Cena jim je zii celo leto (od ai)nlii do aprila) K, za pol leta l-i>0 K. NaroĚiiina /H Nemčijo, Hosiio in dnige evropske dri^avc znaša 3'i>0 K, za Ameriko 4'âO K. ~ lilNt ill ((jçlasi se iiliiÎMiJejo iiii|>roj. Dolenjske Novice iziiajajo vsali <í«ti-telť; ako : : je ta dan piaznik, dan pojirej. : : Vse iiuioí^niiio in oznanila sprejema tisKuriiii J. Knijec iiiisl. Kako naj gojimo čebelarstvo bolj uspeàno? Izrednti razrnci'o, v katciili Živitnn,-ki bodo ostalo, /alitevajo od vsactígíi ~Tíi/.uintiega gospodiirja, da se pojniine vseli sredstev, s katerimi razpolaga, da doseže boljše gospodarsko uspehe. Tako nam v čebelarstV!! kaže izkušnja, da se iickaleri čebelarji z vso niailjivostjo trudijo, da bi jim ta ])a)ioga donašala kak dobiček, pa je zastonj; medtem, ko je pri di'iigili nasprotno. Kaj je temu krivo? Resnica je, da so pri nas — postibiio na Dolenjskem — skoi'aj vsi kraji sposobni za gojil.cv te panoge. Malokdo pa vé, da -iíl tO'pa ni vsaka leg a p r i p r a v n a ine ii a k o-vredna. Vsak gospodar ni v piijetnem položaju, da bi si lego saiiiovoljno izbiral. Navezan jc na svoje zemljišče, na sosedne čebelarje, na ki'ajevne i'iii'.mere in slednjič na glavna gospodai'ska opravila, zato pa tudi ne more vsak postati Čebelar, samo Če ima veselje in Čn4i spi'etnoiit v sebi za to. Tudi mlinar ali Žagar je navezan na pripravno vodno silo, če hoČe svojo obrt izvrševali. Iz tega razloga svetujemo vsakenm Čebelarju, da se vpraša, če opazi, da nima. vspeliov: Kje je vzi'okV tí])lošiii lanski in letošnji vsi»ebi so za določitev mei'ila, ali je lega kakega čebelnjaka dobi'a ali slaba, ])osebno ugodni, ker je bil lanski pridelek obilen in utegne letošnji biti enak ter je vsicd • visokih cen ta razlika toliko bolj očittia. Po tem vspehn naj vsak sam presodi, če nni kaže se nkvaijati s to panogo in v katerem obsegu. Marsikateri bo sprevidel, da jc bil njegov ti'tid neplačan in vspeh premajhen, da bi se še nadalje pečal s čebelarstvom, torej naj odneha; marsikateri bo nasprotno prišel do zaključka, da bi se dalo inai'sikaj več doseči, če bi se bil bolj pazljivo ukvaijal, Če bi bil še to in to stoi'il, ali to in ono, kar je bilo napačno, odstianil itd. Z eno be.sedo, v tej panogi čuti, da ima lahko večje vspehe; um inn toi'(ij veleva, da se naj jo bolj popiime, Hodo pa tudi čebelarji in tudi njih število ne bode majhno, ki bodo pi'i takem laziskovanju pi'išli do prepričanja, da jim daje čebelarstvo dohodke, Id so tolikega vpoštevanja vredni, da se za-uioie ta panoga gojiti kot poklic. Tem veljajo te vi'stice. Kakor jo pri vodici mogoč samo mlinček in le pri večjih vodnih silah mlin, tako je prt čebelarstvu, ivogar bo izkušnja lanskega leta in letos potrdila, da ima za čebelarstvo ugodno lego in je v tem času dosegtd lepe vspehe, ta naj so oprime te panoge kot i>okltc; kdor jc pa prišel do vsiiehitv, tiaj pa čebelarstvo o])Usti. Tudi mlinarji ne morejo biti oni, ki si to obit želijo, ampak samo tisti, kojim so l»ogoji dani. Take čobidnjake, pri katerili smo opazili lansko leto in letos ugodne vspelie, si dobi'0 zapomnimo; ravno tako tiste čebelarje, ki so v tem času z lepim v«pehom delovali. Prve zai'adi tega, ker imamo prepričanje, da je njih Ifga prav dobra in ako bi njih lastnik prenehal se baviti s to panogo, da mi sto])imo jia njih mesto; diuge zaradi tega, da se hodwiip k njim nčit, jih opazujemo pri njih delu ter jili ]io možnosti posnemamo, ker skušnja največ velja in je bolje, da se od takih mož učimo, kakoi' da si sami še-le izkušnje izbiramo. lier pa jo takih Čobidrijakov pi'i nas na tisoče,- ki imajo ugodno lego in živi istotako med nami na stotine izkušenih čebelai'jev, oprimimo se teh pomočkov, da izklije iz tega če b e 1 a rs k i stan ali poklic, ki bode zajenuil iz te patioge mogočne vire pi'idelkov, lui čast naši čebelici, ki jo čisla ves svet kot najboljšo jiasino — v naš lasten piid, kei' nam pri nas narava vsled zelo spi-eminjajočili vre-tnenskiit vpHvov ni preveč naklonjena in nati) iitaisikaj v zadnjem trenutku oilvzanie. V.sako igi-anje ali Spoit s Čebelarstvotn naj pa zgine. Časi so preresni. A. Lapanje. Naročajte „Dolenjske Novice*'! Novo uradniško ministrstvo. Dr. vitez Soidler je odstavjl novo uradniško ministrstvo. Dne 3U. avgiisla je cesar sprejel novo ministrsko listo. Novi luinisti'i so: Dr. Ludovik Cwiklinskî naučni, dr. Kai'ol baron Bunlians železniški, dr. Hugo vitez Schauer justicni, vitez Hotuaiin za javna dela, dr, baron Winnuer finančni, podmaršal Karol Czapp za deželno hrambo, di-. baron Wieser trgovinski, grof Ernst Silva-Tarouca poljedelski minister; nadalje so imenovani za ministre brez porffeljev dosedanji voditelj ti'govinskega minististva dr. Viktor Matajo, sckcijski šef dr. Ivan vitez p lem. Žolger, sekcijski šef di'. Julij pl. Twardowsky-Skrzypna in vseučiliški profesor di'. Ivaii Horbaczewski. IMinister Žolger bo imel poverjeno nalogo, da se od slučaja do slučaja lui Željo ministrskega sveta peča z npravninii vpiašanji, ki so v zvezi z vojsko in ki se dotikajo delokroga raznih mi-ni.strstev, ter tako ouu)goči sporazunnio razmotrivanje in rešitev teh vprašanj v ministrskem svetu. V novem kabinetu sta ostala tudi notranji minister Toggenburg in minister za prehi'ano Ilofei'. Dr. Ivan vitez pl. Žolger je prvi Slovenec v Avstriji, ki je jiostal minister. Novi minister je rojen leta Í8tj7 v Deyini pri Slov. Bisti-ici in je zaveden Slovenec-Štajarec. L. 1894. jc dovršil svoje pravne študije ill prouujviral „suh auspiciis iuipe-jatoris". Nato je stopil v (lolitiCno službo na Řtajďskein. Leta 1898 je bil poklican v ministrstvo za uk in bogočasije in od tam leta 1902 v ministrsko predsedstvo, kjer mu je bilo izročeno vodst.vo državnopravnoga oddelka. Leta 1915 je postal sekcijski načelnik. Leta 1917 mu je bilo podeljeno plemstvo. Od leta 1899 dalje je bil privatni docent na dunajskem vseučilišču in jo sedaj Še vedno član državne izpraševalne komisije iz državnopravnih ved. Dr. Ivan Žolger je znan strokovnjak na polju državnega prava. Dopisi. Iz Dol pri Litiji. Naša župnija je skoraj popolnonni pozabljena od sveta, V nobenetn časniku se nič ne Čita iz našega kraja, ki pa tudi [li gledé lege iii romantike eden zadnjih na vsem inižjem svetu. Tudi brez novic nismo popolnoma. Dno 19. maja smo imeli sv. biiino ])ii ki'asnem vremenu; prav slovesno se je vse vršilo. Dne 27. avg. je bilo pa celodnevno «češčenje presv. ReS. Telesa ob lepi udeležbi pobožnih vernikov. Sedaj dobimo Še gospoda kaplana, katej'ega se tudi prav veseiinui; takoj bo veČ življenja in gibanja v naši župniji. V naših hribih pa tudi nismo brez hiabrili vojakov, Nimajo-sicei' puško na rami, pač pa pridno rabijo krampe, lojtate, sekire itd., ker delajo v rudnikih g, Jožefa Hofmana, predsednika Kranjsko žel. rudokopne družbe v Mokronogu, Gospod je zelo prijazen in rado-dainega srca. Veliko se je Že uspešno liudil za opiostileV donuiČinov vojaškega bremena ter jih že lepo število dobil za rudokop, ki dobro naiii'cdujc v Zavrliu in Zagozdu. Nič kaj častno pa ni za nekatere posestnike in posest nice, UÍ se proti rudarjem in podjetju kažejo ])reveč odei'uško. Nekaterniki pač nočejo uvidevatj, kolikega važnega iti koristnega pomena jo za naš kraj takšno podjetje, ki liode tudi po vojski inidilo našim domačinom lejiega zaslužka, krt liode ravtio tfenarja jiov-sod primanjkovalo. Toraj, ne bodimo slepi, temveč hodimo naklonjeni v vsakem oziru podjetjn in uslužbencem in oni bodo tudi znali cenili naš{> juijaznost. Uoka roko umije. Pa Se nekaj bt omefiil. Vse hvale vredno za naše župíjane je, ker so v tako velikem številu naročeni na Domoljuba; skoro ni hiše bi'ez tega lejiega lista. Toda lavnotako, ali jia še b(dj, )»i motali imeti imš domač list „Dol. Novice" pri vsaki hiši. Žal pa, da ga tako umlo poznajo, ko ima vendar toliko poučnih gospodarskih člankov, zauiniivili spisov in kratkočasnega berila Î'avno za nas,Dolenjce, kakor noben di'Ug list ne. Zatoraj na delo vsak zaveden LISTEK. Okuženega rodu. (11 u morilka.) Bilo je V pasjili dneh. Vsa naša boljša družba je bila Jia počitnicah. IjC kaka razglednica z lligija, Neaplja ali celo s