27, štev,_V Kranju, dne 7. julija 1906._VII. leto, GORENJEC ===== Političen in gospodarstvi list. • Izhaja vsako soboto zvečer. — Stane u celu lelo 4 K, za pol letu i K, u četrt Uredništvo in uprav niš Ivo se nahaja v hiši št. 105 nasproti tupne leta 1 K. Za druge države stane K 6'tK). Posamezne številke po 10 vin. — ha cerkve. — Upravništvu noj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oaroćbe brez istodobne vpoiiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi plačuje zu petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Tedenska priloga: „ Jeseniška Straža11. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". Derschatta. Spretni vodja alpskih Nemcev, bivši grafiki odvetnik, Derschatta, je sedaj železniški minister. Tako važen portfelj v gospodarskem in narodnem oziru je dobil eden najhujših in najbolj zvitih sovražnikov Slovanov! Že pod raznimi uradniškimi železniškimi ministrstvi smo posebno mi Slovenci čutili, da se nas smatra za manjvreden narod, kateremu se lahko stopa na vrat, kakor hoče, kateremu se lahko dajo brce, kolikor se komu poljubi, ker ne postavimo nohtnega odpora nasproti. Kake križe imamo z razširjanjem kolodvorov na gorenjski progi, ki je ena najbolj produktivnih v Avstriji, dočim se celovškemu mestu kar Čez noč dovolijo milijoni za povečanje postaje! Kar je modernih voz, se jih ustavi na Trbižu, na kranjske in primorske proge pa prihajajo vlaki, ki so po nemSkih deželah že izgubili svojo napise po železniških vozovih, ki vozijo po Slovenskem, le slovenščine ne vidimo nikjer; če se je le dobil kak uslužbenec, ki je za silo izprogo-voril kako besedo, poslali so ga v slovensko kraje, domačine pa pošiljali gor na Gornje Štajersko. Celo domačim tvrdkam se je za-branjevalo postavljali reklamne napise ob postajah, dočim se je ftemcem vselej prav rado ustrezalo. To je bilo dosedaj! Prej so nas tepli s palicami, pod Der-schattovo vlado so nas pa Že začeli s škorpijoni 1 Beljaško ravnateljstvo se je izpremenilo tako, da Kranjska pripade popolnoma k tržaški direkciji. Kei ravnateljstvo v Beljaku smatra Koroško za povsem nemško deželo, na Spodnjem Štajerskem pa je le mala proga v državnih rokah, bo kmalu zadnji Slovenec izginil na progah, ki teko po slovenskih kra- ne posebno dobre oči. Nikdar ni solnce ob-svetilo mojega stanovanja, le vonj iz raznih kuhinj ali pa tudi stranišč je prodrl v sobico, če sem imel okno odprto. Nisem mislil, da me opazuje kdo, ko sem že ob petih zjutraj slonel pri oknu in zamaknjeno zrl v Kranjčev in pa jib v področju beljaškega ravnateljstva! Pa tudi na Gorenjsko ni pozabil Derschatta. Na Jesenice je poslal samo nemška uradnike zn vzdrževanje proge, poleg tega pa je pol stotine nižjih nemških uslužbencev, Zadnje- inšpekcijsko potovanje ministrovo ob novi progi i je imelo -Se posebno namen, da sondira teren za nemško, uradnistvo. Tudi sb^je tedaj dogovarjalo, o svečanostih povodom otvoritve nove železnice. Vsemu slavlju se hoče dati dvojezičen, če ne Sesamonem-S k i značaj. Veliki moči Derschattovi moramo Slovenci in sploh Jugoslovani postaviti kako protitežo. Će se nas je sedaj prezrlo pri imenovanju ministrov-rojakov, zato ne smemo odstopiti od zahteve po svojem ministru ter izkušajmo že popred na vsak način doseči, da se o usodi našega naroda, o bodočnosti naših sinov ne odločuje preko glav zastopnikov Jugoslovanov. Če ima nemški minister-rojak sebi prideljenih več konceptnih uradnikov, ki poznajo razmere posameznih deželA, ali bi se ne mogel slovanskim ministrom-ro-jakom prideliti takoj kak Jugoslovan, skoz čegar roko bi morali iti vsi akti, ki se količkaj tičejo našega narodnega vprašanja, naj si bodo že uradniška imenovanja v raznih strokah ali druge zadeve!? dunajske časnike, nato pa skozi okno opazoval Dunajčanke, ki so hodile po opravku ali pa tudi ne iz notranjega mesta ter nazaj. V kavarni sem bil «gospod*, in nadmarker •Julius* mi je z dunajsko postrežljivostjo prinašal Časopise in kar sem Se rabil. Zunaj sem videl toliko ženskih obrazov, da si jih nisem mogel sproti zapomniti, le nekatere gospodične, ki so vedno hodile mimo mojega okna, sem si dobro zapamtil, Nekaj dni sem pa se je vsak dan pokazala ob dveh lična drobna in precej visoka postava kakega osemnajstletnega dekleta s plavimi lasmi, črnimi očmi in skoro enakim nosom. Čudno se mi je zdelo, da je vselej uprla svoje vprašajoče oči v okno, pri katerem sem jaz sedel s tovarišem Ivanom Toriščem. Vsakokrat je prišla črez kakih dvajset minut nazaj iz notranjega mesta, pogledala v okno in počasnih korakov šla jutri Vdifca ljubita Veselica 1 „Z«di" V Kranju! Vsemu g^rmanizatoričnemu delovanju Derschattovemu pa bomo tudi mi posvečali največjo pozornost, spravili vsako zadevo, "ki sc tiče nas, v javnost, in če se nas v začetku ne bo slišalo na Dunaju, imamo tudi pripravljeno vse, da nam ne uide niti najmanja stvar, ki tangira nas narod, in odkrili bomo vso ter z vso odločnostjo zahtevali pravice na svojih tleh! Gospodarske razmere ob zgornji Savi in Soči*). 