Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1-50.
TRGOVSKI L ST
Časopis asai trgovino, Industrijo in obi
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.	Naročnina	za	ozemlje	SHS: letno 180 D, za po*	za	četrt leta
-- Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.	45	D,	mesečno	15	D;	za	inozemstvo:	210	D.	—	Plača	<£,.	v	Ljubljani.
LETO VI.
LJUBLJANA, dne 8. septembra 1923.
%
\
106.
Obrtniški shod v Ljubljani.
Za danes je sklicala deželna zveza obrtnih zadrug v Ljubljani obrtniški shod, kojega rtamen je zavzeti stališče v važnih perečih vprašanjih našega obrtništva. Na dnevnem redu so vprašanja, ki so se ze razmotrivala opetovano na krajevnih shodih posameznih obrtniških organizacij, ki pa še vedno niso za naše obrtništvo povoljno urejena in rešena in je vsled tega nastala nova potreba, da se na velikem obrtniškem shoiu zadružne zveze ponovno zavzame stališče ter apelira na vse merodajne faktorje, da upoštevajo zahteve našega obrtništva.
Ni slučajno, da se ta shod vrši baš ob priliki Ljubljanskega velesejma, kjer je naš obrtnik konkretno in praktično dokazal, koliko napredka je zmožen, kako neumorno organizira, tehnično izpopolnjuje in modernizira našo produkcijo, kako vstrajno in trdno deluje na konsolidaciji našega gospodarstva, da ga izleči iz povojne gospodarske krize. Daš ob tej priliki hoče obrtništvo položiti našim oblastim, ki so se na sejmu malo začele nekoliko zanimati za delovanje in stremljenja obrtništva, tudi drugo stran bilance in poda sliko težkoč, s katerimi se mora boriti pri svojem delu in ki ga ovirajo v napredku in razvoju.
V	tem leži največja važnost in pomen današnjega obrtniškega zborovanja, na katerem se bo razpravljalo predvsem o stališču našega obrtništva v dalekosežnem vprašanju izjednačenja davkov, dalje o zakonu o zavarovanju delavcev, o prisilnem zavarovanju obrtnikov in njih rodbinskih članov zoper bolezen in starost in o uvedbi obligatorne mojstrske preizkušnje.
Moti se kdor misli, da se je naše obrtništvo udalo vsem naredbam, ki jih je uzakonilo ministrstvo za soci-jalno politiko preko vseh obrtniških organizacij v zadnjih dveh letih in ki podjetniku samo nalagajo dolžnosti in obveznosti, mu pretijo s kaznimi, medtem ko za nameščence in delavstvo ne obsegajo enakih obveznosti, marveč mu dajejo samo pravice in udobnosti v obsegu, ki resno ovira podjetništvo v naših krajih.
Naše obrtništvo hoče ponovno dokumentirati svoje nezadovoljstvo nad temi enostranskimi zakoni m ugotoviti, da vstraja na reviziji in preureditvi teh zakonodajnih provi-zorijev, ki gospodarstvu naše mlade države niso baš v prospeh.
S tem pa seveda še od daleč ni izčrpan program perečih vprašanj, ki zadevajo danes obrtništvo. Naše obrtniške organizacije morajo v bodoče resno posvetiti svojo pažnjo in vztrajnost gospodarski orijentaciji v okvirju naših novih carinskih mej in izdelati konkreten pozitiven program, da zaščitijo svoje interese na eni strani proti mogočnemu vplivu rasteče tu- in inozemske veleindustrije, ki ograža obstoj samostojnih mladih obratov, dalje perečemu vprašanju obrtniškega kredita, vprašanjem strokovne prosvete in izobrazbe, posebno vzdrževanju strokovnih in nadaljevalnih šol in razvoju obrtno-pospeševalnega zavoda, ako nočejo, da jih razvoj razmer prehiti.
Izgledi v bodočnost so zelo slabi in obrtništvu je že danes jasno, da si bo moralo pomagati le s samopomočjo. Raditega je tem večjega interesa, da se stanovska zavest in razumevanje za pomen in naloge organizacij v vseh krogih obrtnikov dvigne in poglobi.
Naše obrtništvo bo imelo v bodoče tudi računati z močno konkurenco sosednui visoko industrializira^ nih držav, proti katerim sedaj nima primerne carinske zaščite. Na drugi strani pa se z ogromno hilrosrjo razvija močna obrtna konkurenca v vzhodnih pokraiinah naše države, ki bo opremljena z modernimi tehničnimi napravami, dobavljenimi na račun reparacij.
'Želimo, da obrne današnji shod nase pažnjo vseh merodajnih oblasti in političnih faktorjev, da proučijo tudi drugo stran našega obrtniškega problema, ki jo je treba upoštevati, ako hočemo, da nam bo prihodnji Ljubljanski sejem zopet mogel nuditi sliko napredka in izpopolnitve naše industrije in obrti. V tem oziru želimo shodu popolnega uspeha.
Podržavljenje
V	noči od petka, 31. avgusta na soboto, 1. septembra je prešla po naredbi prometnega ministra južna železnica s celim obratom v državno upravo in najem. Rok prevzetja se je držal do zadpjega momenta tajno in šele v petek popoldne so bili izdani
o	tem razglasi v javnosti in pozivi uslužbencem južne železnice. Obenem je bil uradno razglašen dopis prometnega ministra, ki zastopa predsednika vlade, dr. Velizar Jankoviča na ministrski svet, ki nam podaje zanimive podatke o razlogih, ki so vodili do tega, da se je tako nenadoma izvedlo prevzetje vodstva obrata na južni železnici.
OPASNOST STAVK NA JUŽNI ŽELEZNICI.
Kot prvi razlog navaja minister Pojav stavke na južni železnici, z navedbo, da bi bila ta stavka lahko Najela tudi osobje državnih železnic ter utegnila zavzeti po obsegu in casu nedogledne obmere. Minister uradno trdi, da so imeli pri organizaciji zadnje enodnevne stavke Vjnes prste »prikriti elementi«, ki so
južne železnica.
nasprotni današnjemu stanju in da stevko organizirali večinoma višji in nižji uradniki, medtem ko je ekse-kutivno osobje, ki mora radi materialnih neprilik največ trpeti, ostalo v službi Nadalje navaja minister, da )e ugotovljeno dejstvo, da je izvesten del osobja južnih železnic vsak čas razpoložen za stavko, kar nalaga državi dolžnost, da nadomesti tujo privatno upravo južnih železnic, katere centrala je na Dunaju, z močnejšo in zanesljivejšo, to je z nacionalno državno upravo. Ta ukrep je predlagala tudi uradno železniška direkcija v Zagrebu.
V	javnosti je bilo znano, da se državna uprava mnogo trudi, da bi odkrila o zadnji stavki poleg protestnega značaja še kak drug posebno politični pomen in obeležje, toda o pozitivnih rezultatih preiskav ni bilo dosedaj ničesar slišati. Zato je nastalo temvečje presenečenje, ko izreka prometni^ minister v svojem uradnem poročilu na ministrski svet tako težke obdolžitve vseh železničarskih organizacij, posebno pa vodilnih uradnikov. Upamo, da
bo naš prometm minister te trditve, s katerimi se južne železničarje ta-korekoč žigosa za nekake prevratne protidržavne elemente, v parlamentu primerno dokazal. Za sedaj se pa z izvajanji ministra ne moremo zadovoljiti, ker so trditve, da je eksekutivno osobje ostalo med stavko na svojih mestih, netočne. Že danes pa je jasno, da se bo to zadevo, ako vse te trditve obveljajo, lahko uporabilo proti uradništvu južne železnice in amoviralo iz službe vse osebe, ki državni upravi ne konveniramo.
gospodarski razlogi.
