Osodepolni trenotki. V Mariboru, dne 16. oktobra. Znano je bralcem «Slov. Gospodarja,* da se v državnem zboru baS sedaj razpravlja avstrijsko-ogrska nagodba, katero smo svoje dni do dobra označajili. Prišli smo do prepričanja, da bi bila nagodba, kakor jo je vlada sestavila, za nas silno škodljiva, ter izrekli nado, da za tako nagodbo naši poslanci ne bodo glasovali. No, sedaj pa vemo gotovo, da za njo naših južnoštajarskih poslancev, kakor tudi slovenskih sploh ni pridobiti. Zastopniki naše volje bi se dali omečiti le v tem slučaju, če bi se nagodba v našo korist bistveno izpremenila, in če bi ob jednem vlada dala narodu slovenskemu izdatno, še enkrat rečemo, izdatno odškodnino. Z malenkostimi se ne zadovoljujerao več, ker se ne moremo. Skrajno nevarno stanje našega prosvetnega življenja zahteva od vlade večjih kosov. Znano pa je tudi, da je vlada, ki nas Slovencev doslej ni hotela poznati, postala silno vznemirjena, ko so se naši poslanci, kakor smo poročali, postavili po robu ter hoteli izstopiti iz večine. In zakaj je to povzročilo pri vladi tako vznemirjenost ? Prvič ker Ogri ne odnehajo niti za pičico in pretijo, da si, če se nagodba od naSe strani ne sprejme, kakor so jo nam ponudili, svoje stvari urede sami, to se pravi po slovensko, da se odcepijo od nas ter da bi z nami skupno imeli edino le še vladarja. V tistem trenotku, ko bi se to zgodilo, bila bi naša država v vrsti velevlasti izbrisana. Zato se je naša vlada ogrski zavezala, da se od naše strani bode nagodba sprejela neizpremenjeno. Drugič pa je bila zato tako vznemirjena, ker ni lahko, ali bolje rečeno skoro ni mogoče, v naši avstrijski zbornici brez Slovencev pridobiti večino, ki bi za nagodbo glasovala. Vlada pa se je zanašala, da ji bodemo ob svoji stari dobrosrčnosti zopet ustregli. Ali Slovenci danes nismo več tisti, kateri smo bili. Grof Thun sicer to ve, ali po njegovem mnenju bi se za škodljivo nagodbo dala pridobiti le sedanja celostna večina, kateri bi vlada obljubila, da hoče z njo delovati, ker bi se ta večina lahko odškodila na drugi strani, imajoč krmilo cele države v rokah, ter uveljavila svoja načela v javnem življenju, v zakonodaji in v upravi. Zato je grof Thun tudi izjavil, da se hoče odslej na nerazrušno večino upirati ter z njo vladati, to se pravi, da hoče odslej vladati po načelih večine, katera je svoje dni »Slovenski Gospodar* pretresal: negovanje verstva in nravnosti, samouprava dežel, jezikovna ravnopravnost in socijalne preosnove; da, izjavil je celo, da se ne smatra samo s svojo besedo, ampak tudi s svojo vestjo zavezanega, ravnopravnost slovanskih narodov v Avstriji pošteno izvesti. Končno pa je Se pristavil, da pričakuje, da se bode tudi državnozborska večina prej ko slej izjavila, da je ministerskemu predsedniku in njegovi vladi popolnoma udana ter da jo bode s svojimi glasovi podpirala, kolikor se bo le dalo. Grof Thun je to menda v resnici pričakoval; če je, potem se je močno motil. Člani sedanje večine niso kalini, ki bi se kar tako vsedali na nastavljene Iimaniee. Oni predobro vedo, zlasti češki, slovenski, hrvatski in rusinski, koliko se sme zaupati besedam, ki je sladko govori minister. Večina v svoji skupnosti je ostala mirna in ni dala nobenega odgovora, začelo pa je postajati živo v raznih klubih. Poljaki so po svojem načelniku dali grofu Thunu izjaviti, da bodo za nagodbo glasovali. Kaj jim je obljubil, ne vemo. Cehi so včeraj sestavili 32 zahtev, katere bodo izročili ministerskemu predsedniku; z nagodbo, za katero nočejo glasovati, nima pa to nič opraviti. 