2e letošnje leto se otvori nova železnica med Celovcem in Gorico in obsežne pokrajino slovenske zemlje se bodo pozvale k novemu življenju, Ali že danes sc ne more brez neke skrbi gledati v bodočnost glede narodnega značaja teh krajev. Glavno sredifiče vsega novega gibanja postanejo Je senice v savski dolini, ali razmere v tej občini nikakor niso povoljne. Nad vse čudovit je pač tu hitri naraSčaj; pri ljudskem štetju I. 1900 so imele 3004 prebivalcev, danes se računa število prebivalstva žc na 10.000**). Stoječ na križišču Rudolfove železnice z novo bohinjsko progo, obdarjene z zadostno vodno silo in zemljo, ugodno za stavbo tovarn, kažejo žc sedaj Jesenice, da postanejo v kratkem najbolj obrtna občina na Kranjskem. Ni treba pripominjati, da tamošnja podjetja niso slovenska; nemška zasebna šola in vroči boj za občino v občinskem zastopu sta posledici tega. Razmere označuje to, da imajo prvi in drugi razred Slovenci zagotovljen (prvi po budjejeviškem vzgledu), dočim je v nevarnosti tretji, kjer nemških volilcev sploh ni. Od Jesenic dalje proti severozapadu se dolina razteza proti rateškemu razvodju do povoiija Z1 lice, ki jo združuje s trbiško kotlino. Tej pokrajini ob gornjem teku podko-renske Save hočemo danes obrniti malo več pozornosti. Politično se deli v štiri občine, ki spadajo vse k okrajnemu glavarstvu v Radovljici. Dovje s 1345 prebivalci (I. 1900; danes pač mnogo več), Kranjska gora s 1528 prebivalci. Rateče s 768 prebivalci, vsa povsem slovenska sela, in Belapečs 714,pre-bivalci, najsevernejša občina, ki je pa nemška. *) Ta tudi za naa zanimivi članek je spisal znani feSki turist ilr. Viktor Dvorak]? v IntoSnji majski številki izvrstne revijo: Slovansk? Pfeliled. **) Za časa gtadbe feleznice (op. prel.). dalje po «Alzerci». Nikdar se nisem domi-šljeval, da bi kako dekle radi mene prome-niralo ob mojem oknu, toda v tem slučaju sem videl neko izjemo.-- V Bvojem stanovanju sem bil zopet ves vlopljen v knjigo, sedeč pri odprtem oknu, kar začujem iz hiše v nasprotni strani dvorišča glasen, zelo simpatičen klic: «Mama, mama*. Ozrem se na nasprotno okno in — glej čudo — zagledam svojo napol-znanko izpred kavarne. Prijazno se je smehljala in mi mahala z robcem. Jaz sem bil vedno boječ v ženski družbi, čeprav sem vedno rad imel punce; zato mi je pa prav dobro delo, da mi je enkrat »poštena* punca sama prišla naproti. Z vso ljubeznivostjo sem ji vrnil njeno pozornost in ni dolgo dni trajalo, da sva se našla ob večernem mraku v poljubu v širokem hišnem hodniku . . Njena mati je bila vdova po nižjem uradniku v ministrstvu, ona pa je poučevala francoščino v par dunajskih hišah, da sta mogli izhajati za silo. To mi je vse odkrila takoj pri prvem sestanku in kar videlo se ji je, da si želi skoro ženina, ki bi jo rešil službe. _ Halje piili. Narodno • gospodarski zaklad zornije ljudstvu v obče lu ne donaJa mnogo, k čemur je največ krivo neracijonalno obdelovanje, čeprav bi bila bližnji Trbiž in posebno Jesenice prav dobro razpečališSe. frta |e, kakor se razume že samonasebi, ni visokem, gorskem kraju prav malo in to le za domačo porabo, glavni vir dohodkov je govedoreja in mlekarstvo. Ali to se skoro omc-jujo le na Rateče. V sosednjih Karavankah se sicer dobi dovolj pašnikov, pa so mnogokjo zanemarjeni in se zaraščajo s pritlikovci. Na planinah julijskih Alp ali takih krajev nI veliko, ker julijske Alpe padajo proti Savi v strminah, tako da se le na nekaterih krajih dobe primerni pašniki — tako pod Travnikom, na srednjem hrbtu Martuljka, največ pa na planoti nad Vrati, na dovških podih. Poljsko gospodarstvo je prav primitivno in iz lega sc rodi skoro nevolja do dela. V tem oziru je značilno prevažanje poljskih pridelkov; nalože so na male vozičke, ko so pa pripeljejo na določeno mesto, jih ne skladajo kakor drugod, temveč gospodar s pomagači zleze pod voz, se upro obonj in ga prevrnejo, ne brigajoč se za to, da so mu voz pri tem ponavadi ves pretreso in poškoduje. , Dalje prih. „Ilirija" slovenskim abitu-rijentom. Dolga doba neprostih srednješolskih let j i nimula, v kratkem Vam zašije zlata aka-demična sloboda, skoro napravite oni vrSni korak v življenje, ki Vam ima biti prvi in u u to daj c n na poli do Vašega poklical Narodni ponos in iskrena ljubezen do svoje slovensko domovine vodita tudi Vas, da pomnožite armado slovenske inteligence, ki ima, kakor glava na telesu, dolžnost, da deluje za narodov procvit v vsakem oziru. Toda na katerih visokih šolah naj si pridobe slovenski dijaki potrebno naobrazbe? To vprašanje je danes za vseslovensko dijaštvo jako aktualno. Svojega duševnega središča in vzgojevališča, lastne slovenske univerze vsled prevelike naklonjenosti svojo vlade in svojih sodržavljanov nimamo, a razmere na nemških vseučiliščih žo od nekdaj no odgovarjajo slovenskim potrebam. Na nacijonalni, šovinistični univerzi v Gradcu je slovenski dijak svojim učiteljem