Kot glavni moment naglega prevzema južne železnice pa navaja minister gospodarske razloge, o katerih pravi, da naravnost »diktirajo« prevzem južne železnice. Nato govori o izrednih rezultatih letošnje letine ter da je za vnovčenje žetve treba velikega števila železniških vagonov in vlakov in da gre glavna smer prometa preko omrežja, ki je v rokah »tuje države, nazvane južne železnice«. Vsaka ponovitev stavke in tudi najšibkejše organizirana pasivna rezistenca bi ogrožala v času izvozne sezone naš celokupni izvoz in bi prizadejala našemu narodnemu gospodarstvu ogromne škode, za kar bi vlada ne hotela in ne smela prevzeti odgovornosti. Zato je edina garancija za neoviran promet na omrežju južne železnice državna uprava.
Priznati moramo, da je obstojal do lanskega leta precej usodepoJni boj med upravo južne železnice in državnimi železnicami posebno zagrebškim ravnateljstvom, katerega račun in škodo so nosili največkrat naši gospodarski interesenti. Ta boj je bil izražen mnogokrat prikrito v prometnih omejitvah, kjer sta državna in južna železnica mnogokrat hote in nehote izigravale druga drugo in je državna železnica na nezdrav način forsirala svoje proge. Velik je bil boj tudi med južno železnico in carinsko upravo, ki je tudi mnogokrat šel na rovaš našim interesentom. Toda od lanske zime, k° se je bilo z veliko ofenzivo našim gospodarskim krogom posrečilo razčistiti razmere v Zagrebu in nekoliko tudi v Beogradu, se je položaj vidno boljšal. Izpraznilo se je Tezno pri Mariboru, kjer je bilo prejšnja leta deponiranih na stotine vagonov pošiljatev po cele mesece. Uredilo se je tudi, kar je bilo zastoja v Zalogu ter v Ljubljani, ki je bil le prehodnega pomena in je nastal samo, kadar italijanska carinska uprava ni mogla dovolj hitro sprejemati našega rastočega izvoza.
Resno dvomimo, da bi se te raz-™ere pod državno upravo mogle bistveno izboljšati, ker smo glede zastoja v izvoznem prometu na našem omrežju odvisni od prometnih razmer in omejitev v inozemstvu, ki •rcia sprejeti naš tovor, to je v Italiji in v Avstriji, ki pri forsiranem sezonskem izvozu mnogokrat niste v stanju prevzeli odpošiljatve, ki so namenjene za izvoz. Minister za promet je s tem razlogom dal zelo nelaskavo spričevalo svojemu ministrstvu in državnemu kontrolnemu odboru južne železnice v Zagrebu, ki je obstajal tam od pričetka pro-vizornega režima.
ENOTNOST NOTRANJEGA PROMETA.
Kot nadaljnji razlog se navaja enotnost notranjega prometa.
femm.
< te
Omrežje južne železnice je cepilo dosedaj državno železniško omrežje na dvoje. Ta moment se navaja tudi kot vzrok, ki otežkočuje direktno odpravljanje posebno v tovornem prometu ter komplicira manipulacijsko službo ter povzroča potrebo večjega števila osobja na državnih železnicah. Upravljanje prometa je po izjavi ministra radi teh razmer tudi na državnih progah jako otež-kočeno in drago, zato je v interesu racionelnejše uprave, da se južne železnice vzamejo v državne roke.
Ta pasus ministrskega poročila je precej nejasen. Velikega pomena bi bilo le, ako se prekinjenost v ta-rifarnem oziru odpravi, kar pa s to izjavo še ni zagotovljeno. Brez dvoma bo važno, ako bodo direktni brzovlaki, ki so vozili sedaj preko Bubnjarcev in Karlovca, lahko usmerjeni preko prog južne železnice, kar bi se pa bilo lahko zgodilo že davno poprej, ako bi bila državna železniška uprava v to privolila.
RIMSKA KONVENCIJA.
Šele pod četrto točko navaja minister pravico do prevzema eksploatacije po rimskem paktu, ki je bil sklenjen dne 29. marca t. 1. Po tem sporazumu se je imelo prevzetje izvršiti šele do 1. oktobra, toda iz prej navedenih razlogov je minister odredil že 1. september, ker se osebje južnih železnic nahaja še na vojaških vajah.
Način postopanja naše vlade pri ratifikaciji rimskega pakta je edinstven in kaže kako brez vpliva in pomena je naš parlament, kateremu se konvencije sploh ni predložilo v odobritev, marveč se bo to storilo šele naknadno. Pakt tudi dosedaj še ni nikjer objavljen. Mislimo, da bi bila dolžnost parlamentarne vlade, ki je prevzela z aktom ratifikacije rimskega sporazuma nase v ministrskemu svetu milijarde obveznosti, da stori to na en ali drug način v formalnem sporazumu s parlamentom. Da se je izvršilo prevzetje južne železnice brez vsakega kontakta z interesiranimi gospodarskimi korporacijami v Sloveniji, je v naši absolutistični državi jasno in ni treba še posebej omenjati.
KOMITE ZA PREVZEM.
Za prevzem južnih železnic v državno upravo je sestavljen poseben komite, v katerega so odrejeni gg. R. Avramovič, pomočnik ministra za promet, kot predsednik Mihajlo Ilič, generalni direktor, Božo Vukovič, direktor državnih železnic, Evgen Deroko, pomočnik generalnega direktorja, Boro Popovič, pomočnik direktorja državnih železnic, Anton Panič, načelnik ministrstva za promet, Jeftimir Popovič, načelnik generalne direkcije in Žarko Čupic, načelnik ministrstva za promet, kot tajnik.
SOSVET DRŽAVNE UPRAVE V LJUBLJANI.
Po zaslišanju tega komiteta je ustanovil minister državno upravo južnih železnic v Ljubljani, v katero
je odredil g. Evgena Deroka, pomočnika generalne direkcije, kot generalnega vladnega direktorja državne uprave južnih železnic, kateremu je pri delil gg. Ivana Hribarja, bivšega namestnika za Slovenijo, Jovana Gjuriča, inšpektorja ministrstva za promet, dr. Jakoba Borka, inšpektorja generalne direkcije, in Srečka Benedeka, inšpektorja direkcije državnih železnic v Zagrebu, kot pomožne posvetovalne organe.
DELOKROG KOMITETA.
Komite ima organizirati delo za prevzem južne železnice ter ima odločati o tekočih administrativnih, ekonomskih, pravnih, finančnih, osebnih in drugih zadevah. Komite ima pripraviti predvsem zakonska pooblastila za prihodnji finančni zakon in proračunske dvanajstine, sestaviti proračun za eksploatacijo mreže južne železnice in izvršiti popis in prevzem imovine. Inšpektorat državnih železnic v Ljubljani bo posloval v razmerju proti južni železnici po navodilih državne uprave zaradi enotnosti promeia. Na obmejnih postajah se postavijo za kontrolo postajnih načelnikov zanesljivi državni uslužbenci zaradi zavarovanja mejne službe in čuvanja državnih interesov. S to odredbo je vnovič izraže-
no na poniževalen način nezaupanje sedanji upravi in vodstvu.
Državna uprava prevzame tudi obrat na vseh lokalkah, ki jih je do-sedaj obratovala južna železnica za svoj račun.