Špic-bergov jo še pričala, da prijatelji še živé. Kadai' sem dobil kako tako razglednico, sem se spomnil prejšnjili dni, ko smo po ves popoldan igi-ali tai'ok ali Šah. Sedaj )»a sem komaj spi'avil skup toliko tovai'išev, da smo ifiogli včasih kegljati. Tako sem sedel nekega vročega popoldne pri mizi in si biisal pot s čela, ko zazvoni zvonec. Kaj jO neki? Saj je sedaj vendar žetev, ko nima niiiče časa biti bolan! Oe si pa že kdo privošči ta luksus, pokliče kaplana kvečjem o polnoči, da ne zastane delo. liitel sem k vratom in odprl litiico. Pred menoj je stal slok, eleganten človek z gladko obritim licem in velikim panama-slamnikom na glavi. „Piosim, gospod kaplan, ali bi tmtgel govoriti z vami par besedic'?'' . „Alia", sem si mislil, „zopet kak agent. No, s tem opravim ravno takoki'atko, kakor s tucati njegovih predinkov; enostavno: „Ne potrebujem!" „Dovolite, da se vam predstavim, gos))od kaplan. Ivo Tepec, toda ne mislite si kaj slabega o meni; sem namreč zastopnik življenjske zavarovalnice ,Ili]'ije'." „Kaj želite sem ga vprašal kolikor Uiogoče mrzlo, ne meneč se za njegovo ime. „Pi'išeI sem, da povabim vašo blagorodje, da se zavarujete pri naši družbi, Pi'ilika je prav Icjia in že mnogo vaših gospodov kolegov se je osrečilo po ment, „Žal — nisem prijatelj teh zavarovalnic. Sicer pa ni gotovo, damo vsprejmejo." „Zakaj ne, gospod kaplan, saj ste videti vendar zdravi in močni!" „Kaj zato — saj setn že enkrat poskusil." „Ali Čutite kake bolečine?" „Ne, nikakih bolečin tie čutim." „No torej!"' Pri teh besedah je potegnil iz že])a svoj prospekt in pripravil sem se tia dolgo pridigo. Vsakovi'stna zavarovanja na življenje in snn't, na ])oŠkodbe na sulietn iti na morju — vse to mi je slikal tako živo in vabljivo, da bi.se omeličal tudi najtrši kamen. „Ne trudile se preveč/', sem mu ugo-' varjaî, „kajti prvič jaz nočem, diiigič pa noče tudi zavarovalna družba, kadar pride do rosnega." „Toda pomislite, gospod kaplan, kako lepo priliko zanuidite! Pred letotn sem vsprejel nekega iidatlega duhovnika za 10.000 kron, in mislite si srečo: Danes se je pri nas zavaroval in plačal neko malenkost, čez tri mesece je pa umrl in prejel 10.000 kron brez vsakega odbitka! Iledte, ali ni to izborno?" „Kdo je dobil 10.000 kron?" „No, njegovi, dediči — saj on za-se iii rabil ničesar več," „Z Bogotn, gospod Tepec, zdi se mi, da se mislite norčevati iz mene." Pograbil setii najbližji Časnik in začel citati. T'oda slabo setu poznal gospodaTepca, ko sem mislil, da se ga bom s tem iznebil. „Ali poznate gospoda vikarja Cirila lîi'egai'ja v Beli vasi?" je začel zopet, ,,Da; kaj hočete s teuij" " „Ta gospod je približno vaše starosli iti včeraj se je zavaroval pri metii za (inOd kron." „Tako? Različni ljudje itnajo |)ač različen okus." Te besede sem izgovoril popolnoma miino, toda moja stanovitnost je bila že zelo omajana, liregar je bil moj nEtjboljši prijatelj; vedel sem, da je praktičen človek in da se ni lotil nobene stvari, predno je ni dobro premislil in izprevidei, ila tnu bo nesla. Tepec mi je menda poznal na oČeh moje misli tu začel je zopet; * '„Sicer pa, če zaupate tako malo svo-jenui zdravju, se vam nudi sedaj prilika, .da vas zdravnik sedaj popolnoma zastonj preišče, kajti plača ga naša družba, čc tudi rezultat ni ugoden." To je bilo zopet nekaj, kar me je vleklo. „Ampak svoj posel opravljate izvrstno, gospod zastopnik." S temi besodatni sem se nni udal na milost in nemilost iu čez deset initiut sva bila gotova. Zavaroval scin se za r)0t)0 K, ki se izplačajo, če nnnjem pred petdesetim letom, mojim dedičem; če pa dočakam to starost, se izplačajo meni. — Moj trdni sklep je splaval po vodi, kakor že marsikateri pred njim! —- — Komaj je zastopnik odšel, pride k meni prijatelj Brega)-. • „Ali Že veš? Zavaroval setn se pri .Iliriji' in sedaj sem tiametijeii k zdravniku." „Ilavno prav, greva lahko skupaj." 11778126 farmaii! Razširjajtno v i»rvi vi'sti svoj edini (lolcnjski list in lu'etivsciti : iiaroíiijiiio ga sami! V ki'alkeiii kaj več. Iz Trsta. Pi-etekli t>et(;k ob |)ol 1. tii i zjutraj so KaËell zlíiijati niinio speče |)ie-liivalst.vo obraiiibtii topovi iz vsuli sti'ani. Četrt ure kasneje silen žvižg tionib skozi zrak in grozne (letoiiacije, tri eua za (Inigo. Ljndstvo pre|i)aSeno bega po ulîcali, a nikjer ni videti nobene poškodbe na hišah. Med tem se služinčad v školij.ski jialaii vsa pi-eliledela Íii pi'estrašeiia prerije skozi dini in razvaline na pi'osto. V uHci Gavana .se je že nabi-ali) na stotino Ijndi radovednežev, pa največ liieplašenili. Hvala Bogu, nobene 61oveške Žilve. Presvitli g. škof je obranil popolnoma mirno ki'i in se kasineje pogovai'jal z adiniialoni, ki je prišel na kraj nesrcie, ter si ogledal poškodovana mesta. Poškodovane so v di'iigcin nadsti'opju na dvorišcíu štiri sobe in hodnik, stielia je mirta in ra/.ki'ita; setiikaj na streho je padla prva bomba, kjer je raz-počila in razkosala mogoien tram, Druga se je zarila dva iijetra pi'oi; od te, bli/.u kamenitih stopnic, ki vodijo na vi't, kjer je napravila velikansk lijak, I'azinakniia težke stopnice iii udrla nekoliko zidu. Tietja si je iziii'ala za ži'tev krasno iigovo drevo, je razčesiiila in počiva sedaj — no v senci zelenega iigovega drevesa, ampak le še })od golitri figovim Štorotii. Na vrtu je precej razmetano in razdejano; vse zelenje osnto-jeno in ožgano; cvetličnjak kaže samo še gola rebra, vso šipe inia razbite; tako tudi okoli stojeííe hiše. Veranda na .škofijskem vrtu je podobna pogorišču, skozi kateio vhaja za enkrat §e prijeten morski zrak v hišo. Preki-asna škofijska domača kapela, delo našega arhitekta Vurnika in gospe Helene, je popolnoma nepoškodovana, razen nekaj šip. Hvala Bogu, da ni l)ilo večjo škode, poseljno pa ne človeškili Ži'tev. — O bonibardiranjn škofijske palače je mogoče le dvoje: Da je laški letahic metal bombe iz take višine, da ni mogel vedeti, kam bodo padle, ali pa so se hoteli Lalii na ta način maščevati nad papeževo mirovno politiko. — Tndi v noči na soboto so se ponavljali zi-ačni napadi. V soboto so triki'at obiskali Trst la.ški letalci in vi'gli nekaj bomb v okolici .sv. Andi'eja, ne da bi povzročile Žrtev ali škode. Seno in vinske cene. Slovenec poroča: Dne 28. avgusta je zboj'ovala Centi'ala za varstvo kmetijskih interesov, ki se je Itavila z važnimi vpia-Šatiji. Ostro se je kritizirala najnovejša ki'oinpirjeva naredha in je zbor v navzočnosti zastopnikov c. kr. ui'aila za prehratio in voditelja poljedelskega minisirstva di'. Eitla soglasno sklenil, da se viada pozivlje, to Haiedbo umakniti. Potem se je obravnavalo o organizaciji sadne kupčije in se je moi'al zastopnik „Geos" trdo zagovarjati. Pri ki fiiilib je dr. Lampe opisal i'az-mere na Kratijtikem, ki so nastale po najnovejših 1'ckvizicijab. Dr. Lampe je opozarjal na slabe jiosledice, ki izvii'ajo iz tegii, da se v ožjem vojnem ozemlju uporablja pri vojaški dobavi sena § 27. zakona o. vojnih dajatvah, v zaledju pa naredba o pi'ometu s senom in slamo. Ker se vse dežele sklicujejo na sušo, se moia v vseli deželah enako postopati. Velika lutka ob Soči se bije za celo di'žavo, zato naj vsi nosijo enaka brctiiena. Kranjska se mora takoj razbretiieniti. Ker je pi'omet s krmili v najožji zvezi z živinorejo, naj se tudi obstoječa centi ala za ki'iiiila jii'l c. kr. uradu za prehrano razpusti in njene agende izroče poljedelfiketmi miiiististvu, ki naj v zvezi s kmetijskimi organizacijami uredi piomet s krmili po gospodai'skib razmerah in po-trebali. Poslanec Gostinčar je podpiral ta izvajanja, Zbor se je izi'ekel pi'oti obstoječim vojnogospodarskim centralam. Potem je zboroval pod jiredsedstvom ministra Hoferja zbor producentev in kon-sumentov, ki naj bi se izrekel o cenah letošnjemu vinskemu pridelku. ^îboi'ovanju je trajalo pet ur in je iiilo jako burntf. Nasj»i'otja so bila ostra, ker so zastopniki vojaštva in koiisumentov ugovarjali sedanji višini vinskih cen, nakar so zastopniki vinogi'adnikov dokazovali, kako se je vitiogiadništvo otežkočilo in liodi'ažilo tekom vojske. Di'. Laginja je ugovarjal proti nizkim cenam, po katerih se je lanski pridelek rekviriral v Istri. S tem