le neljub gost, svojim nemškim kolegom le silen vsiljivec in inferijoren sodrug; univerza na Dunaju, ki naj bi bila osrednje zavetišče vede vsem avstrijskim narodom, se je is to tako uradno razglasila za strogo nemško posest in tako zadobila tip nižjega provincijalnoga vseučilišča; a ne samo visoke šole same, ampak tudi prebivalstvo teh mest je slovenskemu dijaštvu po svojem mišljenju tuje in nasprotno in ga kot tako ne moro podpirati v njegovem stremljenju po vsestranski izobrazbi in omiki. Zatorej, slovenski dijaki, le v stolico avstrijskih Slovanov, v zlato slovansko Prago! Česar se učimo drugod v sovraštvu od strani neprijaznih nam tujcev, imamo tu v svežem, čistem slovanskem duhu tako lepo izraženo, da nas s silo uči in bodri vsak čut ukaželjne narave. Praga, ta lip mogočno prodirajoče slovanske kulture, ki je v teku dolgih stoletij s krvjo in napredkom podčrtala v njej vsako zgodovinsko črtico, to kulturno središče bratskega nam češkega naroda, sprejme tudi slovenskega dijaka z največjo prijaznostjo v svojo sredo. Tu spozna slovenski dijak pravo slovansko življenje ter preide po najkrajši poti od idealnega navdušenja k resnemu, rednemu delu za kulturni, gospodarski in politični napredek svojega naroda. V sedanji tiacijonalno-socialni dobi nam jo vzgledno narodno-gospodarsko stanje in delovanje čeških naših bratov lahko v vsakem oziru najboljše navodilo, proučevati potrebo povzdigfe prave narodne zavesti o Slovencih kot naj močnejšega impulsa k vspešnemu narodnemu, gospodarskemu in kulturnemu delu v dosego boljšega gmotnega in duševnega stanja. Kakor je na podlagi narodne ideje pognala kultura v Čehih najlepše cvetove, tako bodo tudi pri Slovencih dosegli gmotni napredek, umetnost in literatura zaželjeni višek Sele tedaj, ko začnejo zajemati iz neizcrplji-vega vira zavedne narodne dute: nacijonali-zem je velikanskega pomena za napredek posameznega naroda, zato bodi tudi narodna ideja temelj vsemu slovenskemu življenju 1 Kot produkt konkretnih razmer je socijalno gibanje na nacijonalni podlagi neobhodno potrebno, kajti le tako pridemo do dobrega poznanja vseh socijalnih potreb široke ljudske mase, ki večinoma reprezentuje vsak narod. In k vsemu temu se navajajo dijaki v Pragi žc po okolnostih samih. Vse prebivalstvo kraljevskega mesta je posebno slovenskemu dijaku iz srca naklonjeno, celo mesto s svojimi javnimi knjižnicami, čitalnicami, muzeji, razstavami, gledališči, neštevilnimi znanstvenimi in političnimi predavanji, premnoga nkademična, pevska, sokolska, znanstvena in družabna društva ga kot Slovenca prijazno podpirajo v njegovem stremljenju. Poleg lega je pa tudi življenje v Pragi ravno-tako ceno ali Se ceneje nego morda v kakem drugem vseučiliškem mestu; od pomoči raznih podpornih društev, zlasti «Podpornega društva za slovenske visokošolce v Pragi* ter mnogih drugih nam naklonjenih čeških društev, je dana vsakemu, ki mu dovolijo njegove gmotne razmere Studirati v drugih mestih, predvsem v Pragi ugodna prilika, izobrazili se brez velikih življenskih skrbi po vzorih Sit Sega slovanskega duha. In še nekaj nudi Praga, česar nobeno drugo mesto: So-kolstvo, ki je med Cehi najbolj razvito, sprejme slovenski sokolski naraščaj z veseljem v svojo sredino; v kratkem se namerava ustanovili poseben slovenski oddelek pražkega Sokola, ki postane eminentne važnosti, zlasti letos ob priliki VI. vsesokolskega izleta v Prago s tem, da bode deloval na to, da pride ob tej priliki kar največ slovenskega Sokola v Prago, poučit in navdušit se za nadaljno sokolsko delo v domovini, in jim poda ob tej priliki vse potrebne informacije, da v kar najkrajšem času po možnosti natančno spoznajo slovansko Prago. Opozarja se tudi na to, da sc ustanovi najbrž že oktobra, na vsak način pa v drugem tečaju posebna stolica za jugoslovanske jezike, tako da bode mogoče slovenskim filologom delati izpit tudi iz svojega materinega jezika. Nekateri tovariši se bojijo znabiti Prage, ker ne znajo češkega jezika. In v tem oziru so tožkoče minimalne, zlasti zato, ker se uvedejo s prihodnjim letom na inicijativo našega društva pri cSvazu čeSkoslovanskeho student-stva* posebni konverzačni krožki nalašč za novodošle Slovence, da se jim s tem omogoči naučiti se češčine popolnoma v kar najkrajšem času. Jasno je torej iz vsega, kako velike ugodnosti in prednosti imajo pražke Sole pred nemškimi na Dunaju in v Gradcu. Zatorej, slovensko dijaštvo, proč od Gradca, proč od Dunaja! Dokler nam ne dajo lastnega slovenskega vseučilišča, pridite kar naj -Stevilneje sem gori v zlato slovansko Prago! Odbor. Dopisi. Iz Cerkljan. Dopisnik in tat družinskega miru v cerkljanski okolici v »Domoljubu* pod naslovom < Izpod Grintovca* že dlje časa zbija svoje prismodarije, hujska in draži prav po novokaloliški morali prijatelja zoper prijatelja, družino zoper družino, tako da je s tem vse-jal toliko sovraštva, da se drug ogiblje dru-zega. Poprej pa tako mirna fara. Kot katolik, a