*	* *
Na ravnateljstvu južne žleznice se vršijo sedaj konference glede detajlne izvedbe vseh nalog, ki so poverjene komitetu. Glede obrata in uprave pri južni železnici je za enkrat ostalo vse pri starem. Tekom septembra se bo situacija vsekakor razjasnila. Gospodarski krogi v Srbiji pozdravljajo v »Trgovinskem glasniku« ta korak vlade in se nadejajo od njega znatnega napredka in zboljšanja v prometu. Pripominjajo vnaprej, da bodo proti prevzetju podani gotovo protesti, ki bodo izhajali od strani, ki ima interes rušiti red in konsolidacijo v naši državi. S tem naziranjem se ne moremo strinjati. Stališče v vprašanju južne železnice bo^ našim krogom mogoče zavzeti šele, ko se pokažejo natančnejše smernice in rezultati eksploatacije južne železnice v državni upravi. Zaščiti naših interesov bomo posvečali skrajno pažnjo in si ne bomo tega dali odvzeti s taktiko, ki se jo uporablja sedaj, da se vnaprej onemogoči vsak ugovor in se ga žigosa z ne-patrijotizmom.
Naznanilna dolžnost uslužbencev.
Službodajalec ima v svrho evidence , dohodnine pri davčnem okrajnem oblastvu (v Ljubljani pri davčni administraciji) naznaniti vsakega uslužbenca, kadar vstopi v službo ali pa kadar izstopi.
Naznanilo je vložiti nekolkovano ter je navesti tudi višino službenih prejemkov in pa ime in bivališče prejšnjega službodajalca, oziroma, če je uslužbenec izstopil, ime in bivališče novega službodajalca.
Davčno oblastvo predpiše nato novemu službodajalcu davčno tangento, ki odpada za ostali čas leta, prejšnjemu službodajalcu jo pa odpiše. Odpis se izvrši za ves čas nazaj tildi takrat, če je podal službodajalec naznanilo šele čez dalje časa in ne takoj.
Če je pa uslužbenec zapustil službo vsled bolezni ali iz kakega drugega vzroka, n. pr. ker je začel takoj nato sam kako samostojno podjetje, se mu dohodnina, ki odpada za ostali čas leta, lahko popolnoma odpiše; toda to velja samo takrat, če je uslužbenec tudi sam naznanil, da je izstopil iz službe.
Ta naznanilna dolžnost uslužben-čeva je normirana v § 230. zak. o osebnih davkih in zanjo uslužbenci niti ne vedo, meneč, da zadostuje naznanilo službodajalca.
To poslednje naznanilo velja samo za službodajalca: njemu se davek za ostali čas pač odpiše na ta način, da mu ga ni treba več odtegovati od plače in odpremljati na davčni urad, toda zato se predpiše isti znesek v neposredno plačilo uslužbencu samemu, ki bi bil v slučaju bolezni lahko prost davka, dokler ne bi vstopil vnovič v kako službo, oziroma, ki bi bil v slučaju, da začne kako samostojno podjetje, do konca leta lahko prost vsake dohodnine.
Ker je naznanilo kolka prosto, ga naj naredi pač vsak uslužbenec, ki zapusti med letom kako službo in ne vstopi takoj v kako drugo. Naznanilo je vložiti tekom 14 dni na zgoraj navedena davčna okrajna oblastva, oziroma v Ljubljani na davčno administracijo. Ako se vloži pozneje, se odpiše davek šele od prihodnjega meseca dalje za še ostali čas.
Iz velikega sejma.
Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani. To pristno domače podjetje je razstavilo vzorce lastnih izdelkov v ličnem in zelo okusnem paviljonu, vrednem tvrdke, ki prednjači v naši jugoslovanski papirni industriji. Izloženih je nad 4000 vrst vzorcev raznovrstnih papirjev lastnega izdelka in imajo zastopane od najnavadnejšega ovojnega papirja do finih risalnih papirjev, od priproslega konceptnega papirja do luKSuznega transparentnega pisemskega papirja in papirjev z vodoti-skom, namenjenih za eksport v Indijo, vse najrazličnejše vrsle, ki jih je v stanu izdelali papirni industriji. Ogleda vredni so papirni zvitki od ogromne rotacijske role za tiskarne do malega telegrafskega zvitka. Podjetje združuje papirne tvomice v Vevčah, Janeziji in Goričanah, nadalje tvornice za lesovino v Vevčah, Goričanah in Medvodah in tvornico celuloze v Goričanah. Združene papirnice razpolagajo na svojih obratih, katerim pripada tudi dvoje popolnoma moderno urejenih hidroelek-tričnih central na Fužinah s 3.800 HP vodne sile in 1.650 HP parne sile, ki z lahkoto omogočajo proizvajanje mesečno 1,000.000 kg raznovrstnih papirjev, množine, ki je tako velika, da bi se z dvomesečno produkcijo Združenih papirnic moglo položiti okoli cele zemlje
1	m širok papirni pas. Njegovo Veličanstvo Kralj Aleksander si je z velikim za-
oddelke za emajliranje z ognjem, bru-silnico, pobakrenje, poniklanje in mizarski oddelek. V obratu so zaposlene prvovrstne delavne moči. Sprejme se v popolno popravilo: dvokolesa, otroške vozičke, šivalne stroje, kakor ludi vse v mehanično široko spadajoče stroje. Podjetje ima v zalogi vsakovrstne strojne dele. Geslo podjetja je: so-
lidna postrežba, nizka cena, dobro garantirano domače blago. Novi ceniki na razpolago. To nas osamosvaja na našem narodno-gospodarskem polju.
MiialiMMiiiiiSi
THE REK C3., LJUBLJANA.
nimanjem ogledal razstavo, si dal predstavili navzoče družbine funkcijonarje in je po izvršenem ogledu družbinemu generalnemu tajniku g. dr. Ciril Pavlinu blagovolil čestitati k uspešnemu razvoju tega domačega podjetja.
*	* *
Paviljon F 191. »Tribuna«, tovarna dvokoles in otročkih vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta št. 4, ima razstavljene svoje krasne izdelke. V kratki dobi se je podjetje tako lepo razvilo, da lahko konkurira z inozemskimi cenami, kakor tudi z najsolidnejšim blagom. Izdelki prekašajo inozemske proizvode; posebne pozornosti vredni so novi modeli otroških vozičkov. Slavno občinstvo se posebej vljudno vabi za obisk. V paviljonu je razstavljenih več komadov najmodernejših otroških vozičkov, igrač, nih vozičkov, stolčkov za otroke, vozičkov na štirih kolesih za prevažanje blaga, najmodernejša dvokolesa in najnovejši mali motorčki, kateri se lahko na vsako kolo montirajo, kakor tudi že kompletni, šivalni stroji in razni deli za stroje in dvokolesa ter pneumatika različne kvalitete. V kratki dobi je tvrdka postala znana in si je znala pridobili zaupanje po celi naši obsežni državi in razpečava svoje izdelke na vse strani. Tovarna je opremljena z najmodernejšimi stroji in tehničnimi pripomočki za najnatančnejšo izdelavo. Ima posebne
Odprava gospodarskih odborov.
Na ozemlju bivše Kranjske imajo posamezne podobčine ali soseske posebno premoženje, katero smejo uživati le podobčani, odnosno v nekaterih krajih le večja skupina upravičencev. Premoženje obstoji večinoma iz nepremičnin. Tekom časa pa so si posamezne podobčine ustvarile tudi naprave, n. pr. vodovode, kateri so na korist le dotični podobčini.