se je dežela težko oškodovala. Zahteva, da če se letos zopet zaseže isti'ski viirski piidelek, se naj jjlača ista cena, po kateri kupuje vojaštvo vino iliugod. Dr. Lamjie je ojiozai jal na nujnost, da se vlada takoj, še te dni, izjavi, aii nii.sli na kako zvišanje vinskega pi'idclka, ali na določitev cen ali pusti promet z vinom pi'ost. Dr. Lampe pi'lporoča naslednje, ker vino ni neobhodno potrebno živilo. Navaja potem obsodbe, ki so zadele dolenjske vinogiadnike. Sodišča morajo dobiti neko merilo, ker to ne gre, da bi bil v enem sodnem okiaju obsojen vinogradnik, ako je jirodal vino za polovico iste cene, ki jo v sosednem okrožju brez kazni vsakdo zahteva in dobi. Ogrske cene so veliko višje. Vsled tega se bo, ako se pri nas drže nizke cene, naš pridelek izvažal na Hrvaško in bo o 1 tam prišel nazaj kot diago ogrsko vino. Dr. Lampe opozarja vlado na spomenico, ki jo je izdalo Avstr. vinograd, drušlvo. Tam so primerjane naše in ogrske cene in njih razvoj tekom zadnjih let. Cene, ki so tam priporočene za nižje-avslrijska vina, se naj priznajo (ndi pri nas. Ker je si var tako nujna, se naj objavi vlailiia odločitev takoj, kajti ljudstvo v tej negotovosti ne moi e dalje čakati. Di'. Jiamjie ni /,a maksimalne cene. Ako hoČe priti vlada s kakšninti cenami na (ian, naj bodo enakomerne za vse dežele, in sicer po sledečem naČeiu: Primerna cena se določi za navadno, zdiavo, naravno vino; boljše kakovosti sc plačajo višje, slabše primeino nižje. V kateio vrsto vino spada; bodi pripuščeno svol>odnemu dogovoru med ku-povalcem in prodajalcem. Samo če se ta dva ne Jnoreta zedinili, naj odloči razsodišče sti'okovnjakov. Ka vsak način jia se mora preprečiti, da bi iiaŠ pridelek iwiel neprimerno nižje ccnc od ogiskega, kar naj zlasti velja za vojaške dobave. Zastopnik vojnega ministi'stva se je izrekel za znižanje ccn. Zastojmik armail-nega poveljstva je napovedal, da se bo moi'alo za soško armado, ki je vsled pomanjkanje pitne vode posebno pot i'ebna vina, dobaviti vino potom zaseženja. Obljubil je Istri boljše ceno kakoi' lani. liako daleč bo segla rekvizicija vina in po katerih cenah, se še ni itioglo določiti. Zvečer se je vršil v teh zadevah ministrski svet. Dr. Lampe je ])osredoval še pri sktipnein svelu za prebrano in pi'i poljskem mini-strstvn, koder je zaprosil varstva našim vinogradnikom. O semenih je poiočati sledeče: C. kr. kmetijska družba je naročila iz Nemčije večjo množino pšeničnega in rženega semena in sicer vj'sto Svaliif, ki je priztiano izborno blago. Uvozu se je npil Vojno-žitno prom'ettii zavod. Di'. Lampe jo dokazoval poti-ebo uvoza, nakar se mu je obljubilo, da se dobavi Kranjski enaka, množina iz Češke. Vojni pregled. Ittilijansko bojišče. — 0])oteku eiiujste soške bitke se jiivlja i. t, m. iz vojnega tiskov-iieii;'a slana: Včeraj je postalo nekoliko mirneje na soški bojni črti, samo zii lirib sv. Gabrijela vucli so se popoldne Jako besni Ijoji, kateri BC trajajo. Tudi tolminsko mostišče j« včeraj p()]>i)ld!ic stalo pod težkim sovra/.iiim ognjem. Posamezni sunki proti iiasint j)OStojiinkum na ravani Loma in proti visoki planoti lianjSiee izjalovili HO sc v našem obrambnem ognju. Protisunke pri Zagorju odbili smo z velikimi izgubami za,sovraimka. Proti hribu sv. (îabrijeia liošilja sovraíiúk ne glede na i/.gnbe, vedno nove iimožiee. NaS uničevalni ogenj ustiivi! jc s pogumnimi jirotinapadi niipre do vanje sovražnika. iioji Še niso zaključeni. V roke nam „Kaj pa ti je, ali si bolati?'' „Kaj še, moja bolezen je podobna tvoji," Naš stari zdravnik je bil dobra duša. Ko sva vstopila, je nama prijazno pokimal, ker smo bili Že stai-i znanci, toda meno je ošvrknil s pogledom, ki ni obetal nič dobrega. „Kateri gospod želi priti pi'ej na vtsto?'* Bregar je porinil mene naprej in izginil sem v ordinacijski sobi. Odkar sem si dal jirvikrat izdreti zob, me vedno pretrese groza, kadar zapazim uničila moderne kirurgije. Tu je bila sju'avljena v stekleni omari cela razstava takih inštrumentov. Nehoté šem obrnil zbirki hrbet in gledal zdravnika, ki je brskal po neki stari mapi, iz katere jc slednjič privlekel velik kos papirja. Sedel je in pi'ijel za pero. Moje osebnosti je menda vedel, kajti samo pogledal me je izza zlatih očal, kakor bi se hotel prepričati, če sem res Bregant, veliko-vrški kaplan — in pisal počasi naprej. Nato se je obrnil na svojem stolu za 90 stopinj in začelo se je zasliševanje. Najprej me je izpraševal, kako se kaj počutim in •]}rtpovedovaI sem mu same dobre reči. To je pa menila malo imponiralo starcmn gospodu. Škilil je na-me izza svojih očal s pogledom, ki je izražal celo dozo dvon.ov in mc izpraševal predrzno o moji pi'o-teklosti, Pi'iznati moratn, vprašanja so bila zelo brezoiizirna in večkrat sem zmajal nevoljen z rameni, kajti spovedovati sem se moral marsičesa, kar ni bilo ravno ugodno za-nie. Seveda so bile to stare reči, še iz mojih gimnazijskih let, toda doktor se jo menda zelo oddahnil, ko sem mu prijiovedoval o bljuvanju krvi, o hudem prsnem katarju itd. Gledal me je vos čas, kakor bi mi hotel zmagoslavno reči: „Kaj nisetn vedel?" Toda molčal je in vestno zapisaval, kar sem mu povedal Bil je celo tako radoveden, da še celo mojih rajnkih staršev in bratov ni pustil pri miru. Slednjič je bil menda zadovoljen, pokimal je parkrat z glavo, in pisal. Ko jc odložil pero, je rekel lakonično: „Ves vaš rod je okužen, slab." „Kako mislite to?-' sem gu vprašal. „Podedovana pljučna bolezen." „A tako. Moni ni toliko za zavarovanje, kakor «a to, da veni, kako jo z mçnoj." Ni mi odgovoril, samo hudobno so je smehljal, kakor bi hotel reČi : „Kakor lisica, ki je tudi tako rekla, ko in mogla do grozdja." „liodite tako dobri iti slecite suknjič." Ubogal sem ga, kakor dobro vzgojen otrok, da tni jo meril prsa. je prišlo nekaj sovrniíniliov, mej njimi tudi štab nekega bataljona, Nasproli Gorice napadel jc sovražnik po liobiiečem ogiijn zopet, mej tem bojem se nuni je posrečilo, nase čete ])ri ťaiiovici potisniti nekoliko naprej. Ujeli smo šest častnikov ill 140 inoï ter zaplenili štiri strojnice. Na južnem Krasu seje !c mestoma živahiicje streyalo s topovi in izvajali tu in iam manjši krajevni boji. Tudi včeraj so italijanski lotalei metali boml)c na Trst in )>oškodovali Škofijski» ])jdač{). Vse svoje sile združuje Italijan k napadom, da bi osvojil hrib svetega tjabrijcla. Tn je napadel od vzboda, to je i/, smeri líritoťa, in od zahoda, od sv. Gore. Kaj-Imjše pa je navalil od severa. Toda naša lirabra pehota ustavila je, kakor vojno po-roCiio pravij izvajajoč večkrat protisunke, vse .navale. Z drugimi besedami: V neprestanih ročnih metežih bijcjo sc za posest tega hrilia. Vedno in vedno pošilja Italijan nove nmožiec v boj ; vdere na katerem mesta v naSo po-Btojiinko, toda poginiini protisnnek iiašiii iztrga nm kmalu s težkimi žrtvami pridoldjeno. Hrib • SV. Gabrijela je eden kilometer širok podo)-gasli grebeiij, ki se razteza od juii;ovzlioda proti severozahodu kake dva kilometra na dolgo. Najvišja točka je jugovzhodwo. Od tu nadalje se znižava ])roti severozahodu. Predočimo si, kaj so si Italijani v dveb tcdniii enajste soške bitke ])rÍborili : Pridobili so južno Selil do vštevši sv. Goro, ozemlje vzhodno Soče do naših Črt, ki baje leže preko Sela, Kala, Podlesc in Madoni do hriba sv. Galirijola. Ta prostor meri im najsirScm me,stu 17 kilometrov in na najglobokejšem 7 kilometrov in je jako revno na vegetaciji in brez vode, vsled tega tudi jako na redko obljudeno ozemlje. Za vso to pridobljeno revščino žrtvovala je Italija okoln četrt milijona ljudi, kateri bo, ali mrtvi ali pa ranjeni. Enajsta soška bitka še ni končana. Kar se Še zgodi, bo Ic izraz obupne slabosti Italijanov, ki ne morejo stvari več spremeniti. Trdnejše kakor kdajkoli stoje voji generala 1)1. Iloroeviča; velika italijanska ofenziva, na katero so stavili Italijani vse nade, je od 2H. avgusta dalje i/jalovljena. Rusko boji.%če. — Iz raznih poročil t. in 2. t. Hi. posnanietio, da so nemške čete severozahodno od Koesani sovražniku zopet iztrgale Žilavo branjeno višinsko postojanko. Pri llusiatynit in pri Tarnopolu i)a smo odbili ru.ske preganjalnc čete. Z moEiiimi protisunki trudil seje sovražnik brezuspešno, da l)i zopet iztrgal našim u8i>elic, ki .