bolje katoliški novodobni pop ima dovoljenje, da si kar sam odpušča greh, če je I. priloga »Gorenjcu" it. 27 Iz 1.1906. hujskanja sploh kakšni greh. Povod lem sovražim dejanjem mu menda daje ml« ko neodvisnih kmetov. Ta sovražna mlečna zelenim si je (InniMjal: Ko napravim novo mlikamo, bede prva kar skopnela kakor spomladanski sneg, Pa se je zelo zmoti Najtrdnejše posestnike in zanesljive donaše valce ima prva, stoji popolnoma na svoji nogah, ima tudi obljubljene podpore in do biva vedno več" mleka. Zadnja, to je Beštcr jeva, pa dobiva mleka le toliko, kolikor ga siclita. Ima se ves dolg, ker je oprava in zidarsko delo stalo črez 2000 K. Zraven so pa snmo slamnati možje. Pulile fehlarijo boste videli, kdo vam bo prinesel mleko, Pavovc z Brnikov je prvi mučenik; Bešlerje vega mleka; vozi, kakor se bere v zgodovini grških ver, kako je vozil Elija solnce vsako jutro na vzhod. Tako vozila oče brez možgun vsako jutro mleko, zbira ga in Idila pri žc uali in kravah, čaka in gleda na mlečne žilice njemu je mar le velika posoda, če mu jo kaka žena da v roke. Kakor pravi bisager tako fehta, potim pa sklada v takozvani Elijev voz — in hajd v Pelrovčevo lederštvo ž njim, v strojarno, kjer se rt rojijo smrdljive kože. Kakšen smrad dajejo poleti po strojnr nah kože, to ve tisti, ki je to videl ali dir hal. In tukaj se shranjuje mleko, ki je tako občutljivo glede okusa in duha, v družbi smrdljivih kož. Kako sirovo maslo (puter) se napravi iz njega, si lahko vsak sam misli. Odjemalci bodo lo tudi kmalu uvideli, Zra ven. kakih 7 do 8 metrov proč je za oboje skupoj, namieč za mlekarno in strojarno, ve lika nepokrita gnojna jama, ki že sedaj daje grozno hp duh, tako da prostovoljno ne spraviš zlepa konja mimo. Le Pavovčev bc lec gre še na komando očeta, seveda na ka loliški podlagi, in Pavovčeve matere, posest niče okusno špicastega jezika, vprežen v zgo< do vinski Elijev voz brez. ojnic, on gre na pritisk korobača, ki ga Pavov oča vedno re gimentno drže v roki, skozi vso smrdarijo te jame v imenitno zažmahnno mlekarno. Ker so pavov oče že izpolnili 00. leto in so dobro podkovani v vseh paingraflh, pravijo, da se bodo odpovedali vožnji mleka. Oče bi bili prišli poleg slnmorezr.ikov Petriča in Beljc-hnrja radi v odbor te čislane mlekarne, pa smentani krušni sovražnik Bcšter ni dopustil tega, češ, dedec previč ki.Inc. Le toliko mu je dovolil, da je smel on mesec brezplačno lihlali in voziti mleko ta skrajno izmučeni mož. Potem mu je pa menda rekel: Zdpj pa «adijo», preprerela slama! Pctrič pravi na to. da ima tudi belega konja, a je kobila. Kobasar iz Šenčurja ima tudi konja, ki pa ni tak, kakršen je Petričev, Kobasar pa ne pripelje nič mleka; Kobasar je bahač. Njegov konj je «pr;im , a tak ne vozi ud mleka. Beljchar s Police je kasir le imenitne, a slabo uspevajoče mlekarne; menda bode on kaj pripeljal. On dobro ve, kaj je konjsko meso, da se ne sme preveč okrog ravnati s koro-bačem, drugače ni okusno. Peterca z Brnikov agitira za mleko okrog mater in smrči kakor kamniški vlak, ko pelje *šoder»; on bi tudi rad vozil, pa ima ozimko — spel slaba številka. Jazbec, župan cerkljanski, skrbi tudi, da bi se dobilo kaj več; gre tudi na agitacijo, pa le tolik., da se malo otrese bolh, ki ga kot občinskega zastopnika koljejo, da je pod kožo več rdeč; notri po Petrovčevi kamri se prevzdiguje in poka tobak kakor najeti komedijant. Njegov oproda Tone ga pa pita z lepim imenom — bunče. ičla udeležba. A vzlic temu so le volitve važnega pomena, ker dokazujejo zadosti jasno, da jo je naš prečastiti Šinkovec s svojo kle rikalno politiko — zavozill Vidi se, da ga nili njegovi nekdanji najgorečnejši pristaši več ne marajo. Zameril se jim je vecjidel radi lega, ker hoče naložiti meščanom novo, občutljivo breme. Dasi je župna cerkev vsako nedeljo malodane prazna, vendar so je ka priciral, da je cerkev za skoljo Loko pre majhna! Alo, hitro je dal napraviti nekak načrt, ki ga je bil razstavil v izložbi tukajšnje papirne trgovine g. Pilpa in stvar spravil pred občinski zbor, kateri mu je žalibog šel na limanice in mu dovolil, da sme v svrho razširjenja župne cerkve brezplačno porabiti občinski svet, kar ga je pri cerkvi! Kaj so mislili občinski odborniki, da so Šinkovcu dovolili mestni svet, je pač velikanska uganka I Ne vemo, kje je to utemeljeno v postavi, da se mora župniku dovoliti kaj tacega. 