Po § 86. občinskega reda za Kranjsko in zakona z dne 1. avgusta 1912, dež. zak. št. 49, oskrbujejo posebno premoženje posameznih pod-občin ali sosesk gospodarski odbori, ki jih volijo podobčani ali osebe, ki so upravičene do užitka dohodkov iz posebnega premoženja.
Ministrstvo notranjih poslov se je v zadnjem času odločilo, da odpravi gospodarske odbore. Funkcije gospodarskih odborov naj bi prevzeli občinski odbori.
Na to namero opozarjamo vse interesente, da protestirajo proti odpravi gospodarskih odborov, ker je jasno, da jim ne more biti po volji oskrbovanje njihovega premoženja po občinskih odborih, v katerih je največkrat v večini ravno ona skupina, ki ni interesirana na posebnem premoženju podobčine. Morebitni protesti naj se utemelje s posebnimi razmerami, ki obstoje glede oskrbovanja podobčinskega premoženja v posameznih krajih in vlagajo pri pristojnih okrajnih glavarstvih ali naravnost pri pokrajinski upravi za Slovenijo.
Najboljši
PREMOG, DRVA IN OGLjE
kupite najceneje pri
Družbi Ilirija, Ljubljana Kralja Petra trg 8. — /Telefon 220.
Iz telefonskih predpisov.
IZPREMEMBA NAPRAV.
Naročnik lahko prosi za premestitev telefonske postaje bodisi v istem poslopju, ali na istem zemljišču. Za premestitev telefonskih postaj, postranskih postaj in signalnih zvoncev se plača 120 dinarjev za vsak aparat. Taksa za premestitev glavnih postaj na drugo zemljišče na istem krajevnem omrežju znaša 1000 dinarjev; ako se premestitev izvrši v okolico, mora poleg tega plačati še faktične stroške za zgradbo zveze. Izmenjava tipa aparata stane 30 dinarjev. Enako pristojbino se mora plačati za snemanje in nameščenje aparata.
ODVZETJE TELEFONA.
Poštno ravnateljstvo ima pravico, da izključi naročnika iz telefonskega prometa in mu odvzame postajo v sledečih slučajih:
1. Ako ne plača pristojbin v določenem roku;
2. ako se brez naznanila iz dotič-nega prostora izseli;
3. ako uporablja telefonsko napravo proti predpisom;
4. ako samovoljno menja instalacije, montira postranske postaje itd.;
5. ako razžali osobje telefonske postaje, ki vrši službo;
6. ako pobira za razgovore na svojem telefonu govorilne pristojbine, dasi njegova postaja ni javna govorilnica.
sssis ssggsssssssjsa >BUDDHA< l	-3
TRADE MARK C
iJUDDHUrl
M. Savič:
Naša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
Katran se producira v glomačah.. Glomače so okrogle ali štirioglate luknje, ki se jih napravi na pobočjih hribov in sicer dva metra globoke ter eden do dva metra v premeru na dnu in dva do štiri metre na vrhu. Rob se obdela in dobro ogladi, da se zemija ne bi posipala. Ako so glomače stalne, se jih obda z deskami-in ob deskah se obloži plast ilovice. Čim bolj trde in gladkejše so strani, tem čistejši je katran. Na dnu glomače se izkoplje jarek za odtok, ki je dolg 60 cm do enega metra in ki je v zvezi z majhnim re-zervarjem, iakozvanim santračem, kamor teče katran skozi poseben jarek.
Ko je glomača dovršena, napolni se z nadrobljenim lučem v 20 do 30 cm dolgih kosih ter po dva in pol ali pet do sedem in pet do deset centimetrov debelih in sicer tako, da tvorijo pri vrhu glomače kup. Na les se nameče plast lučevega iverja in na to borove iglice. Na površju se nato zažge ogenj, ki zaseže tudi luč pod iverjem. Po dveh urah se kopa zasuje z vlažno prstjo okoli in okoli razen na vrhu, skozi katerega odhaja dim in tih plamen. Pri tem načinu zgori gornji del luča, plast pod njim pa se razgreje in razstaja smolo, katere plinov del gre v plamen, drugi del pa teče na dno. Pri tem prižiganju se sliši cvrčanje prvih 24 ur. Po 48 urah pa se odpre ventil za katran, ki je bil do tedaj zaprt, nakar prične teči katran v santrač Čim se otvori ventil, se mora pričeti takoj polagoma odstraniati z glomače, najprvo prst, potem pa tudi pepel in oglje, da ne bi ogenj v glo-mači ugasnil. To odstranjevanje se mora vršiti polagoma, dokler ko-nečno ogenj ne prispe do dna. Katran teče neprestano po jarku v santrač, dokler gori ogenj v glo-mači. Žganje traja na glomačah pet do šest. dni ter se pridobi 500 kg katrana, v večjih glomačah, ki dajejo 1000 kg katrana pa traja žganje osem do deset dni. Obratuje se celo leto, a glomače se ne sme zažgati, kadar pada sneg ali dež. Ko se glomača enkrat razpali, mokrota več ne škoduje. Luč za katran je treba, da je po možnosti suh. Iz surovega luča se dobiva katran, ki vsebuje vodo. Mnogokrat se tudi v dober katran meša vodo, da bi bil težji. Oglje, ki se ga dobiva pri žganju, se meče proč. Katran se potem s kotlom črpa iz santrače ter naliva v mehove ali oljnate sode, ki držijo 180 do 200 kilogramov.
Delavcu, ki nadzira žganje katrana, se za cel dnevni nadzor z nočjo plača 2 dinarja. Onim, ki drobijo luč, pa se plača eden do eden in pol dinarja na dan. Dva delavca potrebujeta en dan, da deblo posekata ter ga razsekata in izločita iz njega žile. Za 100 kg luča se potrebuje dva do tri drevesa. Za 500 kg katrana pa se potrebuje 2500 kg luča pod pogojem, da da luč 20% katrana. Taka količina katrana stane 60 do 80 dinariev. odnosno 100 kilogramov pa 14 do 16 dinarjev. Ker se prodajna cena tudi suče okrog 16 dinarjev, sledi iz tega, da se sekanje in drobljenje lesa sploh ne vračunjava, kakor tudi ne nadzorovanje glomač, odnosno ako se to računa, se ne računa kaj stane les. Kadar je luč drag, ga boljše kvalitete preberejo in prodajo, kar pa se ne more porabiti, gre kot luč v glomačo. Pridelani katran vozi producent sam z lastnimi konji, da ne bi imel prevoznih stroškov.
(Dalje sledi.)
Štev. 106.
POSLANO.
ODPRTO PISMO gospodu dr. Vilko Pfeiferju, namestniku velikega župana v Mariboru.
Radi od Vas izmišljenega incidenta
pri otvoritvi »Industrijsko-obrtne vzorčne izložbe« v Mariboru ste zahtevali od predsedstva opravičila. To zahtevo ste končno še ponovili javno na razstavišču napram članu glavne upra . Od njega ste prejeli odgovor, kateremu ie alavna uprava popolnoma pritrdila, »Drava bi smatrala s tem zadevo za poravnano, če bi nam ne bili hkrati po istem gospodu poslali grozečih izjav, ki jih smatramo za žalitev naše osebne časti in za nedostojen napad na neodvisnost gospodarskih krogov.
Pozivamo Vas torej javno, da nam daste za omenjene pretnje dostojno zadoščenje.