^o si jili jiri borili severovzhodno od Focsani, — lîolgarskega generala Radko Dimitrijeva, ki je na bojni črti pri Kigi doslej »oveljcval Rusom, je nadomestil general 1'arski. — „Daily Tel." je pisal, da ni upati, da bi runinnske čete krepko pod-])irali in da bi se Moldova rešila. Če se ne liosreči preosuovati rusko armado. — V več ruskih mestih se je pojavila ]»rotirevolueija. Gaijevi pristaši, med njimi veliko gardiiib Častnikov, so se zbrali v Kijevu. — h Jinsijc nameravajo izgnati vse liomanovičc. — Iz Htockbolma se poroča .'î, t. m., da so Čete Kereiiskega ])oklale v Tarkestami 50.000 mo-hamedancev, ker so na kazaiiskem kongresu niohamedanei odločno zahtevali mir. Vse mo-hamedatiske časopise je ruska vlada prepovedala. — Vsi ti pojavi so pač slabo znamenje ediuířsti v Rusiji, brez katere so izključeni vsi uspebi. Da se pa edinost v Unsiji doseže, bo treba moža, ki ho z jekleno roko posegel „Tako, in sedaj globoko dihnitel" Dihnil sem, kolikor sem mogel. „Še enkrat!" To se mu je menda dopadlo, saj soiu se pa tuili napiliovaJ, kakor tista žaba v jnipovedki. Naenkrat je nekaj počilo in mora je padla na tla. „No, vidite, gospod doktor", sem rekel razveseljen, moja pljuča so zdrava in naš rod tudi menda nI tako slab, kakor mislite." „Nikar si ne domišljujte, da ste pretrgali mei'0", joodgovoril pikro. „Bog varuj ! Mora je bila že stara in enkrat se je morala strgal i. Toda bodite mirni, nisva se pri kraju:" Radoveden sem bi), kaj še pride. Pa kmalu sem začel čutiti. Z lovico me je jnijel trdno za ramo, z desnico i>a je trkal po nn)jib prsiit, kakor po nakovalu. Nato je pritisnil obraz na jirsa in prisluškoval, kakor bi mu kdo pripovedoval, kdo ve, kako skrivnost. Bil je nis natančen človek ta zdravnik in vesel sem bil, da me ni nič stalo. Slednjič je rekel: „Dobro, sedaj se lahko oblečete." „No, kako pa sedaj mislite, gospini doktor? Kako je kaj z mojimi pljučami „Saj* sem Vam že povedal: okužen 1'od! SIcer ste pa sedaj še precej pri moCi, toda dobro morate paziti na-so." „Kako pa kaj z zavarovanjem? Ali nio vzamejo?" „Težko, kajti gospodje so zelo previdni." „Hvala lepa za vas trud! Z Bogom!" „Si vendar enkrat prišel ?" nii je za-klical Bregar, ko sem stopil iz ordinacijske sobe. „Mislil sem že, da si mu ostal v narkozi." „Le glej, kako boš ti opravil !" Óakal sem komaj deset minut in opazoval med tem Časom lovske sHke, ki so visele po stonali, kar se odpró vj'ata in Bregar stopi v iirijaznem pogovoru z zdravnikom iz „klavnice". „Vaš gospod kolega mi je'dal mnogo nianj opraviti." „Kako to, če sinom vi)rašati?" „Ta je iz zdrave rodbine in se lahko zavaruje brez vse skrbi." „Ko, da; ni vsak za vso." Že sem bil nekoliko jezen in premagovati sem se moral, ila mu nisem odgovoril kaj takega, česar bi se pozneje kosal. Ko sva bila na cesti, je tovariš predlagal, da greva k ,„lelenu", da ga izpijeva kozarec na račun priliodnjili tisočakov od „Ilirije". (Konet yrihodajif.) v to, Rusijo iiiiičiijoĚo íímešnjavo. — Nomgki j,Mavni stiiji t. m. jAvija, da so Nemci vzoli Higo, katero zavzetje je velikega )omciia. Mesto je Stelo leta 1912 400.000 pre )ivaleev iti je sedťií )ivlaii!idídi, |>redno o )iistè izgubljeno drugo veliko bilko m flanilerska pristanišča. Opustili HO ie napad na Lena, pri katerem so žrtvovali kanadske divizije. FrancoKOm je ostal na Chemin des Daines kot ves doliiee'k njili izgulj-polnili najiadov iil. avgusta le kos približno eden kilometer Širokega prednjega jarka. Nemgki najiadalci so z malimi lastnimi izgubami vzbodno otl Vauxaillnna privedli iz iVancoskili jarkov 10 ujetnikov in dve brzostrelni puški, iavnotako so se v Cliampagni neiniikc patrulje vrnile z ujetniki. — Kakor piSe vojaSki kritik „Matina" 2. t, m., se je bitka )ri Verdunu )0 načrtn (Vuneoskcga vojnega vot stva zaključi a. Ako l>i severno Veniuua nadaljevali ofenzivo, l)ile bi poirebne nove odredbe. Franjo Neubauer: « Dvogovor. (i'o melodiji; «Moj faiilií ja v TirOle ťajř.ov> . .,) Zakaj si v strmo štil gorovje, da tujili bi'aiiiš deklic kras?! Prfitnžiio naše je doinovje, osaiidjeiia je gorska vas. „Hoiil se iiisetti za tiijitio, in ne za tnjili kras deklet. Za tebe plezal na planino, ííakói)al sem se v sneg in led." Brez evfctov je diilitečiii lipa, bi'ez nagelnov žarečili vrt. In moje cvetje se osfpa, bolest mi tkè mrtvaški prt. „Cvetovi iindo spet dnhteli, ko mir nad njimi zapililjil Po CHsti se povrnotn beli, presrečna bova spet doiná!" Povrneš se! Pomlad bo kliia, iz 1'odnili vstajala bo tal. A v moje prsi položila ločitve bol je — sunti kal! Doma6e in tuje novice. Romarski shod na Trški gori. Za malo nia.šo bo na prijazni Ti'ški gori — kakor vsako leto — romaiski shod. Sveto opravilo se |)riiiie na dan pi'ed praznikom in sicer ob 6. nri popoMne. Naslednji dan bo na goli sv. opravilo ob 7. in 11. mi; ol) 3. nri pa litanije. Upamo, da i>i'ivabi priljnbljetia rornai'ska cerkev obilo božje-potriikov, in to torn bolj, ker bodo mnogi imeli zadnjiki'at priliko poslušati ubrane glasove ti-.škogorskiii zvonov. Obljubljena procesija na Trško goro zaradi kolere bode prihodnjo sredo, dne lii. t. m. Zbirališče ob 6. uri zjutraj pri kapelici pod Ti'Ško goro.' Ob V2 ň. un se bode dalo znamenje z velikim zvonotn. Tedaj boile v kapiteljski cerkvi prva sveta maša. Obhajalo se bode doma in na 'J'rški gori. Na Gori bode tiha sv. maša, jiotem peta sveta maša z blagoslovom, litanijo Matere Božje ill dai'ovanje. Nato še ena tiha sv. tnaša. Prihitite v obilnem sleviln, saj živimo v tcžkili, I'esnili 0,asili ! Duhovske spremembe. Podeljena je župnija Mavčifie t g. Frančišku Ferjančid, setiieniškeimi podvodji v Ljubljani. [Jme-ščeiia sta bila dne 31. avgusta Čí. gg. Jakob Porenta. župnik v Stopicali za kanonika pri kolegijatnem kapitljii v Novem mestu in Franc Žitnik, kn. šk. tajnik na podeljeno mu župnijo Stopiče. Za kn. šk. tajnika je bil imenovan č. g. Franc Lončai; kaplan v Št. Jerneju. Imenovan ju (Ir, Gregor Žerjav za prefekta v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljul)Ijano. — Premeščeni so gg. kaplani : Andrej Kajdiž iz Smlednika v Kranjsko goio, Jožef Kres iz ICranjske gore v Hrenovice. — Nameščeni so: g. dr. Ivan Fabijan za poil-vodja in ekonoma v (hiliovnem seniernšiu ljubljanskem; gg. novomašniki: Alojzij Peček za kaplana v Šmarjeti, Anton llostnik za kaplana v Šent Rupertu, Feliks Gregorec za kaplana v Senožečah. Na deški ljudski šoli v Novem mestu se prične Šolsko leto 1917/18 s slovesno sv. mašo v čast sv. Duliu dne 15. sept. 1917 oh 8. uri v frančiškanski cerkvi. — Vpisavalo se bo v četrtek 13. septembra in pa v petek 14. septembra 1917, vselej 0(1 9. do 12. ui'e dopoldne in o[| 3. do 4. ure popoldne v II. razredu deške šole na Florijanovein trgu v Seidelnovi hiši. (Stara davkarija.) Učenci naj se oglase v spremstvu stariŠev ali njih namestnikov ter naj prineso seboj zadnje šolsko naznanilo; oni pa, ki na novo vstopijo v šolo, tudi krstni list in izpričevalo o stavljenju Koz. — Pri šolskem vodsivu naj se blagovolijo oglašati tudi stariŠi šolodolžiiili učencev, ki se poučujejo <Íonia. — Vodstvo uljudno prosi stariše iz sosednih šolskih občin, naj ne silijo svojih otiok v to šolo, ker jih isto zaradi tesnili šolskih prostorov ne bo mogio sprejeti; da, jirisitjeno bo celo zaradi prenaiiolnjeniii razredov odkloniti vsprejein nekaterih že to šolo obiskajočih učencev. — Vodstvo. Odlikovanja. Red železne krone 3. vrste •i vojno dekoracijo in z meči je dobil stotnik 6. bos. herc. lov. baona Gustav Smola. — Srebilii zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil ogrijičar 28. polj. havb. p. Franc èalohar. Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu avgustu 1917 je 190 strank vložilo 232.015 K 40 h; 242 strank vzdignilo 78.945 kron 09 ii, torej več vložilo 153.070 K 31 h. Stanje vlog 5.380.250 K 99 h. Denarni ]>i-oint;l. (188.489 K 85 h. "Vseh strank bilo je 1009. Umrl je v Sv. Kiižu pri Kostanjevici dne 30. avgusta t. 1. občespoštovart jio-sestnik g. Janez Kerin, ofe g. župnika Martina Kerina. Rajni je bil star 76 let ter pokopan 1. sept, ob 9. uri dopoldne. Naj mu sveti večna luČ! Umrla je v Novem mestu, dne 31. avg. t, 1. gosp. Marija Jazbec, posestnica iii vdova, stara 74 let. N. v ni. p.! Junaške smrti je padel na soški fronti dne 1 9. avgusta 1.1. v mladostni dôbî 22 let Jožef Brudar, sin mesarja in gostilničarja Jožefa Brudar star. v Št, Jerneju. Po i)re-zgodaj unirletii žalujejo staiiši, teta in drugi sorodniki ter vsi, ki so ga i)oztiali, ker bil je priden fatit, vrl mladenič, lep značaj ter vzgledni krščanski vojak. Bodi ohranjen ti'ajen spomin dobremu sinit in hrabreniu vojščaku! Njegovi blagi duŠi pa naj Bog podeli večni l aj ! Padel je meseca avgusta na ruskem bojišču IBletni Alojzij JerŠin, iz Jelš, občine àt. Peter. Služil je pri 27. čiiio-vojniškem jiešpoiku. Časten spomin mlade-niškemu junaku ! Nova tiskovna zadruga se je ustanovila v Ljubljani pod imenom „Nova založba v Ljubljani, i'egistrovana zadruga z omejeno zavezo". Predlagatelji so sledeči gospodje: Bogumil Remec, C. kr. profesor v Ijjuhljani; dr. Janez Fv. Krek, di'žavni in deželni poslanec v Ljubljani; Anton Kralj, tajnik „Zadružne zveze" v Ljubljani; dr. Vinko Šarabon, c. kr. profesor v Ljubljani; Ignacij Zaplotnik. mestni ka-teliet v Ljubljani; di'. Josi)) Jerič, odvet, kand. v Ljubljani; F. S. Finžgar, župnik v Sori; dr. France JeŽ, odvetniški kandidat v Ljubljani; Janko Barle, mestni župnik v Ljubljani. Poziv k prijavi v vojni pogrešanih vojakov, ali vojakov, ki so prišli v vojno ujetništvo. Ker je vslcd nepi'iCakovano dolge vojtie število pogrešanih izredno na-rastlo in se po izkušnjah z gotovostjo labk« sodi, da velik del prijav pogrešanih sloni na napačnem zapisovanju imen, na pomanjkljivih navedbah osebnih podatkov, na pomanjkanju naznanil i/, vojnega ujetništva, na potvorjenih mrliških zaiiisnikih iz sovražnih dežel itd., je 10. oddelek vojnega ministrstva sklenil, da naj se pozove prebivalstvo k sodelovanju pri popravljanju napačnih naznanil in sicer l.ako, da zbira naznanilne liste, s katerimi naj se naznani: Ime in priimek, šarža, vojaški oddelek, rojstni kraj in leto, pristojnost in leto, katerega je hil pogrešani potrjen, na katerem bojišču se je nazadnje nahajal, katere bližnje okoliščine so o njem znane, kdaj in odkod je zadnjič pisal. V tem smislu je zvezino vodstvo avstrijske (Írnžbe Rdečega križa izrazilo željo, povabiti javnost k vne-teimi sodelovanju pri tej akciji, ki je v lastnem inieresu širokega ki'oga prebivalstva, in naprositi isto, s pošiljanjem ime-novauili naznanil omogočiti po možnosti natančno evidenco dotičnih vojaških oseb. Za naznanila pogrešanih vojakov določeni naznanilni listi se dobijo brezplačno pri občinskih uradih, v Ljubljani i)ri mestnem magistratu. Po izpolnitvi naj jih občinski uradi pošljejo Rdečemu križu pod uradno kuverto z naslovom: „Rote Kreuz-Aus-kunftsstelle, Dunaj, L Stock, im Eisen-Platz 3/4". Na občine je bil izdan poziv, po možnosti pomagati strankam pri izpolnitvi, oddaji in oilpošiljatvi naznanilnih listov. Naznanitev vseh pogrešanih vojakov je tem bolj v interesu njih svojcev, ker so vojaška poveljstva in oblastva na bojišču, ki so pristojna za nadaljne ])oizvedbe, na 1'azpolago samo še med vojtio. Občinstvo naj se torej te naprave kakor hitro mogoče in v kar največji meri poslužuje Šolsko leto se začne v zavodu sv. Stanislava v St. Vidu dne 20. seiitembra 1.1. Spremembe v frančiškanski provinciji sv. Križa. Ljubljana: P. lienvenntTiVinkler, kaplan.— Novomesto: P. Ataiiazij Ausser, gvardijan; P, Konstantin Luser, vikar; I'.Alfonz Fiirlíin. — Kamnik: P. Ferdinand Zajec. — Pazin : Dr. í! Hugo Bren. — Brežice: I\ Klement GranipovČan, vikar.— Maribor: P. Jeronim Knohlehar, P. Bernard Ambrožič, kat-ehet in kaplan, — Sv. Trojica v Slov. goricah: P. Fulgencij Trafiila. — Brezje: P. Marioiil lloleČek, superior, P. Severin -Fabiani. — Vič: P. Julij Sušnik, kaplan. — Nova Štifta: P. Ambrozij Reniic, superior. Slovenski planinci branili svojo zemljo. Da so bili slovenski planinci tudi v enajsti soški bitki junaki na svojem mestu, priča uradno poročilo z dne 20. avg.: „Med Vipavco in Fajtiui liribom so se razbili sovražni napadi na Železnem od-])oru hrabrih alpskih strelskih polkov; kranjski gorski strelci so krili domača tla." Polk je prejel brzojavno sledečo Najvišjo pohvalo; „Njegovo c. in kr. Apo-sl.olsko Veličanstvo je vzelo vest o vzgled-nem, junaškem, izbornem zadržanju 2. gor; strelskega polka najmilostljiveje s posebnim zadovoljstvom in priznanjei* na znanje." Prodaja žrebet (300) se vrši v sredo, 12. sept. t. 1. dražhenini potom v Ljubljani pod Tivoli. Dražbe se smejo udeležiti le kmetovalci (korijerejei), ki se skažejo s potrdili c. kr. okrajnega glavaj'stva. Konjski trgovci in |)rekupci so poiiolnoma izključeni od dražbe. Prešičji semiýi za plemene in rejne pre-šiče se vrše vsak pondeljek v Novem mestu. Ustoličenje. „Novine" poročajo št. 34, da je bil 14. avg. 1917 umeščen veliki župan Železne nadžupanije, v kateri biva en del ogrskih Slovencev. Ta je državni poslanec dr. Lajos Ostffy. Sedež je Vasvár (Eisenhurg). Rodovitna trta. ..Novine" poročajo dne 2(î. avgusta, da ima posestnik Buber v Dolnoj Bistrici na Ogrskem trto „izabelo", ki nosi letos 2379 grozdov. Za nabiralce, v novomeškem okraju so so ustanovile pri g. Jakob Pavčič-tt v Novem mestu in gosp. Ignac Sitar-ju v Toplicah prevzemalnice za že sedaj in v příhodném času nahrano blago, kakor bukvice (žir), seme solnČnili rož, bučno seme, koščice koščičastega sadja (čreŠenj, Itreskev, češpetj itd.), želod, ilivji kostanj, lipov sad, stebla in listi kopriv, prazni koruzni storži, debla in glavice solnčiiie, laneno pleve, listi 1'obidnic, jagod in nialinja, dretniv sad, opiirnice, posušene regiatove korenine in koienine pirnice. Vse to blago mora biti dobro posušeno in očiščeno in jo oddati potem prevzem al ni ci, kjer se hlago plača jio t.eži po določeni ceni. Zaletel se je lovski pes „dakl" na ime „Flok". Kdoi' kaj vč o njem, naj ga pripelje na Mestno županstvo v Novomesto. ^ Vojna sličica. Naša pesem. Vse^ je danes nekam praznično tu na fronti. Častniki in moštvo imajo okinčane čepice, na prsih junakov se hlesté odlikovanja, barake in postojanke so kar zavite v zelenje in cvetje. Čemu tudi ue? Saj je danes rojstni dan ljubljenca ne-le avstrijskih narodov, temveč tudi avstrijskih vojakov na fronti — cesarja Karola! Danes je pozabljena vsa bolest, vse bojno trpljenje, vojaki se zbirajo v gručah, danes je njih praznik, danes prejievajo. Zapeli so Nemci: enoglasno, gromovito. Njih pesem je takorekoč bojna pesem. Zdela se mi je kot velikanska piramida z dolgim napisom, ki sicer mnogo pove, a ne gane srca, ne priklene na-se duše. Zaorili so Čehi. Mogočno doni po planinah: „Zeme česka domov nitij!" Vidi so jim, da so pevci po božji volji, katerim so vsa pevska pravila prav dobro znana. Njih pesem je veličastna, ki more in mora navdušiti. Čuj! Tam v kotu pod skalo zadoiii ubrano: „IloŽe je na vrtu iileUi, pela je (»esem glasno; živo v lice zarudela ko je stopil on pred njo..." Vse zre na sedmerico pevcev. Štirje jiojo uhiano dvoglasno, ostali „basirajo". Kmetski fantje so. Niso nobeni posebni glasovi — samoumevno tu na fronti! — in vendar so žt;li po drugi kitici vsesplošno priznanje! Kar zagrmelo je krog mene: „Bravo! Izvrstno! To so Slovenci, kaj ne?" „Slovenci! Slovenci!" „Izvrstno! Še eno, še eno!" Med splošno pozornostjo se zibljejo med skalovjem zvoki naše pesmi: — — Žido kupila bom pušelc naiMila bom ... in zopet navdušena pohvala! Najiaje hi bil veselja zaviiskal na glas! Kaj bi rekli ti tujci, ko hi prišli v blaženih mirnili časih v veselo slovensko družbo tei' slišali naše narodno petje, pesem slovenskih dijakov ali fantov na vasi, pesem deklet v mestu ali priprostili žanjic, ko se vračajo zvečer s jiolja domov V „To je slovenska narodna pesem, kirkšno je pa vase umetno in cerkveno petje?" me vi>raša dohri moj sosed, ■— „LmetnoV Ali ni bilo to petje umetno, človek božji?" Naši umetniki, ki so čutili z narodom in delali za narod, so tiuii v svojih imenitniii skladbah znali umetno vezati narodne moti ve. Saj more le narodna melodija roditi plemenito mišljenje in iiarodtio-pobožen motiv roditi pravo pobožnost.