2e zdaj je v obližju Župne cerkve tnko tesno, da so osedjne hiše popolnoma skrite, kuj bo šele tedoj, ko se cerkev piveča? Te hiše izgube veliko na svoji vrednosti in je torej umljiva nevolja dotičnih hišnih posestnikov I Ne glede na to, da bo s tem oviran promet pri župni cerkvi, nego premislili je treba, kako bodo s ti m novim bremenom udarjeni davkoplačevalci! Kakor da nimajo žo zdaj zadosti do klad! — To je prvi vzrok nepopularnosti našega župnika in dejanskega voditelja fali-rane klerikalne stranke v Školji Loki. Drugi vzrok njegove nepriljubljenosti, sosebno pri samih klerikalcih je to, da sili vernike sploh, da morajo hoditi ob nedeljah le k njegovim dolgočasnim pridigam. Mnogo njih je, ki nimajo toliko časa, da bi privoščili župniku Šinkovcu ta šport in zato žele opraviti svojo nedeljsko pobožnost pri kaki tihi maši. Zlasti so to razni uslužbenci in one gospodinje, katere čaka doma kopica otrok in drugega hišnega opravila sploh. Ti seveda ne morejo postajati cel dopoldan po cerkvah, kakor razne tercijalke, ki nimajo na svetu druzega dela, kakor opravljati ali obrekovati svojega bližnjega. Torej lo sta dva poglavitna vzroka, da sami klerikalni volilci ne'marajo za svojega voditelja. Zbog tega so sklicali nekak shod v gostilni «pri divjem mačku» na spodnjem trgu in tam postavili svoje kandidate za III. volilni razred in kateri kandidati so bili faktično tudi izvoljeni. Hoteli so sicer klerikalci, kar jih je še vdanih župniku, postaviti svoje protikandidate, a so se ob 11. uri že premislili! Liberalni volilci, ki so se za volitve zanimali, so svoje kandidate postavili v II. in III. razredu tako, da o tem ni nihče vedel ničesar. Toliko o predpripravah k vršečim se zadnjim volitvam. Da bedele vedeli, cenjeni čitatelji, kako malo zanimanja je bilo pri teh volitvah, navajamo razmerje glasov. V III. razredu, ki je volil dne 3. t. m. je volilo samo 9 volilcev od 380 v volilni listini zaznamovanih, torej nekoliko manj kakor dvain pol odstotka. Izvoljeni odborniki so: Gašpar Oarman, posestnik, z 9. glasovi; Janez Košir, posestnik in trgovec, z 9. glnsovi; Jurij Grohar, posestnik in mizar, s 7 glasovi; Janez Debelak, posestnik in klobučar, z 7. glasovi; Andrej Jamnik, posestnik in klobučar, z 7. glasovi; Gašpar Maher, posestnik in kovač s G. glasovi. Namestniki: Jožef Hafner, posestnik in gostilničar, s 4. glasovi; Jožef Košir, posestnik in mlinar s 4. glasovi. Janez Okorn, posestnik in mizar s 4. glasovi. V.II. razredu, ki je volil dne 4. t. m., je bilo 40 volilcev. volilo pa jih jo 12, torej 30 odstol. in so bili izvoljeni za odbornike: Konrad Pecher, posestnik in trgovec, zli. glasovi; Leon Lav-rič, posestnik in trgovec, z 11. glasovi; Rafael Thaler, posestnik; Franc Ziherl, posestnik in gostilničar; Anton Human, posestnik in gostilničar; Josip Guzelj, posestnik in iz-delovatelj kisa, vsak z 10. glasovi. Namestniki: Ervin Burdvch, posestnik in lekarnar, z 10. glasovi; Matevž Hafner, posestnik in mesar, z 10. glasovi; I, N. Koceli, posestnik in trgovec, z 9. glasovi. V I. razredu, ki je volil dne 5. t, m., je bilo 88 volilcev, volilo pa je 14,, torej približno 43 odstotkov, Izvoljeni so za odbornike: Juraj Šumar, c. kr. okrajni sodnik, z 14. glasovi; Niko Lenček, posestnik in c. kr. nolar; dr. Anton Arko, posestnik in okrožni zdravnik; dr. Karel Za-kjajšek, zdravnik; Lovro Sušnik, posestnik in gostilničar; Slavko Flis, učitelj, vsak s 13., slednji z 12. glasovi, Namestniki: Josip Pavlic, posestnik in c. kr. poštar z 11. glasovi; Oskar Dev, c. kr. sodni pristav, z 8. glasovi in Matej /igon, posestnik in trgovce z 8. glasovi. Tako so torej končale zadnje naše občinske volitve, za katere so se klerikalci pripravljali ves čas in imeli že izgotovljen načrt, kako izbacniti iz mestnega zastopa vse dosedanje napredne odbornike. To se jim je izjalovilo. Pač pa so danes sami izbacnjeni in njihov kolovodja župnik Šinkovec ždi danes v kakem kotu svojega župnišče, peneč se od jeze, ker se mu je izneverila lastna stranka in ne mara zanj. Novi občinski zastop pa naj nastopi z vso odločnostjo proti •/.upnikovi nameri, obremeniti davkoplačevalce z novimi dokladami in naj razveljavi sklep, tičoči se razširjanja in povikšanja župne cerkve, ki je za nas že dovolj velika, in se tudi župnik Šinkovec lahko še v njej obrača. Pozoren naj bo torej v tej delikatni zadevi zlasti, ko sc bodo razpravljali prihodnji občinski proračuni. Meican-volileo. Novice iz medvodske in sorske okolice. — V nedeljo, 1,5. t. m., ima prosto voljno gasilno društvo v Sori svojo prvo slavnostno veselico. Društvo je še mlado, vendar prav lepo napreduje. V prvi vrsti si mora nabavili potrebnega orodja, zato potre buje denarja in v ta namen se je priredila veselica, ki hoće vsakemu udoležniku nuditi razvedrila in zabave. Posebno se pričakuje, da pridejo zraven vsa gasilna društva ter s tem pokažejo bratsko gasilsko vzajemnost Ravnotako so vabljena druga narodna društva in slavno občinstvo. Nntančneji vspored je med dnevnimi vestmi. Ako kdo ne dobi vabila, naj vseeno pride, vsakdo je dobro došel. — Pretočeno nedeljo je bilo v Preski blagoaluvijenje »Delavskega doma*, ali kakor pravijo po večini (gledališča*. Bila je precejšnja udeležba, vendar ne tolika, kakor so pričakovali. — Tudi v Preski snujejo gasilno društvo. Nekateri trdijo, da hočejo imeti nekateri ljudje klerikalnega kalibra samo zato to društvo, da bi sorskemu nasprotovalo. Naš nasvet je pač ta. da je prav, če sili potreba k temu društvu, ako pa le strankarslvo tišči, se pa ne bode