(Konec)  Božidar Raič poprime "besedo in govori tako-le: ^^ bistrica se dobiva rf curk neskvarjeaa ka- j ]jica sladkega vinca pri ^ ki ^ je pridelal, - kdor ij bi se rad nasrkal čiste modrosti, pojdi k modrijaau, da* -te -e nauči. take posamne učitelje so imeli zlasti Grki in pa !tudi drugi poznejši narodi in še v sedaJBOsti se jih aahaja; ,! d ^ ^ modrijanov pojediacev ustrojeae so učil-  . . . zasobae Otrok v svoji nežni dobi sicer ne ^ . ^ išč velike modrosti, aego samo početai, vsak^rPikii ^^ poduk> in §e ^ nf podiogi1 tega more ai i širiti vednostiii krog v  Kaka aaloga je tedaj pocetann ali Ijudskira ucil- v Žalcu 6. septembra 1868. , , aicaai? Odgovor je povse lehek ia jasea. Jjjudske učilaice imajo aalogo, da se selski otrok v ajib -nauči brati z razumom, toliko potle pisati m racumti, da si ;ve porazamljati aaj potrebaejše domače reči, Ba pr. lzdatke, jdohodke, da more primerae ia potrebne kajige razaaieti v  svojeai jeziku ia kak časaik prebirati, da se aekoliko aauči  umaega gospodarstva v poljedelstva, viaoreji, sadjereji itd., črtice iz domačega zemljepisa iu zgodovine. Dalje ne segŁ področje ljudske učilriice. Kdor želi še bliže se sprijaznit z modricami, treba mu je pohiknoti v rečnico ali gimnazijo (nčitelijšča imajo namen vzgajati učnike za ljudskc učilnice), kjer se obširnejše in globše razklada kršansk: nauk prirodopisne in prirodoslovne reči, nekaj modroslovja grški in latinski jezik in slovstvo ter vsa jegova krasota točnejše razlaganje domačega jezika in še drugili. One stt most v vseučilišče. Kdor misli postati duhovnik, pravnik vračnik, naučitelj, treba mu je prej učiti se omenjenih predmetov, da potem še le si pridobi stročne znanosti. Učilnici tedaj človeku um razvijajo iu bistrijo, ter pameti razne zna nosti vcepljajo. Odtod jili neizrečena vrednost, ' ako so do- soseski, labko bi se brez dolgih potov in prepirov vse doseglo. Ravno tako se tudi godi nam, tudinaša dežela je razcepljena v šest kosov. Mi Štajarci spadamo pod Gradec, Korošci pod Celovec, Primorci pod Gorico, Trst in Pazen. Le edini kranjski Slovenci so gospodarji v svoji deželi. Mi vsi drugi pa moramo donašati bro in primerno ustrojene; odtod je jasno, da imajo neko Bere se peta resolucija, ktero tabor tudi radostno sprejme. čarobno moč, prikrojeno vsemogočnost na pojedince in cel narode. Učilnice rodijo mnogo sreče in blagosti, a še več nesreče, ako zablodijo krive pote. Arkimed je rekel: dajte mi stalo, kamor naslonim svoje orodje, i zemljo vzdigneni. Jaz pa velim: dajte mi učilnice v oblast in s celim dušnim svetom bodem gibal. Sedaj pa vstavljam pitanje (vprašanje): je li so učil- nice na Slovenskem temii blagemu namenu za- dostovale ali ne? Glasno odgovavjam: nikakor. Kar je ima vlada v ro- kah okoli 90—100 let, Ml jim je pri nas prvi in edini na- men, Slovence potujiti, in v tem so res mnogo dosegle, kajt: vse, kar je iinelo ž njimi oblast, puhalo je več ali menj v nemčevalno tikev; davali so nam čisto nemške in ponemčene učitelje, ravno tako knjige, na priliko šprahlehre itd. — za razvitek domačega jezika pa nihče ni skrbel, nihče za-nj maral, pisalo se je kurent inlatajn, slovenski paue, še nem- ški katekizein so nam cepljali z brezovico in leskovico, zato ne izjemljemo tudi nemčevalnih duhovnikov, kteri se še se- daj naliaja nekoliko. ali celo malo. Ako bi priplaval angelj iz nebes in hotel trcliti, ko je tako ravnanje dobro bilo, ja bi na ves glas povedal, to je laž. vse skupaj ni bilo piško- vega oreha vredno in še sedaj malo velja, ker še deca skoro polovico zlatega časa potrati z nemščino, ktere se celo ne nauči. To je nevarna kukavica, ktera se mora odpraviti, to je škodljivo dračje, ki se mora izpleti. Še hujše so se obnašale srednje učilnice; ondi do 1850. leta nisi slišal slovenske besede, od one dobe se sloko uči slovenščina hakor predmet, dalje pa ne več in ravno to je dalo priliko, da so skoro same Nemce in druge Neslovence postavljali na naše gimnazije in pozneje vpeljane realke, ki so nas zasmehovali, psovali, zaničevali, preganjali, kterim