— „Ali znajo zapeti tudi kakšno cerkveno? Vprašaj jih! — Zažvrgoleli so jili nekaj! Ponavljati so morali: „Častimo in niolinio ga, preljubega Zvidičarja ...!" „Da! Prav imaš!" mi pravi sosed. Vsak narod mora vedno gojiti svoje narodne vrline! Le to je prava pot umetnosti. Tu ste Slovenci nad nami!" Najraje bi liii hitel vrh planin ter klical! „Uihar! Pater Angelik ! Vstanita iz grobov in pojta na[>rej! Hladnik, poj, poj !" Slovensko srce more peti le slovensko jako čisto in lepo, ker tiiadžarski jezik lic l'iizjeda toliko orgaiiizitia slovenskega je/.ika, zato je ii. pi'. Kiiziníťí pisal v bolj iiarodiietii íii čistem jeziku, nego kateri bodi (Inigi pisatelj iste tlol)C. Nai'ečje se ve ima nekatere posebnosli, ki jih naša liisiiieiia slovenščina ne pozna ali jih ni s])rejela. U se izgovaija kakor ii, n. pr, tiihijiec = tujec; dajahiikom končnica je; ovi ali evL, n. pr. moževi setii oponaSala. Itiietiovaliiik v iiinožini i»i'i santostaJiiiltih na k ima ck, n. [ir. svedocke, junačke namesto: svedocje, junacje, i)o naše slovnično junaki. Ženski saitiostalitiki s .končnico a imajo v oroilnikn končnico 01', n. pr. med Murov. V ninožinskom mestniku se na-liajajo oblike v nebesaj natii: v nebesih. V dvojinsketii imenovalnikn rabi množin-ska oblika s i)ristavkom : va, vi, na pr. svoj iva bi'ata, d vej ladji stoječevi. — Oziralni ■ zaiiitek, k(a)tej i, a, o se piše; steri, stera, stero (izgovarja se večinoma Šteri, a^ o). Pomožni glagol bode, bomo izpušča prvi zlog, torej de, nio. Glagol ima v tretji osebi množinski starejše, krajše oblike: Ído, psUjo (idejo, psujejo). — V ogrski slovenščini je še obilo leiiili, kratkih izrazov, ki se drngod ne rabijo si>loštio, na pr. roditelji = starši, jahanec = jezdni konj, prednjar = predhoduik. Ogrski tSIovenci imajo svoje knjige, odkar se je v protestantovski dobi začelo pisati tudi v slovenskem jeziku. Kajkovski pisatelji so najbrž tndi nanje nplivali. Saj se čita (dr. Glasei', stran 125), da je bil tiskar, ki je tiskal prvo kajkovsko knjigo Mihalj Bučié-a: „K-erstčanski navuk" v NedolišČii v Medjimurjtj leta 1573, tijekaj pozvan iz Dolenje Lendave. Prvi ogrski Slovenec, ki je pisal slovensko, je bil Žtefan Kuziiiič. Bil je luteranski propovednik v Šurdi {»o letu 10ÛO. Izdal je: Nonvi Zakon ali Testamentom Goszjiodna našega Jezusa Krisztusa zdaj oprvicz z Grcskoga na sztari szlovenszki jezik obrnyeni poStevanu Kiismicsi Suidanszkom F. V Hallt Sak-soiiskoj 1771. —■ A i)oskrbeti je bilo treba tudi za katoliške Slovence. Takrat je bila cesarica in kialjica Mai'ija Tei'ezija leta 1777 ustanovila Soinboteljsko škofijo. Njen pi'vi biskuj) Szily Jatioš, znan kot pobožen, goreč mož, je naročil Mikloš KiiziniČ-ii, duhovnu pri Sv. Benediktu, da naj jiievede na „stari slovenski jezik" potrebne knjige. Zato je trebalo najprej omikati prosto ljudstvo in za narodne šole spisati potrebne bukve. V ta namen je sestavil: ABC za S/Ioveneze na Vogei'szkem, krog 1. 1780. Szlovenszki silabikár z steroga sze decza šteti more navsciti, z nikimi rejesi-niczaiiii nav kiipe pod prespan štampanja dilni. V Soprani jiri stainpai'i Siefs Jóseť Jřlnosi 1780. — S tema knjižicama je postavil temelj za i)ouk iidadiJi in starih v mateiiicm jeziku, — Sostavil je še šest diugili knjig, kakor evangelije, katekizem, sv. histoiija, molitvene knjižico in pesma-1'ice. Zanijjiivo je, da so „szvete histo)-i»i" na stari szlovenski jezik obrnyeni po V. P. Gospoudi Kiizmics Miklosi, szvetoga Bcnedeka Fare Dillioviiiki ino Ki'ogline S z 1 o v e n s z k o Vice O a p ii i- ii s s a. Torej je bil Kiizmič okrožja slovenskega dekan. Iz tega se vidi, da ga je i)rvi vladika Szily zeki čislal 1er ga kot zasluženega moža odlikoval. iMIbael Sever je bil p l o I esta n ts k i duhovnik ter je izdal 1. 1747 „Red zveli-csanl'ztva" in 1. 1754 „Voere krsztsanszke kratki navîiki" . . . Nekaj njegovih jiesmic in molitvic je privzel St. Kiizmič v svoje knjige. IVotestantski učitelj Števan Šijarta je 1. 179G izdal: Mitvecsne pesziiii. Tako je bilo za oboje vernike vsaj za silo poskrbljeno. (Konec alodi.) Dopisi. \z Dobrniča. 17. avgusta je padel na italjanski fronti voj;ik Janez Zui'c, Njegov stotnijski poveljnik poroča matei'i iniirlega junaka sledeče: „Boreč se za dom in cesarja proti izdajalcu Lalionu je umrl Vaš sinko Janez junaške sinrli. Danes, dne 17. t. m. ob 3. uri zjutiaj je bil zadet v glavo od kosa sovjažne granate in bil na ineslu mrtev brez trpljenja. Kakor je ta udarec hud za Va.s, naj Vatu bo v zadoščenje in tolažbo, da je bil Vaš sin piav priden dečko, hraber, vesten in i)o-koren vojak. Za-junaštvo je i)rejel bronasto hrabi'ostiio svelinjo. Kailov križec, srebrna svetinja I. vi'ste mu bode podeljena v prihodnjih, dneb. Mlado Življenje je daroval za domovino in svojega cesarja, ki prav danes [)raznuje svoj rojstni dan.-. Iskreno sožalje v imenu celo stoinije z Vami žalujoči E. F., komandant stotiiijo." Ravno je došlo poiočilo, da so ga pokopali na pokoi)ališče za padle jiinake (grob G i- G) v vasi Mahorini (V) v vipavski dolini. Padli junak je bil zvest dan do-brniškega Oila, kak«r tudi vil kongi'eganist in ud Slov. kat. izob. driiši va, Pokojni je bil iniljubljen vsem, katei'i so ga poznali. Spavaj sladko dragi, ker storil si svojo dolžnost! Jlateri udovi pa naša sožalja! Dne avgusta je umil v bolnici na Dunaju vojak Tgimc Kic iz Korit vsied bolezni, kateio si je nakopal v vojni. Pokojni zapušča udovo in 7 nepi'cskibljenih otrok. Naj v miru počiva! Iz Rosalnic pii Metliki. Mart i n M a t j a š i d um i' 1. — V četrtek, dne 6. septembra je preminul eden najboljših sinov Belokrajine, g. Martin MatjašiČ iz lîosalnic, v moški čili dôbi 58. let. Rajni je bil mož stare korenine, i>riden in vesten gospoiiai', skrben krščanski oče, blag i)ri-jatelj in vedno gostoljuben in prijazen s slehernemu, Id je obiskal njegovo mii oljubno hišo. Oti je stal vedno neoumjano v vrstah S. L. S., v lîatei'i je nfcamorno deloval za napiedek Belokrajitie. tlelih 15 let je županova! svoji domači občini in je bil do svoje, iirerane stin ti njen prvi svetovalec, V letih 1908 do 1914 je bil deželni ])o-slanec črnomaljskega in novomeškega okraja. Ivot taki je vsikdar vestno izi>ohijevaI svoje poslanske dolžnosti in neustrašeno zastopal koristi svojih volilcev. Kakor jiovsod, tako je bil hidi med poshuici splošno ))riljubljen in sjKJŠtovan vsled svojega odkritega in veselega značaja. Od leta 1914 je bil lui-čelnik cestnega odboia tiietliškega, nadalje član šolskega in zdiavstvenega sveta metliškega. Z vso vnemo je deloval tudi na polju zadi'užništva. l"to svoje smrti je bil predsednik lepo delujočega kmetijskega društva in odbornik obeh posojilnic v Metliki. Kot pravi belokianjski kun^t glo-bolio veren, je bil dolgo vrsto let ključai' cerkve Matere božje pii Treh farah, kjer je liil tudi v soboto, na praznik Matere božje, pokopan. Kako visoko je bil pokojni MatjašiČ čislan, je pokazal njegov pogreb. Od idizu in daleč so prihiteli lîeloki'anjci, da mu izkažejo zadnjo časi. Pet <Íuhov-nikov in okoličanski župani so ga spremljali na njegovi zadnji poti in metliški-cerkveni pevci so mu jiod vodstvom i)o-slancEi Milielčiča pred domačo hišo zapeli v slovo. Ob grobu se je poslovil od pokojnika poslanec K. Dermastia. Po njegovih besedah hočemo proslaviti spomin pokojnega Martina z delom za procvit in blagor Belokrajitie, trdno se držeč naukov svete Cei'kve. — Prizadeti diužini naše naj-iskrenejše sožalje, duši pokojnika večni mir in pokoj ter zasluženo plačilo pri Bogu. Iz Radovice. Že smo bili trdno uver-jeni, da je letos vsaj ne bo, toče namieč, a smo se vai'ali. Dolgo nam je prizanašala, 27. t. m. (»opoldne pa je prihrula tiied groznim treskanjem in silntiti vikai jem, debela, kakor je še ne pmtitiitito. Zdelo se je, da padajo kar kosi ledu. Ponekod je škoda ogioinna, grozdje skoraj uničeno. 