0 nemški «Katol. ljudski stranki» je znano, da za nagodbo v sedanji obliki tudi ne glasuje; ta svoj sklep je uže naznanila ministru Dipauliju. Kaj pa naša «Slov. krščansko-narodna zveza?» Po poslancih PovSetu, Vukoviču in Barvvinskem dala je grofu Thunu izročiti zahteve Slovencev, Hrvatov in Rusinov, gledč na nagodbo pa ni dala nikake izjave. Slovenci za vlado sploh ne ganejo niti prsta, dokler ta ne zaene pravičnosti jim kazati v dejanju. Takšno je torej razmerje državnozborske večine do vlade z ozirom na nagodbo in sploh. Nagodba je silnega pomena. Prav radi tega pa so tudi trenotki, ki bodo tekli do odločitve o nagodbi, žlasti za nas Slovane, posebno za tiste, ki hiramo, silno važni; kajti če je boderao umeli dobro porabljati, pomenijo nam toliko kakor začetek boljše dobe, kakor jamstvo za narodni obstanek. Zato nam je naj dovoljeno, da v teh trenotkih, ko narod slovenski razburjen čaka velepomenljivega izida, izpregovorimo par besed v prospeh dobre sreče. Kakor vse kaže, brez Slovanov nagodbe ne bode mogoče rešiti; kajti tudi precejšnjega števila Nemcev celo v zadnjem trenotku ne bode dobiti za nio, to je za tako, katero bi Ogri sprejeli, če se tudi izpremeni. Rešitev nagodbe je torej v rokah Slovanov, najsi tudi Thun odstopi in mu sledi nemškoliberalno ministerstvo. Tega ne smemo iz oči izgubiti. Druga resnica pa je, da vlada željam naroda slovenskega noče ustreči. Kaj je Thun odgovoril, sprejemši iz rok Povšeta naše zahteve? Da je bo pregledal, presodil in potem odgovoril. Javno odgovoril še doslej sicer ni, ali razni listi, ki zajemajo svoja poročila iz ministerskih kabinetov, so uže poročali, da so grofu Thunu naše zahteve previsoke, pretirane. Dalje; pred neko-liko dnevi ste izročili odposlanstvi minister-skemu predsedniku posebej zahteve naroda slovenskega glede na nadsodišče in vseučilišče v Ljubljani. Tem možem je grof Thun naravnoč rekel, da teh želj ne mara izpolniti. Ce sta uže izprememba pri nadsodišču, ki bi ne stala niti krajcarja, in vseučilišče, brez katerega prosvetni narod biti ne raore, tako veliki stvari, da nam Slovencem niti misliti ni na nju, potem dobro vemo, na čem da smo. Grofu Thunu smemo biti za iasen odgovor hvaležni. Utrdil pa je v nas prepričanje, da vlada nas Slovencev noče poznati, da nas hoče uničiti. In tretjič nam je še pomisliti, da vlada brez nas Slovencev le že utegne dobiti ve6ino za nagodbo; 6e pridobi Cehe, jo lraa. Cehom se v skrajni sili ne bude ve6 branila ustre6i; njim je dovolila uže marsikaj, ker se jih boji in ker ve, da Avstriji ni mogo6e, je pokon6ati. Položaj nas Slovencev je torej silno nevaren, med Slovani najnevarniši. Kaj nam storiti? Svetuje se, da <Slov. krš6ansko-narodna zveza» naj iz ve6ine izstopi. Mi odkritosr6no re6emo, da ne vemo, ali bi se nam vsled tega koraka položaj izboljšal, ker ne moremo ugodne nam posledice najti. Marve6 mislirno, da imamo v zvezi z drugimi Slovani še vedno ve6 vpliva, nego osamljen'. In potem ve6ina, v kateri smo zdaj. ni vladna ve6ina; saj