obneslo. Sorskemu gasilnemu društvu je mislil mnogo škodovati, pa mu ni mogel. Sedaj bi se lahko vrnil klin s klinom, in preškemu društvu bi škodovalo kaj takega. Nnjmodrejše bi pač bilo, da bi se nekaj dolga za gledališče plačalo, potem šele kaj druzega. Izvestja pojp«Wati|« na Kranjske! deželne zVczc za prometa talcev1 Pisarna y Ljubljani (hotel Lloyd). Ker se je letoviška sezona žo pričela, naznanjamo vsem leloviščarjem, da imamo na Kranjskem in poleg tega v Šoštanju na Štajerskem na razpolago okrog 200 stanovanj. Oddajo stanovanj posredujemo brezplačno. Naš kataster stanovanj pa še ni popoln, zalo pozivljemo še enkrat vse imetnike stanovanj, nuj nam le-ta naznanijo. Povpraševanje jo jako veliko in ker za mnogo krajev še nimamo ni kak i h stanovanjskih izkazov, se prigodi, da leloviščarjem ne moremo vedno ustreči. Imetnike stanovanj prosimo tudi, naj nam pošljejo slike, oziroma (otogralije ali razglednica dotičnih krajev ali dotične hiše, ker bo zveza tudi glede tega uredila zbirko, ki ji bo juko služila pri posredovanju. Isto velja tudi glede lepakov, prospektov in drugih reklam, ki jih imajo nekateri hoteli in kopališča. Lotovi-ščarji pridejo navadno osebno vprašat po stanovanjih in če jim dolični kraj ni znan, jim lahko postrežemo s sliko. One letovi-sčarje, katerim smo naznanili stanovanja, prosimo tudi, da nam poročajo o vspehu, ker rabimo te izkaze za posredovalno statistiko. Tem polom prosimo tudi one gospode, katerim smo poslali uzorna pravila za ustanovitev krajevnih društev za privabi lev tujcev, naj nam poročajo, Če se jo kje dosegel kak uspeh. V slučaju, da se sami ne zanimajo za ustanovitev, prosimo, naj izročijo pravila komu drugemu, ki se zanima za to. V naši pisarni je na vpogled lepa ilustrirana knjigu «Reisualburu der k. k. usterr. Staatsbahnen* na katero opozarjamo Blesti industrijalce, trgovce in obrtnike, da inserirajo v nji, kajti knjiga je razpoložena na vseh brzovlakih in na ladjah donavske parobrodue družbe. Tedenski politični pregled. Kandidatom za izpraznjeni državnozborsk mandat namesto umrloga Berba je zaupni shod v Celju dne 6. L m. postavit solnega na (Is ve t ni ka V o vseka iz Maribora. Drž. zbornica soje bavila z nameravanim zvišanjem postnih in brzojavnih pristojbin. Trgovinski minister Foft jo izjavil, da bi služilo to zvišanje v pokritje izboljšanja plač poštnim uradnikom, kar bi znašalo letno okoli 4 milijone. — Pri glasovanju o peti skupini obrtne reforme jo vlada zopet doživela poraz ter so zmagali pristaši radikalne obrtne reforme. — V včerajšnji seji je vlada umak-nilasvoje predloge glede nagodbe z Ogrsko. Volitve na Hrvatskem. Pri naknadnih volitvah v hrvatski sabor so izvoljeni štiri kandidatjo na podlagi reško resolucije (Fr. Supilo, dr. Lorković, Vrbanič in Roje) tor dva Slarčevičanca (dr. Horvat in dr. Bošnjak). Novo ministrstvo na Ruskem. Kakor sporočajo listi, jo Goromvkin podal demisijo in jo sestava novega ministrstva poverjena Jermolovu bivšemu poljedelskemu ministru. Admiral Roždestvenski je pred vojnim sodiščem bajo izjavil, da je kriv in je prosil, naj se mu odmeri najvišja kazen. Revolucionarnega gibanja na Ruskem no morejo več utajili niti največji oflciozni ažnivci. Kar se godi, je že preresno in lahko se pravi, da ni bil niti lanski upor mornarjev na re(l i 1. homonadnl koncert mehanike godbe kranj tke. !). Koncert ritalnilkega pevskega zbora pod vodilvon gosp, V. Rusa. S. 1'lett n.i podeh g. Karola Florjana. (Narodna godba). 4. Zvečer rajalne vaje z lampjjoni. Na veflclirnrm prostoru ho postavljeni šotori za jest-▼in« In pijačo itd,, v knterih strežejo kranjske goepe in gospodično. V ob.'no raiveseljevanje hodo na razpolago ludi amerikansko gugalnice in draalnica Iz dunajskega Pratra. Začetek ob 4. url popoldne. Vstopili ii veseličftl prostor 201 n dijake ii otroke 191 Prepladtla ae hvaležno sprejemajo. Z ozirom na dobrodelni namen vabi prav uljudno slavno občinstvo k najmnogobrojnejši udeldbi odbor. Godovi prihodnjega tedna: 8. julija F.lizabota, 0. Veronika. 10. Amalija, 11. Pij, 12. Mohor in Fortunat, 13. Marjeta, 14. Bonaventura. Sejmi na Gorenjskem prihodnji teden: 12. julija v Zgor. Tuhinju in v Kropi. Novičar. Deželni predsednik kranjski g. Božidar Schvvarz, se pripelje dne 13. t. m. dopoldne iz Tržiča v Kranj. Pred mestno hišo ga pozdravi župan g. Karol Šavnik. Županstvo poživlja hišne posestnike, noj okrase ta dan svoja poslopja z zastavami. Pred-poldne bo sprejem uradnikov in zasebnikov. II. prlloja »Gorenjcu" šf. 27 I; leta 1906. Svojim naročnikom I Z današnjo številko stopamo v drugo polletje. Kdor Se ni poslal zaostale naročnine, se prosi, da to stori nemudoma, da se mu redno pošiljanje listu ne pretrga. Oorenjoi — na delo! Kakor čitatelji razvidijo, se trudimo n« vse mogoče načine, da ustruamo vsak.ovr.4nim željam in opravičenim prošnjam svojih naročnikov glede lista, kolikor nam pač naše skromne gmotne moči dopuščajo. Z veseljem poročamo, da se