Glavna uprava Industrijsko-obrtne vzorčne izložbe v Mariboru.
* Za vsebino poslanega odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu nalaga zakon.
Iz naših organizacij.
Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja vse svoje člane na sklep gremijalnega občnega zbora z dne 9. maja 1909, ki prepoveduje članom dajati svojim odjemalcem novoletna in velikonočna darila, dalje denarne prispevke in pa darila v naturi za prirejanje različnih veselic in tombol. Ta sklep občnega zbora je še cianes v veljavi in bo gremij Postopal proti onim, ki bi ga kršili, v smislu § 24 grem. pravil. — Načelnik: Fran Siupica I. r.
Ljubljanskim trgovcem. Podpisani prosim ponovno vse člane gremija trgovcev v Ljubljani, da se obrnejo z ozirom na moja izvajanja na letošnjem občnem zboru v vseh obrtnih zadevah pismeno na gremijalno pisarno. Tako bo načelstvo gremija poučeno o vseh težnjah svojih članov ter bo moglo storiti primerne korake v zaščito trgovstva pri različnih faktorjih. Zahrbtno zabavljanje ne koristi nič, stvari pa občutno škoduje. - Načelnik: Fran Stupica 1. r.
Gremij trgovcev v Ljubljani razglaša:
Zadnji čas se vtihotapljajo v Jugoslavijo velike množine svilenih nogavic, katere ponujajo v prodaj gotove osebe po trgovinah. Gremij trgovcev opozarja na to svoje člane s pripomnjo, da )e nakupovanje vtihotapljenega blaga kaznivo, škoduje pa tudi ugledu reelnega trgovca. Vsakega takega prodajalca naj se izroči najbližjemu stražniku.
Znižanje izvozne carine na vino. Minister za promet je znižal prevozni tarif za vino. Tarifne postavke za vino so sedaj nižje kakor za druge predmete. Za transport dalmatinskih vm pa ta
ugodnost ne velja.
Carinski dohodki glavnih carinarnic v drugi dekadi avgusta so znašali 48 milijonov 266.942 Din.
Carinski aggio na zlato v Nemčiji znaša od 1. -7. septembra 129,019.900 nemških mark.
Trgovina.
Naš izvoz živine v Italijo je bil v avgustu za 25 odst. večji nego v predhodnem mesecu. Italijanski trgovci, ki so pred meseci pričeli kupovati ceneno živino v Rumuniji, se sedaj ponovno vračajo k nam, ker jim naše cene zopet konvenirajo.
Draginja v Nemčiji. Cene v Nemčiji se že nahajajo na višini sovjetske Rusije. Tako stane 1 kg masla 12 milijonov, 1 kg sala 6 milijonov, 1 kg kave 11 milijonov, 1 kg govedine 4 do 5 milijonov, 1 kg svinjine 6 do 7 milijonov mark. Brezvrednost marke se vidi posebno iz tega, da je nižje bankovce bolje prodajati kot papir nego jih uporabljati kot plačilno sredstvo. ^
Madžarska zunanja trgovina. Po madžarskih statističnih podatkih je znašal v prvi polovici 1923. uvoz v Madžarsko 19.6 milijona mtc., a izvoz 4.1 milijona mtc.
Obrt.
Kredit za obrtno šolstvo. Minister trgovine in industrije je zaprosil finančnega ministra za kredit od 1 milijona dinarjev v svrho osnovanja novih obrtnih šol in razširjenje že obstoječih.
Denarstvo.
Angleški kapital v Poljski. V Varšavi se bo otvorila v kratkem Varšavsko-londonsko banka, pri kateri je udeležen angleški in poljski kapital.
Finančna delegacija objavlja uradno, da izide »I?:kaz o stanju hranilnih vlog in dvigov pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji« za II. četrtletje 1923 v eni prihodnjih številk Uradnega lista.
Davki.
Statistika o dohodnini v Sloveniji 1920 in 1921. Delegacija ministrstva ti-nanc v Ljubljani je objavila v »Uradnem listu« podrobno statistiko o dohodnim v Sloveniji v letih 1920. in 1921. Iz statistike posnemamo: Mesto Ljubljana s 53.306 prebivalci je štela 1. 1920. 11-376,
I. 1921. 2844 cenzitov, z družinskimi člani 16.796 oziroma 5563 ali 21.34% ozir, 5-33, z druž. člani 52 85% ozir. 1577% celokupnega prebivalstva; Maribor (mesto) s 30.641 prebivalci 5962 ozir. 2392 cenzitov, z družinskimi člani 10,464 oz. 9142 ali 1945% ozir. 780%, z družinskimi člani 5361 ozir. 3764% celokupnega prebivalstva. Mesta Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj s skupaj 96.150 prebivalci so štela skupaj 19.198 ozir. 6195 cenzitov, z družinskimi Člani 30.394 ozir. 16.549 ali 19 97 ozir, 6 44%, z druž. člani 51-58 ozir. 2366% celokupnega prebivalstva. Vsi ostali kraji Slovenije z 867.898 prebivalci so šteli 66.196 ozir. 32.671 cenzitov, z druž. člani 137.080 ozir. 85.934 a)i 7 63 ozir, 376%, z druž, člani 23 42 bzir. 13 66% celokupnega prebivalstva. Vsa Slovenija z 964.048 | prebivalci je štela 85,394 ozir, 38,866 cenzitov, z druž. člani 167,474 ozir, 102 tisoč 483 ali 886 ozir. 403%, z druž. člani 26-23 ozir 1466% celokupnega prebivalstva. Obdavčenih dohodkov je bilo v gori navedenih štirih mestih skupaj iz zemljišč 6,425.660 K ozir. 13 milijonov 89.133 K, i? poslopij 2,747,344 K ozir. 4,747.029 K, iz samostojnih podjetij in opravil 154, 402.699 ozir.267,243.322 kron, iz službenih prejemkov 100 milijonov 620.373 ozir. 37,274.968, iz glav-nične imovine 2,990.780 ozir. 6,468.866 kron, iz drugih virov 8,402,937 ozir, 6 milijonov 539.818 K, skupaj 275,589.793 ozir. 335,363.136 kron; vsota vpošieva-nih odbitkov je znašala 2,918.453 ozir. 4,813.737 K ter se je obdačil čisti dohodek v znesku 272,671.340 ozir. 330 milijonov 549.399 K z dohodnino, poviškom po § 172a in državnim pribitkom v skupnem znesku 25,200.300 ozir. 35,866.684 K. V celokupni Sloveniji je bilo obdačenih dohodkov: iz zemljišč 244,922.3/9 K ozir. 414,419.496 K, iz poslopij 10,043.604 ozir. 12,367.326 K. iz samostojnih podjetij in opravil 384 milijonov 973.838 ozir. 609,159.257 K, iz službenih prejemkov 250,908.230 K ozir. 84,957.345 K, iz glavnične imovine 10 milijonov 783.671 ozir. 15,701.404 K, iz drugih virov 11,389.265 ozir. 11 milijonov 424.106 K, skupaj 913,020.987 ozir. 1.148,028.934 K; vsota vpoštevanih odbitkov je znašala 11,896.675 ozir. 15 mil. 547.748 K ter se je obdačil čisti dohodek v znesku 901,124,312 K oziroma 1.132,481.136 K z dohodnino, poviškom po § 172a in državnim pribitkom v skupnem znesku 59,603.725 ozir, 93 milijonov 39,645 K,
kraljevine za inozemstvo, odpravljena. Ta promet je odslej po izpolnitvi carinskih predpisov proti plačilu takse iz tarifne postavke 218, tarife k zakonu o taksah na vseh priznanih carinskih potih dovoljen in sicer velja ta dovolitev za državljane onih držav, ki so pristopile k mednarodni automobilski konvenciji z 1. 1909. Prehod preko državnih granic s triptiki bo predvidoma uveden že v teku prihodnjih 14 dni ter so tozadevne na-redbe, izvzemši naredbo o mednarodnem šoferskem izkazu, že gotove. Triptiki se bodo izdajali le članom Srpske-ga auto kljuba in njemu afiliranih klubov, med katere šteje tudi Jugoslaven-ski automobilski klub.