je dana bila moč ter so lepo plačo vlekli, našince pa so raz- poslali križem sveta. Še sedaj ni inači; cela truma jih je, ki ne znajo našega jezika in skrbi nimajo, da bi ga znali, pa vendar ne vežejo culic. Vse take prikazni imajo prežalostne nasledke za nas. Da smo imeli prave in primerne učilnice, gotovo bi bili z oiniko in blagostanjem ondi, kjer Cehi ali kteri drug omikan narod, sedaj pa čutimo težino krivih urejenih zavodov, kamor v duSnem tamo v tvarnem oziru. Kaj je krivo, kaj ?Ucilmc e napacno osnovane. J Predsednik bere četrto resolucijo, ktera se tudi soglasno .1- J Predsednik dr. Vošniak odda predsedništvo g. Razlaguin goTori o peti resoluciji: Že ste izrekli svoje želje o eni in drugi stvari. Nai vam še tudi iaz nekai svetujem. Mivsi smo Slovenci, roi vsi govorimo slovenski, naše pesmi so slovenske in ko se bode še enkrat tudi v vseh kancelijah slovensk. pisalo, 8e bodemo bolj veseli slovei^ne Pa nesamo mi na fetajarskem, kjer nas prebiva 400.000 Slovencev, tudi na Kranjskem, Koroškem, Primorskem in Goriškem bi-'vajo Sloveuci. Biva nas od Tnglava do Soce od Mure «iosTrsta 1 milijon in 200.000 Slovencev. ^a celi tej zemlji prebivamo sami Slovenci m le v mestih se nahaja nekobko snemškutarjev m Nemcev. Ko bi bila ena vas z 6 hišami, vsaka hiša pa bi apadala pod drugo sosesko, morala bi vsakabiša donašati svoje soseskine davke in pripomagati soseski,1do ktere pripada. Zdaj pa bi bilo treba na novo napraviti ali popraviti eno ali drugo stvar, ktere je treba le za te[6 hiS za to vas postavimo, cesto: morala bi vsaka hiša pridrugi soscski t. j. pri svoji poruoč prositi. Ko pa bi nobena soseska ne hotela pomagati, bi si vas morala sama napra-J\dti, kar ji treba. Ko pa bi vseh šest kmetij bilo pri eniprav dic ni mar nase peneze in od kterih za take reči, za ktere nam nimamo haska. Ko bi vsi Slovenri zdaj na 6 kosov razdeljeui, bili zediojeni pod eno deželno vlado, kako lahko bi si pomagali. Tudi ves prepir bi med nami, Nemci in Lahi nebal. Dobiček bi bil to ne le za nas, ampak tudi za cesarja. Govomik dokaže, da bi jedinjeni Slovenci lože branili svojo deželo protinstva iu ua joncu svojega govora kliče ,,Sloveiici zedinimo se". — Na to se zahvali dr. Vošnjak zbranemu ljudstvu in reče, da je program dovršen in tabor končan. Predsednik še bere telegrama dr. J. Bleiweisa in dr. Costa, ktera je ljudstvo z gromovitim živioklicem sprejelo. Po tem še se zahvali cesarskemu namestniku g. Bratiču in konča s slavaklicem Jih. Veličanstvu cesarju. Taboriti so se po končanem taboru razdelili po posameznili gostilnicali. Zvečer je bil celi trg krasno razsvetljen in na oknih so se videli rnarsikteii prav lepi in pomenIjivi napisi. Oboja slavna vrata so bila razsvetljena in naj manjše oknice ni zaostalo, da ne bi tudi prineslo svoje luči. Po sredini trga so bile nastavljene v dveh redih okinčene smreke in na vsaki je gorela lampica. Posebno moramo tukaj omeniti razsvetljenje in napise na rotežu in ob enem tudi na šoli. Na balkonu je bil razsvetljen sledeči napis: ,,Kar došlo Vas je od vseh štirih strani. — Podajmo 3i roke, združimo moči. —V speljavo postavnih, nam danih pravic, — Bog živi cesarja! doni naj naš, klic." — Na desni strani ,,Zdravo Gorenc iz mrzle planine". — Na levi strani: ,,Zdravo Dolenc z gorke doline". — Na četirih oknih pa so bili sledeči napisi: ,,Naj se slovenski narod marljivo odlikuje! — Slovenec omikan rad vse narode spoštuje. — Sloga v Avstriji med narodi naj biva. — Razprtija je krvave vojske kriva". Tudi na drugib hišah ;o bili lepi napisi tako n. p. na jedni nŽivi, živi. duh lovenski" ,,Zdravo Slovenci! — Na zdravje itd. Celi tabor pa se je vršil tako mirno in veselo, da se bolje vršiti ni mogel. — Po noči so po vseli bližnjili bregih goreli lepi veliki kresi. Ob 0. je odšel ljubljanski Sokol, kteremu se je prav lepo zabvalil dr. Zarnik, celjanske gospe •a so z lepim umetnirn vencem okinčale sokolovsko zastavo. 1. Noli se je lepo zahvalil gospem. Lepih govorib in peanja narodnih pesem se je čulo dovolj do drugega jutra.