'i'u in tatu je odbilo kil)' celo grozde. Sreča, da je padala le nekaj minut, sicď bi bila sklestila tudi trtni les. 1-1 udo so prizadete Radovica, Radoši, najbolj Boldi až in Slamnavas, koder je bila trta letos nenitvadno lepo in-bogato obložena. Semejuih gozdiii in močvirjih. Hicer je število ujetnikov ])rimeroma nizko, a to le vslcd tega, ker so Jíumí vse ])0])U8tili in so poražene armade popolnoma razpadle. Vse polno voz^ oklopnih avtomobilov, mrtvih konj, orožja itd. leži na cestah, posebno na veliki cesti' lîiga-Weiuleii, Poraz je temeljit, v notranjosti Rusije pa vedno šc narašča zmeda. Zahodno bojišče. ~ o bojih na tem bojišču poroča AVollfov urad dne 10. t. m.: Angleški napori na Flauderskcm so nagloma končali. Odkar je razpadla druga angleška ofenziva na Flanderskem, je angleška na)>a,-dalna moč zastala, Kljitb vsem naporom Francozov pred Verdunom se je na zahodni bojni črti glavna (»ienziva zaveznikov razkršila, V Artois so se tudi le malo liojevali. Istotako zastal je napad v okraju Ht, Quentina. Nova ol'en/iva pri Verdumi kaže navadno lice; Mali začetni uspeln, katere Nemci s protinapadi do malega zopet nazaj in-iborijo in temu sledeči delni boji, s katerinn se (iele ilneve in tedne Ijrez pomena zajiravija. V debdh bojili 9. septembra priliorili so Nemci zopet severni del gozda Vosses, Domaće in tuje novice. Presvitli knezoskof dr. Anton Bon. Jeglič je obliajal dne t. tu. v stolnici v Ijjiibljaiii dvajsctietiiico svojega škofovskega posvećenja. Kakoi' ves kiaiijski narod, iiapolnjiije še posebno Dolenjce odkritosrčna Želja In molitev : Ohrani nain Vsenmgoííiii še dolgo let prevzvišencga diišnega pastirja In našega preskrbnega tei' najbolj.šega očeta! Odšla sta iz Novega mesta incči'. gospoda: P. Ambrož lie in I c kot superior k Novi. Štifti nad Ribnico in tiiisi-jonai' P. Kleitien Grampovčaii kot vikar v Brežice. Mnogo je odkijtosrčne žalosti ob iijiinein slovcsn, kei' bila sta, oba vneta spovednika, tnodra dušna roditelja in prijazna drnŽabiiika. Ob odliodii njima kličemo vsi njnni Častilci; Naj ju spi'etnlja božji blagoslov tudi na novih iiiestili, da bi še zaniogla veliko krepkih in /,di'avih let uspešno delovati v čast božjo ter v dušni blagor bližnjega! Nevarno ranjen. Vojni lutiat, 5. g. P. Kngelbert K 1 a s I n C, frančiškan, piše iz rezervnebolnicel v Beljaku: „... Kjiialu bi ne bil nikdar već ćital Dol. Novic! V siedo proti večeru na poti h pokojiališča me. je zadel velik kos kaiiuia v glavo. Ako bi se ne bil tisti trenutek sklonil, bi bil gotovo iiutev. Dobro, da je bil tnoj pi'ijatelj, poročnik Verbić •/, menoj, ki me je vlekel še ti'ičetrt ure daleč, drugače bi bil gotovo ali izkrvavel ali pa dobil še drug,pozdrav'. Sedaj seni tu v bolnišnici. ll|)am, da je najhujše minulo. Kost je malo načeta, možgani lahno pretreseni, le krvi sem precej izgubil. Pozdravljam..." — Želimo dobrenni g. kui'atu, da nut Bog podeli čiin-preje ljubo zdravje. Pripoi'oČujemo našega marljivega pisca zanimivih vojnih sličic vsem Čitateljem Dol. Novic v molitev, liavno v zadnji številki nas je zopet razveselil z Ulični 111 spisom o krasni naši slovenski ]Ktsmi na fronti. Iri pi'av takrat jo biJ gospod (ako nevarno ranjen. Odlikovan. Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabroslne svetinje je dobil n:ul-lioi'očnik avditoj' dr. jui*. Metod Dolenc pri nekem divizljskeni sodišću. Čestitamo! Razglas. Mestno županstvu naznanja, da se bode prihodnji teden v torek in sredo, t. j. 18. in 1Í). t. ni. mestnemu prebivalstvu oddajal koruzni zdrob in ki'oiiipir, in sicer v sledečem redu; • Torek : h. št. Ido iiOod 8. do 9. ure doimldne : :il 50 9. 10. i")l 80 10. il. h. st. HI do 110 od iî. do 4. ure popoldne; 111 140 4. 5. t Sreda: h. št. 141 do 170 od 8. do 9. ure dopoldne; 171 i>00 9. 10. i^OI i>;j0 10. 11. h. St. do iíGOod do 4, ure popoldne; 260 nadalje 4. 5. Posestniki, kateri so sami ])ridelali, koruze ali kronipijja ne bodo dobili sedaj iz mestne zaloge. Na novomeški gimnaziji se prične šolsko leto 1917/18 v lorek 1 8. sei)tembra s slnžlio luožjo ob 8. uri v frančiškanski cerkvi in 19. septembra z rednim poukom. Novi , učenci za I. I'azred se zaradi pomanjkanja prostora ne bodo sprejemali. Učenci za II. do VITI. razi'ed ae boilo vpisovali dne I 7. sept, od 8. do II. ure doi>. Na deški ljudski šoli v Novem mestu se prične šolsko leto 1917/18 s slovesno sv. mašo v čast sv. Duhu dne 15. sept. 1917 oh 8. ui'i v frančiškanski cerkvi. — Vpisavalo se ho v Četrtek 13. sejitembra ill pa v pel.ek 14. septembra 1917, vselej od 9. do la. tn-e dopoldne in od 3. do 4. lire pojtoldno v 11. lazredu deške šole na Florijanovem trgu v Seidelnovi hiši. {St,ara davkarija.) Učenci naj se oglase v spiemstvu starišev ali njih namestnikov ter naj prineso seboj zadnje šolsko nazna-niio; oni pa, ki na novo vstopijo v šolo, tudi krstni list in izpričevalo o stavljenju koz. — Pri šolskem vodstvu naj se blagovolijo oglašati tudi stariši šolodolžnih učencev, ki se poučujejo doma. — Vodstvo uljudno prosi stariše iz sosednih šolskih občin, naj ne silijo svojih otrok v to šolo, ker jih isto zaradi tesnih šolskih prostorov ne bo moglo sprejeti; da, prisiljeno bo celo zaradi prenapolnjenih razredov odkloniti vsprejeiii nekaterih že to šolo obiskajočih učencev. Vodstvo. Zrelostni izpiti v glavnih počitnicah. Na novomeški gimnaziji sta napravila zrelostni izpit v glavnih ]>očitnicah dva učenca VIIL 1'azreda in enoletna prostovoljca z ugodnim uspehom : E r c I g o j Ferdinand (3. sept.) in Ž 1 i n dr a Otokar (11. avgusta) oba iz Kostanjevice. — Tako je napravilo zrelostni izpit v šolskem letu 1916/17 27 dijakov in ena prîvatistinja na novomeški gimnaziji. Začetek Šole v uršnlinskem zavodu v Škofji Loki — ljudska in iiieščaiiska šola, trgovski tečaj ter učiteljska pi iprav-nica — bo v pondeljek, dne 1. oktobra po sv. maši ob 9. ini. Oglasiti se je dan poprej i)ri samostanskem pj'edstojništvu. Pregled oproščencev. Uradno se naznanja: Nastavljenci v zasebnih poklicih, podjetjih itd., potem i>osamezne zasebne osebe, ki so bile oproščene kot vodilni ali važni činitelji v javnem interesu (z do-stavkom: Nadaljna oprostitev v slučaju nesposobnosti za frontno službo), se morajo v svrho Jiadaljne oprostitve eden do dva meseca pred pot.ekom prejšnje oprostitve javiti najbližjim vojaškim evidenčnim ohlastetn, kjer se hodo zdi'avniško preiskali gledé njihove službene sposobnosti. Vojaške evidenčne oblasti imajo nalog, da dotičnim prošnjam kar najhitreje ugodijo in izdajo pismena obvestila o uspehu preiskave. Dotični vojaškozdraviiiški izvidi se morajo )»onovnim prošnjam za nadaljno opro.stitev oziroma oprostilnim razvidnicain priložiti v izvirniku. Nov naslov. Cesar je ustanovil naslov „gospodarskega svetnika" in sicer za liste, ki se bodo posebno odlikovali v poljedelstvu. Slovenski fantje pošiljamo prisrčne pozdrave iz visokih tirolskih pećin vsem domačim žetiam in dekletom ter želimo kmalu veselega svidenja: Josip Strauss îz Broda, ri vojakih. Dober zgled. Kakor v mnogih krajih, tako je tudi v Magdeburgu mestni magistrat izdal oklic, naj hodijo prebivalci ali bosi ali pa v lesenih sandalah, da se pičle zaloge usnja kar se da varujejo. Nato jo v magdebui-Škem „Generalanzcigerjn" izšel prijazen oklic na mestni magistrat, naj dajejo mestni očetje in mestni svetovalci za to lep zgled. Oče župan in mestni svetovalci se pozivljejo, naj prikorakajo k prihodnjim občinskim sejam bosi, potem bodo tudi zastopniki časnikov bosi hodili. Če so tudi zares prišli mestni očetje k sejam bosi, o tem omenjeni list molči. Nádenka. Danes zjutraj se je našel še živi otrok ob cesti proti šoli na Grmu, star nekako osem dni. Cez prsa je imel listc-k z najiisom: .)az sem Ana, doma iz hribov. Otročiček je bil že močno plav, ker je danes zelo deževalo. Naročajte „Dolenjske Novice"! Gospodarstvo. Ukaz C. kr. deželnega predsednika na Kranjskem o prepovedi izvaževanja drvá iz Kranjske. Izvaževanje di vá izven Kranjskih ileželnih niejá je začasno prepovedano. Ta prepoved se ne razteza na drva, ki se dobavijo vojni upravi, o Čemur je prinesti dokaz. Kdor nasprotuje temu ukazu, se kaztnije od politične oblasti z globo do 10.000 kron ali z zaporom do šestih mesecev. Nemško sedmo vojno posojilo je raz-jiisano od 19. septembra tlo 15. oktobra. Tudi v Avstriji se bode, kakor se Čita v listih, kmalu razpisalo. Davek