Hmelj.
Hmelj. VII. brzojavno tržno poročilo:
2 ate c, C. S. R., 3. septembra 1923. Nakupovanje hmelja na kmetih za tu-in inozemstvo se nadaljuje po 3000 čK za 50 kg, 1278 Din je 1 ČK — 667.2 jK za 1 kilogram.
Hmelj. IX. brzojavno poročilo: Niirn-berg, 6. septembra 1923. — 850 do 1000 milijonov mark za 50 kg. 11 milijon mark je 8 Din - 1 kg do 640 jK.).
Književnost.
Nova knjiga. »Klub jugoslovanskih pomoraca« v Zagrebu bo izdal knjigo »Ilustrovani pregled privrednih in kulturnih inštituti3 kraljevine SHS., ki ima namen, da seznani domače in inozemske kroge z našimi gospodarskimi in kulturnimi inštitucijami. Knjiga, ki bo bogato opremljena S slikami, bo izšla tudi v francoskem jeziku. Cisti dobiček, ki ga bo imel klub pri izdaji omenjene knjige, je namenjen v korist naše trgovinske mornarice, zato je delo pooblaščencev kluba, v kolikor se tiče imenovane knjige, vsestransko podpirati.
Državni dohodki iz prodaje svile. Ministrstvo trgovine in industrije je prodalo preteklo soboto potom javne dražbe 2000 kg svile iz državnih svi-laren v Novem Sadu in Pančevu in sicer za 3 in pol milijona dinarjev.
Tržna poročila.
Promet.
Prometne ukinitve. Ravnateljstvo Južne železnice razglaša: 1. Sprejemanje in odpošiljanje žita na naslov »Er-ste Bekescsabaer Dampfmiihle Rasen-tal Marton za postajo Bekescsaba ter na naslov Szolnoker Hungariamiihle za postajo Szolnok je do nadaljnega ukinjeno, Medpotne pošiljke se iztečejo. 2. Sprejemanje in odpošiljanje drv na naslov »Lipotvarosi Goez Favag« za postajo Budapest Lipotvaros je do nadaljnega ukinjeno. Medpotne pošiljke se zadržijo in stavijo pošiljateljem na razpolaganje. Sprejemanje in odpošiljanje žita na naslov »Mlin Concordia« za postajo Budapest dunaparti teher-palyandvar je do nadaljnega ukinjeno Medpotne pošiljke se zadržijo in sta vijo na razpolaganje.
Automobilski promet preko meje. Ju goslavenski automobilski klub objavlja: Z odločbo Generalne direkcije carin C br. 48.845 je bila prepoved, izdana za automobilni promet preko meje naše
Dobava, prodaja.
Dobava materijala za izdelavo petrolejskih kant. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 20. septembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave raznega materijala za izdelavo petrolejskih kant.
Dobava parnih kotlov. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 19. septembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave dveh parnih kotlov.
* * *
Pogoji in natančnejši podatki o gornjih dobavah in prodajah so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Razno.
Obmejna konferenca v Mariboru. Dne 15. septembra se prične v Mariboru konferenca zastopnikov Jugoslavije in Avstrije, ki bo razpravljala o olajšanju obmejnega prometa. Namerava se razširiti obmejno cono in pravico ribolova v Muri, ustvari pa naj se tudi temelj za trgovinsko pogodbo med Avstrijo in Jugoslavijo. Vsaka država odpošlje po tri zastopnike.
Finančni odbor. Za pondeljek je končnoveljavno sklicana seja finančnega odbora. Kot prva točka na dnevnem redu bo zakon o taksah. Po dovršitvi tega zakona bo odbor prešel k razpravljanju o proračunskih dvanajstinah za mesec oktober, november in december. Dvanajstine, kakor tudi celokupni državni proračun morajo biti dokončani do sestanka plenuma narodne skupščine, t. j. do 20. t. m.
Zborovanje obrtnih zbornic. Beograj ska obrtna zbornica je sklicala za 2U. september plenarno sejo vseh obrtnih zbornic v državi. Dnevni red bo nastopen: 1. Vojna odškodnina. 2. O načinu dovoza naročenega blaga. 3. Vprašanje ustanovitve Obrtne kreditne banke.
Jugoslovansko čebelarstvo. Preteklo leto je bilo v naši državi 524.573 panjev in sicer na Hrvatskem in v Slavoniji 92 tisoč panjev, v severni Srbiji 167.195 panjev, v južni Srbiji 56.636 panjev, v Bosni in Hercegovini 77.350 panjev, v Sloveniji 49.720 panjev, v Vojvodini 33.638 panjev, v Dalmaciji 28.092 panjev in v Crni gori 16.134 panjev. Po tej statistiki bi morala Jugoslavija producirati letno 10 milijonov in pol kilogramov medu.
Novosadska blagovna borza, 5. septembra. Na produktni borzi notirajo: pšenica bačka, 79—80 kg, 2%, 7 vagonov 342340, sremska 79—80 kg, 2%,
3 vag. 340, ječmen bački, 67—68 kg, ponudba 280, oves bački, ponudba 255, koruza bačka 4 vag. 26734—265%, bačka Beograd, ponudba 275, beli fižol, bački, 1 vag. 480, bački, šaren, povpraševanje 450, sremski beli 3 Vi vag. 472)4 do 480, moka bačka »0«, ponudba 550. Tendenca neizpremenjena.
Beogradska blagovna borza, 5. septembra. Na produktni borzi notirajo: pšenica 78-79 kg, 2—3%, franko vagon postaja Beograd, povpraševanje 315, pšenica 78 kg, 2—3%, šlep Sabac, ponudba 330, koruza franko vagon Beograd, povpraševanje 275, ponudba 280, oves, franko vagon Beograd, ponudba 260, beli nžol, rešetani, franko vagon Beograd, 470—490, pekmez, franko vagon Zabrežje, za oktober, ponudba 570, moka po vzorcu, franko vagon Zemun, ponudba 510.
Zagrebška blagovna borza, 5. septembra. Na produktni borzi notirajo: oves, franko vag. Sisak, ponudba 262/a, koruza, franko Sisak, ponudba 295, beli lizol, franko Bačka, povpraševanje 440, ponudba 460, zeleni, franko Koprivnica,
2 vagona 458.50, moka »0«, franko Bačka, povpraševanje 540, ponudba 550, otrobi pšenični mešani, vreče, franko Varaždin, ponudba 155, otrobi, franko Zagreb, ponudba 160. Tendenca neizpremenjena.