je krog vrlih sotrudnikov v zadnicm času zelo razširil in priznani strokovnjaki in politiki so nam obljubili svojo pomoč, za kar se jim že naprej najtopleje zahvaljujemo. Toda čim večji je delokrog lista, tem obsežnejši mora biti tudi obseg lista, kar seveda provzroča vtlikih slroškov. Zat' samo po grošu. Svoje sode-ovanje nam je obljubil tudi veliki čarovnik Ejzan, prihajajoč po novi železnici iz solnčne Italije — pripelje se s posebnim vlakom, taterega bo treba drago plačati, zato priča-tuje odbor, da se udeležite kar najštevilneje veselice. Veselica se vrši ob vsakem vremenu; ob solncu v «Zvezdi», ob dežju «na podeh* g. Karola Flori a na. Tukajšnjo veletrgovino g. Ivana Maj-diča sta prevzela njegova nečaka gg. Jožko in Tone Majdič s Trate pri Škofji Loki. Umrla je gospa Marija Puntar v Kranju. N. v m. p.l Tukajšnji glavni davčni urad naznanja, da se vsled snaženja uradnih sob dne 17., 18., 19. in 20. julija t. I. davki in druga plačila ne prejemajo in tudi se ta dan nu ■uide izplačevalo. Razprodajo 'Gorenjca* sta prevzela g. Karel Florian v Kranju in gospica Jerica Dolenc v Ljubljani, Prešernovo ulice št. 52. Občinske volitve v Lescah dne 4. t. m. so izpadle za napredno stranko zelo sijajno, ker je zmagala v vseh treh razredih. Nasprotniki so dobili le peščico glasov, — Tudi v sosednji občini Begunje so zmagali napredni odborniki. Živeli! Učiteljska konferenca kranjskega okraja. Udeležniki učiteljske konference so se zbrali dne 5. t. m. ob 9, uri zjutraj v Velesovem, da se ondi udeleže odkritja nagrobnega spomenika na gomili svojega umrloga tovariša Jožefa Petkovška, bivšega učitelja v Velesovem, Zapeli eo na grobu dve žalostinki, nadučitelj iz Smlednika g. Andrej Rape pa je spregovoril nekaj ganljivih, globokoobčutenih besed preminulemu tovarišu v spomin. Družba sc je nato odpeljala v bližnje Cerklje, kjer se je ob 10. uri začela konferenca v ondotnem šolskem poslopju. Okrajni šolski nadzornik, g. Ferdinand Kalinger, pozdravi navzoče, v prvi vrsti okrajnega glavarja iz Kranja, gosp. Alfonza Pirca, ki je počastil zborovanje s svojo prisotnostjo. Okrajni glavar se zahvali na pozdravu pa želi, da bi imela posvetovanja zborujočega učiteljslva vrl uspeh. — Okrajni šolski nadzornik imenuje za svojega namestnika nadučitelju v Kranju ter člana c. kr. dež. šol. sveta, g. Janeza Pezdiča. Na predlog okrajnega šolskega nadzornika izvolijo za zapisnikarja gdč. Janjo Miklavčič. učiteljico v Kranju, in g. Franca Ivanca, učitelja v Kranju. Iz poročila nadzornikovega posnamemo tele podatke: Deželni šolski svet je premestil tekom teta v kranjskem okraju 17 učiteljskih moči, deloma vsled razširjenja Sol. Tri šole za silo so postale enorazrednice, 4 enorazrednice se izpremene v dvo- in ena trirazrednica poslane štirirazrednica. Da se šolstvo v uradu tako živahno razvija, zato gre zasluga v prvi vrsti okrajnemu glavarju g. Alfonzu Pircu. Obširno jo razpravljal nadzornik tele dopise c. kr. dež. šolskega sveta: 1.) o odobrenju šolskih knjig; 2.) o učnem načrtu ponavljavnih šol; 3.) o dopustil, ki jih dajo učiteljstvu o priliki usposobljenostmh izpitov; 4.) o izročitvi izpuslnic iz šole i/.sto-pivšim otrokom; 5.) o poučevanju po oddelkih v višjih razredih na večrnzrednicnb; 6.) o vprašalnih polah glede statističnih podatkov. Natančno je poročal nadzornik o nadzorovol-nih šolah glede discipline, šolskega obiska, uradnih spisov, metode in uspehov v posameznih predmetih, šolurskih in učiteljskih knjižnic, šolskih vrtov, učil itd. — Koncem poročila so stavili vprašanja: nadučitelj v Poljanah, g. Lovro Perko glede ločitve otrok v ponavljalni šoli po spolu; nadučitelj v Predosljib, g. Hinko Palemost glede obveznosti pouka v sadjarstvu in nadučitelj v Naklem, g. I. Pelrič glede dobe ponavljavne šole. Nadzornik je pripomnil, naj se vpra-šalci obrnejo v toki stvareh na dež. šol. svet. — Učno sliko »Gos* (Josin-Gangla, Tretje berilo, za 4. razred) je razvil učitelj iz Škofje Loke, g. I, Svdlič. O Um predmetu se je razgovarjalo učiteljstvo pri zborovanju učiteljskega društva v Šenčurju dne 8. maja 1.1. Zato se je opustilo obširneje obravnavanje. — O »Risanju po naravi* je releriral glavni učitelj na moškem učiteljišču v Ljubljani, g. Fr. Suher, Predelal je predmet s teoretične in praktične strani in razvil metodo risanja od najnižjo do navišje stopnje ljudske šole; uspehe nove metodo jc razkazoval na risbah. Vnela se je živahna debata o tem predmetu; stavila so sc na poročevalca razna vprašanja, na katera je g. Sucher dajal |dobroholiie odgovore. Nadzornik je zahvalil referenta na izbOrnem elaboratu. Nadučitelj v Poljanah, g. Lovro Perko predlaga, naj vpeljejo Josin-Ganglova berila povsod tam, kjer tega še niso doslej storili. — O stanju okrajne učiteljske knjižnice poroča načelnik knjižničnega odbora, nadučitelj g. Janez Pezdič. Knjižnici je tekom leta priraslo .'14 del v 7J izvodih; vsa knjižnica šteje 630 del v IMS zvezkih, 5 atlantov in 28 