na premožerye. Večkrat se je že pisalo, da se namerava skleniti zakon, po katerem se bo naložil vsem, ki imajo kaj premoženja, bodisi v posestvu, denaiju ali premičninah, enkrat davek v svi'ho ureditve valute — to je vrednosti denarja. Z ozirom na to marsikdo že sedaj ugiba, kako l»i se ognil temu davku. Tozadevni stiah in skrb se nam ne zdi opravičen. Dandanes ima denar zelo majhno vrednost, nasprotno ima pa veliko vrednost blago, Če se pa to pozna celo v domačem prometu, koliko btilj se kažejo kvarne posledice tega nezdi'avega razmerja med vrednostjo denarja in blaga celo v prometu z inozemstvom. Glavni vzrok tega neugodnega stanja je dejstvo, da paiiirnati denar nima kritja v zlatu, ki je Šlo povečini v inozemstvo. Da sc to izravna, je potrebno naplaviti nameravani davčni jirenos, da se na ta način uniči prekomerni dolg, katerega krije papirnati denar. To je pravzaprav edina luimoč, da pridemo do vsaj približno rednih razniei'. Občinstvo v resnici s to uredbo ne bo oškodovano, kajti Če bo ta ali oni, katerega je zadel davek, imel n. pr. l(t®/o manj jii'emoženja, bo pa preostalo premoženje več vredno. Sedaj n. pr. se dobi 1 m blaga za 20 K, Če se pa urede tinance v nameravanem smislu, bo denar v vrednosti poskočil toliko, da se bo isto blago dobilo ^a 10 K. Na ta način pri taki ureditvi no bo nikdo v resnici oškodovan. Oškodovani smo pa sedaj, dokler vlada to nezdravo razmerje med vrednostjo denarja in blaga. Mrliči dobijo papirnato obleko. Ker je vedno večje pomanjkanje sukna in drugega blaga, .so sklenile mnoge s pogrebnimi zavodi v zvezi stoječe tovarne za obleke, da bodo izdelovale za mrtvece oblačila iz papirja. Nova mrtvaška obleka bo neki zelo poceni, kar, pravijo, je velikega jio-iiiena, — Se večjega pomena bi pač hilo, ko bi se tudi za žive priskrbelo kakšno cenejše blago — pa ne iz papirja ! Ne bodemo stradali. Neki švicarski list obljtibuje, da bodo razglasili znan-stveno-tehnićni učenjaki neko novo čudovito odkritje gledé ljudske prehrane, ki hode vse izstradalne načrte naših sovražnikov prekrižalo. — Hudomušni ljudje ugibajo, češ: da nam bodo najbrže cepili Želodce proti stradanju. Tudi drugod ni drugače. Na nekem prazniku na Donavi je pozabil neki ministrski svetnik tiiiančnega ministrslva, ki se je peljal na Zgornje Avstrijsko, jiopotno torbo, v kateri je bilo 210 zavojev tobaka. „Wiener Sonn- und Montagszeitung" pristavlja; Najhrže je nameraval visoki gosjiod zamenjati tidiak z živili. Izšel je ukaz deželnega predsednika na Kranjskem o ureditvi porabe petroleja in prometa s petrolejem. Zahtevo do prejema petroleja v druge namene, kakor za mineralna olja c. kr. ti'govinskega liiini- sti'stva, ravno tako tudi zahtevo do i>re-jeiiia pctiolfija za razsvetljavo, ako znaša nieseCiia potreba vei kakor 50 litrov. Pc-ti'olej za razsvetljavo pri iiicseini poti'cbi kvećjenm do 50 íitiov se odda iz množine petroleja, ki je nakazana politiěneinu okraju, do katere imajo pravico: predstojniki gospodarstev, obrtniki, lastniki knietijstev, predstojniki uia(]ov, zavodov, ki so navezani edino-le na petrolejsko razsvetljavo. Za prodajo petroleja se določijo trgovci, katerim se nnna izročiti pi'ejenine izkaznice. [Jpravičeiici iiioi'ajo naznaniti i)otrcbo petroleja pri ohćinskeni uradu. Veletržci in i)rodajalci na drobno so dolžni spisovati zabeležne knjige, ka-. tore morajo zaključiti koncem vsakega meseca. Prestopki tega ukaza in na njrga podlagi izdanih odi'edb se kazniijejo z globo do 5000 kron ali ' pa z zaporom do 6 mesecev. Zares čudno! Kmetje se zelo iudijo, odkod jemljejo inešiani toliko tobaka, ko vsak dan prihajajo na deželo knpovat živež, ki ga kmetje že za-se nimajo dovolj in jjrineso viasih kar cele zaloge tobaka s seboj. Če pa prideš v trafike v mestih, je vedno ves tobak razprodan. Kmetske trafike pa dobivajo za već obfiin skupaj prav malo komadov tobaka. Čítali smo tudi v Časnikih že većkrat o tatvinaii večjih množin tobaka pii zasebnikih. J)a premeteni iizmoviči izsledijo takštie skrivne zaloge tobaka, ni ravno čudno, čudno pa je, kako da pridejo nekatei'i ljudje, in to so večinoma Ic takoimenovani „boljši ljudje", do tacili zalog tobaka! — ííaraííi pravićnosti Že zî\re3 težko čakamo na obljubljene nakaznice za tobak. Kaj si srečna, če prodajaš meščanom dve češpiji za dva vinarja? Ženice in dekleta iz dežele, ali vatu ne očita vest, da je to oderuštvo in nesratiinost prve vrste? Ali ni to velik gi-eb? Ali se iie bojite, da vam driigo leto Bog, ki je za vse enako dober, odvzame tako plodo-vito sadno leto? J ljudje tr])e .splošno po-jnanjkanje na živilih, naj bi saj sadje dobivali po vredni ceni, ki ga je letos toliko obi'odiio, Da, grozne so jiosledice vojske, toda ljudje si jih še grozovitejše sami delajo! Enostavno pridelovanje jesiha. Malokdo se spomni, da lahko sam odpoitiore pomanjkanju jesiltazdotnačim nadomestkom. Marsikdo ima pri hiši sadje, ki pada nezrelo na tla. Če tudi še tako slabo, je vendarle iahko vporabiš za kis. Treba je tako sadje stolči ali streti, djati v posodo in zaifti s kropom. Ko se par tednov namaka in kisa. se tekočina preeedi. Če se dobro ne kisa, naj se pomaga z nekoliko kisove kisline. Na ta naCin se vpoi'abijo olupki sadja in sploh vsi izrezki in ostanki sadja, malin, ribezlja, grozdja itd. Krajepisno-zgodovinske črtice iz Belekrajine. l'riobSil L. Kolbezen, Izlet k svetemu Križu.. Dragi Čitatelj Dol. Novic, ki te zanima in razveseljuje divna lepota in romantika naše Dolenjske, te povabim, da se z mano podaš na kratek izlet v lei)o božjo naravo v dubu sv. Fraiićiska Asiškega, tega velikega prijatelja in oboževalca iiai avnili del Stvarnika — v božji svet, kjei' bova občudovala fiudesa naiave in v njih gledala in se naslajala na nevidni lejioti neustvar-jene Leiiote, ki jo je z vsemogočnostjo iz nič priklicala v bivanje. Iz glavnega trga beloki'anjske me-ti'opole, Črnomelj, tibereva pot po glavni cesti, ki vodi na Vinico. Pod mostovi za-zreva na vodi dolge jate rac, ki v raz-tegnjeiiili vralali plavajo po vodi, se potapljajo in iščejo hrane v plitvi Lahinji in Dobličici, vmes pondirki iti vodne ko-koškice čabljajo in tekmujejo itied sabo v plavatijii od ene lačice do druge, kjer kosi v grtiiovju, grlice pri svojih rešefastih gnezdih, slavei na vejici, pastai'ice z gu-ganjem repa, povodtii tiictuljčiii z lahnim poletom, žabe s svojim koncertnim i'eglanjem, belouške stoječ tia preži za ribicami, vrabci z mtiogobrojnimi slamnatimi gnezdi, srake z zadiranjetii, žolti kobilar, raznobarvani detai, šČinkovec in žoltica in črtii škoiec in brza lastovka z bliskovitim poletom, vsak po svojih zmožnostih delajo iniravtii koncert v ločkem okljukti in bregu, kjer se živina tiapaja, Ločki pastirčki priženejo živino, ovenčani s cvetjem za klobukom, piščalko iz tršlikavine ali luktiičastimi svi-lalami, na katei'e še eden ali ilrugi poskusi kako jugoslovansko tiielodijo, katero je slisal na Bojancih, Preloki ali Adlešičih. LoČki Črediiik, originalni mož Peter, je zatulil s svojim dolgim, zavititu rogom v sredi vasi s tako močjo, da je Uiiiomaljce zbudil iz spanja in prepodil iz bičevja ob vodi kokoškice in kose, gosi iti i'ace in pi-eplašil golobe, vrane in lastavke, ki ob-kiožajo ločki studenec. Dal je znametije za izgon živine na sredo vasi; tudi brlike kozice in krotke ovčice je videti tiied to či'edo, ki se pomika v ločke košenice, do Bntoraja, Goleka, Kvasice in Dragovanje vasi. Pastirčki itiiajo sabo toibice za sadje, rogove, zvite iz tršlikavitie in na koncu zakrivljene palice, da se z njimi na paši zabavajo, ko svinjko bijejo v kotlišče, ali pa brze veverice preganjajo od hrasta do hrasta. Ko zajjustiva čredo, pelje nas cesta dalje med ločkim, kočevskim in svibniškim poljem, ki je zelo rodovitno iti obsejano z debelačo, pšetiico, ižjo, krompiijem in deteljo, do vitkih siiu'ekoviii gozdov pri Kanižirici, kjer naplavi Dobličica velik ovinek pi'i enolinskem niosliču. Tu vidiš raznovrstne ribe in ščuke, ki ae preganjajo po vodi ; dolgo bičevje na vodi je dobro skrivališče divjih rac in iiovodnih kosov, na lašicab ob vo(îi pa brzi zajček, ki je priskakljal iz giitiovja, migajoč z