Ljubljanski trg. Trg je z blagom dobro založen; promet živahen. Opažati je pri posameznih predmetih padanje cen. Dvignila se je pa cena teletini vsled običajnega pomanjkanja v tem času. Cena moki je padla na 6.50 v detajlni prodaji za št. »0«. Mleko se dobi že za
3 Din liter. Veliko število mlekaric zahteva še vedno po 4 Din, medtem ko prodajajo mlekarne vzlic večjim režijskim stroškom po 3.50 do 3.75 Din. — Mesne cene: Goveje meso I. vrste 22 do 28 Din; II. vrste 17—22. Teletina I. vrste 29—30, II. vrste 28 Din. Svinjsko meso I. vrste 35, II. vrste 30, mešana slanina 35—36 Din, riba in sal 37.50, amerikan-ska mast 35, domača 37—40 Din. Piščanci od 15—25 Din, po velikosti. Surovo maslo 55, čajno 75, sir 45 Din kg. Eno jajce 1.75. Kg belega kruha 7 Din; od 10. septembra nadalje 6.50 Din za kg belega kruha in 5.50 za kg črnega. Sadja prineso na trg večje množine, cene padajo. Letošnja cena za jabolka in hruške še ni ustaljena. Krompir 1 — 1.50 Din za kg, zgodnje zelje 2.50, kislo zelje 3.50, ohrovt 3 Din, kolerabe 2 Din, paradižniki 5 Din, čebula 1 — 1.50 Din. Gob letos še ni v večji množini na trg; cena 10 Din za kilogram.
ZALOGA PRI
I. C. KOTAR, Ljubljana.
Na veliko in malol
Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, rin-čice, podloge (belgier), nadalje potrebščine za krojače in šivilje, gumbe, sukanec, vezenine, svilo, tehtnice decimalne in balančne najceneje pri
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
Patria
Cognac
Medicinal
Ljubljanski velesejem Pavillon L, stanica 481
Telefon
436
((O
U	1	el
ka,,%0
FR. ROZMAN
Telefon
436
V
Maribor, Aleksandrova c. 57
priporoča
VSE VRSTE KANDITOV (BONBONOV)
po najnižjih tovarniških cenah.
ZAHTEVAJTE CENIK!
• ••••••••••«»••• ■#>«•»>»»» »MMlMUfO«
«ti o c a
UkOUlUO
r.souo^ o ''
UCitBMt«
• <>*»«*« s•
#»«)»«,•»•
•••••••
•••••••
•••••••
iinti
••••••
as***®•?••••••••••••••••••••••••••••••••••••*«
So*®* ’•••• ••••••••»•••S! •••••••••••• ••••••••••«
• *<*••••»• e <•••• •••••••• *•>»••••••*•* ••••••
  ............
•••••2®?®!*®*•••»•»••••••••••••••••••••••••*•••
Otroški vozički
več vrst. Dvokolesa raznih modelov, najnovejši motorčki amerikanskega lipa „EWANS“. Velika ; zaloga pnevmatike in delov po najnižji ceni. --Sprejemajo se tudi vsa pogravila, emailiranje in poniklanje. TRIBUNA F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana,1* Karlovška cesta 4. Na Ljubljanskem velesajmu paviljon F 191.
Mn i Ing. Bflkic = lui aobori m	imliitji! in im i = ulica U
	
LAŠKO
isiovenija
Ustanovljeno leta 1910. Dolgoletna garancija za dobro kakovost.
Cenejše kakor ilovna opeka.
!!••••••((
«So»®9®®*®
a«i®OM*«»
***•«•••••
U,t«03*»0«
»•••••••••
::••••••••
»•••••••e
SlA«a>9C«*»
gS*l9*4««M
»•••o •••••
••••••••S«
•••••••••A
••••••••••
••••••••••
TOVARNA UMETNEGA ŠKRilJA IN ELEKTRARNA DRUŽBA 2.0.2.
Kamenit sestoji iz azbesta (ka men) in portland-cementa, vsled tega je streha vedno močnejša in ne zahteva nobenega popravila.
Dolžnost vsakega posestnika strehe ie. da si naroči večno trpežno in ognja varno streho iz
ETERNITA.
KAMEN1TA
Veletrgovina
LJUBLJANA
priporoča špecerijsko kolonijalno blago in
vsakovrstno žganje Zahtevajte cenike 1
Telelon interurbon n. 103 — Ustanovljeno lihfp
se rtmia ia zgradbe vseh ml
Telefon 246 Brzojavite: OrellC.
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Zaloga sveže pražene kave mletih dišav in rudninske vode
Mna in solidna postrežba! Zahtevajte cenili!
Reklamni zavod   ................
posreduje prvo-p«!: !; razredne diapo-p!i 1 zitive ter svetlobno :Hi reklamo za telo Jugoslavijo
______«<>•••••••••••••••«—iiiiiiiii—
OCfcts®«!a«Si*o«*>••!*•*•• O ••OC*»0O*»«•••••• Ho
--^sfSSSSzJ0***®®®®*®*®®®®®*®®®*0*®'*®®0*®®*0®«
«*i*S?®22®®S®®®®*»®»»®»»«»*«»«b»c.»ea«0««0(#*tr*0 4i*
*‘°2SSS,?tS5S22SSS£5®®®®®®®®®®®a®®*u0®*®®*'0®®®®®
11 MARIBOR lili
||il£iillš£ss:sss::s:::s:::sssssstsssssss«sss
I Koroščeva elita 43 i!
«•••• lOtlKSM (••»»•■•B .»loojea*
•••••••••to«*
••••o«
•»••••••••
ce«toMt«i
Kavo v praženje
sprejema Delniška družba
„Trie?iav"
Šmarca pri Kamniku
Sladna kava, »Družinska kava", .Mešana kava" Testenine
Maribor, Frančiškanska ul. 11 izdeluje vse vrste najboljših
S
v svoji moderno opremljeni mehanični delavnici
Ustanovljeno 1. 1836
m
i
LJUBLJANA
SINOM GREGORČIČEVA ULICR 13
<&*VSAKO-
* VRSTNI
K»0£M!ČpA:
kseisie®
SPEC13AUTETE
NOVOSTI
HUftlSANA B4LAČA LMRED«
Senzacija in r&ajno^ejši iasnm je
TOPtODAR
brez peči, ki ogreva prostor brez kuriva. Uspeh velikanski! Nabavna cena malenkostna!
R. Nipič in drug
Izdelovalnica galanterijskih predmetov in aparatov
iz kovin
Maribor, Slovenska ulica št. 20. 150°/0 prihranka premoga in drvi
Naj popolnejši stroji. Vsak kupec najboljša referenca. — 'ludi na obroke dobavi tvrdka
TELEFON 268
USTANOVLJENO LETA 1906
Gradišče št. 10
Zagreb
Duga ulica 32
a®
ZAHTEVAJTE POVSOD
WETA
GORČICO
katera se odlikuje po svojem
IZREDNEM OKUSU IN KAKOVOSTI’
»ETA
TOVARNA GORČICE DliUŽBA 5S O. Z KAMNIK
Priporočamo:
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7
Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko In obrtno rabo, istotam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme.	Na	veliko in malo!
• R DRI R
I/RNILIN - SLADKOR PECILNI PRF3ŠEK
InDRlR-IZDELKI j
LJUBUBNB \
rClEC
Paviljon L 470 b.
Ul Srbslka domača ročna instustrija ^ čilimova aa kompletne jedilnice spalnice in pisarne v Pirotu
B Glavno zastopstvo asa Slovenajo:
| J. KOSTEVC
p EJofolJaraa, Sv. Petra, cesta 4
| MANUFAKTURA
:'H Ma	Na	elelaelo!