se Se ni hotela kot tako proglasiti, in razven poljskega, so klubi do vladejv ostrem nasprotju, vsaj dosedaj, Sicer pa ne vsiljujemo svojega mnenja nikoraur in odkritosrčno zaupamo našim poslanceiu, o katerih smo prepričani, da bodo storili, kar je najbolie. Da pa tako ravnanje, kakoršno je vlada kazala napram našim zastopnikom, žali v skrajni meri, da celo vzbudi najhujo ogor6enost, tega mi ne dvomimo; ker t3 vse tudi sami 6utirao; ali iz tega pa še ne sledi, da je izstop iz ve6ine tisti korak, ki se ima sedaj storiti. Kakor mi iz daljave sodimo, imamo iskati zmage edino v slovanski vzajemnosti. Poliaki so groiu Thunu sicer uže dali besedo, ali mogoče, da se ta korak še da v smislu vzajemnosti popraviti. Mi smo živo prepri6ani, da se nagodba mora Slovanom povoljno rešiti, če so ti vzajemni, ker se brez njih rešiti ne da. Po naši misli bi bili slovanski zastopniki glede na nagodbo uže ud kraja morali biti vzajemni: skupno določiti, kako se naj izpremeni, skupno določiti, kaj se bode od vlade zahtevalo, za te zahteve pa se vzajemno potegovati; Ceh ima ministerskemu predsedniku reči: »Jaz ti glasujem za pogodbo, pa le, 6e mi daš to in to, ob jednem pa Poljaku to, Slovencu to itd. V tem zmislu bi imel govoriti tudi Slovenec, Poljak, Rumun in Hrvat. Nam se zdi, 6e bi Slovani tako postopali, morala bi se njim vlada udati. Ve6krat smo uže pisali o slovanski vzajemnosti ter ogrevali za njo in vemo, da se je odobravalo. Prvi slu6aj, v katerem bi se naj pokazala dejanski, bil bi pred glasovanjem o nagodbi; naj se torej pokaže. Dal Bog, da uže ni vse prepozno! Recimo, da še ni. Potem pa naj naši poslanci za Boga ne ustrežejo vladi poprej, dokler ta njim ni ustregla. Kolikokrat uže nam je ta ali oni minister kaj obljubil, storil pa ni ni6, izvzemši edinega Pražaka svoje dobe. Ako bi vse to imeli, kar se nam je obljubilo, bili bi ob naši pohlevnosti tako zadovoljni, da bi ne želeli ni6esar ve6. ObIjubovalo se nam je, odkar imamo ustavo, delalo pd vedno le na naš pogin. Mi nimamo vsled tega do vlade ni6 ve6 zaupanja, ne verujemo ji niti besedice ve6, niti 6rke, in 6e minister tudi svojo vest zastavlja. Pač pa imamo pravico zahtevati, da z dejanji sledimo mi, ker dane obljube nikdar nismo prelomili. Torej: z dejanji vlada naprej! Časi so minuli, ko se je slovensko ljudstvo dalo voditi za nos; ono se je tekom let kaj nau6ilo, pred vsem, da vladi ne sme zaupati niti Irohice. Siovensko ljudstvo je gotovo potrpežljivo, prepotrpežljivo, kakor to ministri predobro vedo, ali sedaj je njegove potrpežljivosti konec. Vlada je zaradi ljudstva, ne pa ljudstvo za to, da bi se moralo preustrojevati, kakor ta in oni minister veleva, ali njemu na ljubo poginoti. In še nekaj. Vsotno so naše zahteve grolu Thunu znane; toda ni vse jedno, kaj se nam da prej, kaj pozneje. Zato pa je treba, da naši poslanci sestav slovenskega programa temeljito prou6ijo, da zahtevajo sistemati6no. Ob vsakem pridobitku mora se dolo6no poznati, da smo se zopet modro za korak približali onemu trenotku, ko bodemo lahko rekli: »Sedaj se je naš program izpolnil«. To nam je bilo na srcu, in to je moralo ven, ne da bi hoteli koga pou6evati, ampakda bi ponudili drobtinico, ki bi se naj pobrala, 6e je tega vredna. Kaj vse bi se ne storilo za naS ubogi narod!