Iffe smeSe opustiti,
srae sla 3bi posettli
’ Ut ■^l
veucEics.c"
PRC« Vf hintic
Odlašajte v ^Trgovskem iiistu~ I
l!ll!!l!!ii!lljl!!l!!!illillllli!llllll!!llll!lllllillllllll
Lili
i: Sil .Mn Bdi ito. 13
na M£b, vM li iz Mrnlm ulice
ING ERI g 1 INDU^D^Djgrejc^CARLJPOLLAK
Paviljon F oddelelk: št. 155 .sna Ljubljanskem velesejmu
! Fran Ravnikar
m
| mestni tesarski mojster
1 Ljubljana, Linhartova ulita št. 25
Tovarna usnja in usnjatih izdelkov Kranj, Ljubljana, Vrhnika
Centralna pisarna Ljubljana, Sv. Petra cesta 68. ■ Tel. 528.
1. INDUSTRIJA USNJA.
Telefon štev. 415
Poštno-čekovni račun 11.428.
izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela in sicer vodno in nadtalno ter umetno tesarstvo.
Parna žaga in strojne delavnice.
Prevzemam po danih, kakor tudi po lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtne ulice, verande ter razna druga vrtna arhitektonična dela. Stopnice, dekorativne stro-pove ter dekorativne stenske opaže. Za razne industrijske slavbe opozarjam zlasti na moje patentirane nosilce za večje proste razpetine od 12 do 15 metrov.
Razstava v paviljonu za stav* to eno stroko In lesno industrijo.
Pristopajte kot
član k društvu
Trgovska Akademija!
A.	Vegetabilno Ičreslostrojeno usnje):
J. kravine, rjave, črne in chagrin ter za
mehove in strehe,
2. kipsi,
?>. teletine,
4 ovčine in kozine:
a) mazane, rjave in črne,
b) barvane, za mobilije, tapeciranje in konfekcijo;
5. vacheltes:
a) za izdelavo dokolenic, barvane ali naravne,
b) za izdelavo nogometnih žog,
c) za izdelavo razne usnjate konfekcije;
6. svinjine (specijaliteta):
a)	za fino jahalno opremo, barvane ali naravne,
bi za kovčege,
c) za mobilije in galanterijsko konfekcijo Iportemonnais, portefeuilles in knjig;>-veštvo);
7. podplati:
a) trovloženi hrastostrojeni podplati, bJ vache;
8. crouponi za izdelavo transmisijskih jermenov:
a) specijalno strojeni (angleški sistem),
b) hrastostrojeni.
B. Chrom-usnje:
1. box-calf, črno in barvano,
2. chevreaux,
3. chevrette,
4	chrom-usnje za izdelavo nogometnih žog,
5.	chrom-usnje za izdelavo jermenov.
C. Galun-usnje:
za izdelavo vezilnih in šivalnih jermenčkov
D. Lak-usnje:
1. box-calf,
2. chevreaux.
II. INDUSTRIJA USNJATIH IZDELKOV.
A.	čevljarski izdelki:
1. čevlji za strapac,
2. čevlji za rudnike,
3	čevlji za šport in nogomet,
4. čevlji po vojaškem vzorcu,
5. sandale.
B.	Konfekcija transmisijskih gonilnih jermenov:
1.	specijalni stroj,
2	hrastov stroj,
3. chrom-stroj,
4. jermenci za šivanje in vezanje transmisijskih jermenov.
C.	Konfekcija za
dokolenice (gamaše), nogometne žoge, torbice, portefeuilles itd. iz vegetabilnega, chrom- in lak-usnja, nahrbtniki, športni pasovi itd., tržne torbice.
Vse vrste kleparska, kotlarska in vodovodno-inštalacijska dela
izvršuje najhitreje in solidno
PROD. ZADRUGA KLEPARJEV, KOTLARJEV
v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 18.
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE
Leop. TRATNIK
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
Haprava kompletnih elektrarn. Zaloga raznih motorjev, svetilnih teles, žarnic,Tin instalacijskega mžrterljala.
Nažrte In proračune na zahtevo.
vseh w*t
CIRIL
UUBUANA
im ^	>
SITAR
'etra ces’
Tvornica colcolo.de d. ^ o. z:.
Moče ~ Maribor
Majfinejše vrste eolcolčkcle sn kakao. Kvalitete najboljšaI Cene ugodite!
Franc Erjavec
pri »ZLATI LOPATI-
trgovina 2 železnine in cementom
Ljubljana, Valvasorjev trg 7
preje Kaaimerschmidt (Hiihleisen) nasproti križenske cerkve.
"AVTO'
bencin, pnevmatika, olje, mast, vs« popravila in vožnja. Le prvovrstno blage m delo po solidnih cenah nudi Jugo-Avto, d. 7. o. z. v Ljubljani.
ISLOGRADI
Slovenska grr^dliesiOL in indnstrljslc^ družba d. d.
LJUB LIAN A
Telefon interurban št. ISO
Brzojavi: »SLOGE AD“
Tehnična pisarna: tjubljeina 7 Frankopanska cesla štev. 151
Izvršuje: Stanovanjske hiše, trgovska poslopja,	JSustopat:	Patent cSr. inž. Emperjjerjja za izvrše-
tnoderne industrijske zgradbe, betonske in	vanje konstrukcij iz armiranega betona z lito-
železobetonske konstmcije, vse vrste vodnih	železnimi vložkami za visoke tlačne Eaasse-
naprav na podlagi 25 letnik izkušenj	tosi* *akor *>ri *fcl««*»eih, »sHo«, mostovih in
podobno.
Špecijalitet a: Železo betonske cevi za vodne	izdeluje:	Vse vrste tehničnih projektov ir& sta-
naprave In vodovode.	tistlCnih proračunov.
Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kajnit, § S koks za kovače ter livarne, bencin in m 1 amerikanski petrolej vedno v zalogi. Čilski soliter, a b	žveplo	in modra galica.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M"
»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦o♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
TEODOR KORN
Ljubljana, Poljanska cesta št. 8 se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih kleparskih in vodovodnih inštalacijskih del ter za pokrivanje streh. Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. — Proračuni brezplačno in poštnine prosto. — Popravila točno in po najnižji ceni. Pločevinasta ambalaža, kakor kante za firnež, olje, bencin, doze za barve,
:::	kandite	in konzerve. :::
Iv. Perdan
Ljubljana
Veletrgovina kolonij alnega in špecerijskega blaga.
Glavni založnik Ciril in Metodovih vžigalic, nudi po najnižji dnevni ceni
kavo, riž, testenine, najffinejše namizno olje, čaj, žganje ter vse drugo špecerijsko blago.
Postrežba točna in solidna.
iiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii
Bi	tovarna	v
^ v	tovarna
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi
: najfinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina.
ZAHTEVAJTE PONUDBO!
Tehnično in higijenično najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta št. 1 a, II. nadstropje.
Prva žebijarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamnigorici.
Pisma: Žebijarska zadruga, Kropa (Slovenija).
Brzojavke: Zadruga Kropa.	Telefon	Interurban:	Podnart	2.
žeblji za železnice, žeblji ra ladje. Črni ali pocinkani, žeblji ra zgradib®, žeblji za Čevlje, spojke za odre In prage, spojke za ladje In splave, ze e	,
zobje za brane, kljuke 20 podobe, zid, cevi, vijaki, matice, zakovice, . žokl za pilote. Vsi drugi v našo stroko spadajo« izdelki po vzorcih in risbah.
Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.
Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d., Ljubljana. - Odgovorni urednik: FRANJO ZEBAL.