zemljevidov, lirulo je 34 oseb 321 knjig. — V knjižnični odbor izvolijo namesto odslopivfiega odbornika g. Fr. Ivanca, učitelja v Kranju, g. Vilka Rusa. — V stalni odbor vstopi namesto umrlega nad-učitelja Jožefa Kragla nadučitelj v Corkljah g. A. Kmet. — Za zastopnika v okrajni šol. svet izvolijo za dobo do 31. decembra t. I. nndučitelja na Primskovem, g. Fr. Luznarja, za dobo šestih let pa volijo kot zastopnika učiteljstva v okrajni šolski svet enoglasno nadučitelja v Cerkljah, g. A. Kmeta in nad-učitelja na Primskovem, g. Fr. Luznarja. — Nato zaključi nadzornik zborovanje s trikratnim »Slava* klicem na cesarja, čemur vsi navzoči navdušeno pritrdijo in zapojo narodno himno. — Skupni obed se je vršil v dobroznani gostilni gospe Vavken. Poročil se je Franc Giuba, učitelj v Mavčah pri Kranju, z gdč. Pavlo Šuttoršič, poštarico v Smledniku. Čestitamo! Ustanovna slavnost in veselica prostovoljnega gasilnega društva v Sori so vrši dne 15. julija 1906 v prostorih Starmanove gostilne v Sori. Od 2. do 8, ure popoldne sprejem bratskih gasilnih društev, ki pridejo korporativno k slavnosti. Ob 3. uri začetek veselice. Spored: Godba, petje, srečanje, koriandoli, šaljiva pošta in ples. Zvečer sc prižge umetnini ogenj. Koncertne točke izvaja slavna meščanska godba iz Kranja. Pelje preskrbi domači pevski zbor iz Sore, ki bodo pol umetne in narodne pesmi. Plesna godba bode v posebni plesni sobi, kjer se vrši tudi ples. Vstopnina k veselici 40 vin., gasilci v uniformi prosti. Ker jc čisti dobiček veselice namenjen v pokritje stroškov za gasilno orodje, se preplačila hvaležno sprejemajo. — Šora je tričetrt ure pešhoda oddaljena od postaje Medvode. Pot pelje po travnikih in le nekaj časa po cesti. Gasilna društva naj svoj dohod naznanijo vsaj do 12. julija sorskemu gasilnemu društvu. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Z Bleda se nam piše: Ker so vrši v kratkem otvoritev nove bohinjske železnice, osnoval se je na Bledu poseben odbor, kateri hoče skrbeti za to, da bode pri otvoritvi velika množina ljudstva in tudi otrok v narodnih nošah na kolodvoru. Kdor se zanima za tnko posvetovanje, naj sc istega udeleži dne 9. julija 1.1. ob 8. uri zvečer v gostilni «pri Kapsu* v Gradu. Sprejemni odbor. Utonil je 90, pr, m, popoldne 17 letni kovaški vajenec Ivan Sodja iz Zagoric, ko se je kopal v blejskem jezeru. Stari, 36 let obstoječ železni most čez Soro pri Medvodah so v torek od B. do ure zjutraj, ne da bi ustavili osobni promet, zamenjali z novim močnejšim mostom, Ako se pomisli, da je slari most tehtal 120 ton in novi 160 ton, t. j. 2860 centov, da so jc moral stari most dvigniti in postaviti na krogle ter premakniti do 5 m daljavo in med tem delom zamenjati železne podloge mosta, imenovati moramo lo delo prav amerikansko. Odvažanje starega mosta jc trajalo tričetrti ure, postavljanje novega na njegovo mesto pa 27 minut. Potem se je vršila še predpisana obtežba s težkimi stroji, kateri izid je bil prav po voljen in je drdral čez novi most drugi /.jutranji osobni vlak brez posebne zamude. Na takem izrednem je pač Čestitati tehničnemu osobju ljubljanske državnoželoz« m-ki; sekcije. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani opozarja, da jc od 1. julija 1.1. naprej edina založniea kavinih izdelkov v korist naše družbe le tvrdka šesteroglasen mešan zbor. 7. F. S. Vilhir: »Izgubljeni cvet*, moški čveterospev. 8. Nedvod: »Nazaj v planinski raj!* osmeroglasen mešan zbor. Sedeži 2 K., stojišča t K. Ker je čisti dobiček namenjen 'Učiteljskemu konviktu* v Ljubljani, se preplačila hvaležno sprejemajo. Nedeljski izlet narodne čitalnice v Kranju v Podbrezje je kljub nestalnemu vremenu prav lepo uspel. Citalnicarji so šli deloma peš, deloma ni vozeh, deloma pa z vlakom, tako da so bili pri »Francku* do malega skoro vsi prostori zase leni. 0'tal-niški mešani zbor je ondi zapel nekaj zborov in glasno ploskanje je bilo dokaz, da so ugajali razvajenim ušesom številnih poslušalcev. Tudi znani kvartet (Rus, Grčar, Mahkota, Repovž) iz Tržiča s svojim iinim in izrazovitim prednašanjem obrnil splošno pozornost nase. Pohvalno moramo omenjati tudi točne in solidne postrežbe širom znanega gostilničarja g. Pavlina, ki seje r resnici potrudil uslreči vsem željam izletnikov. Iz Begunj pri Lescah. Tukajšnje gasilno društvo obhaja letos 25 letnico svojega obstanka. Zato se 2e pripravlja, da proslavi 5. avgusta t. I. to slavlje z obširnejšim programom, kar bodo še svoječasno naznanjeno. V to svrbo jc že priredilo kegljanje na dobitke, kalero se konča na imenovani dan. Vsi prijatelji kegljanja in prijatelji ter podpiranji gasilnega društva sc tedaj uljudno vabijo na to kegljanje, ki se vrši na kegljišču gospoda Iv. Avsenika v Begunjah. Odlikovan obrtnik. Zupan, posestnik in tvorničar žganja v Blagovici, g. Franc (lerar, jc dobil za svoje razstavljeno žganje na letošnji razstavi v Londonu častno diplomo s častnim križcem in zlato kolajno. Nesreča. V četrtek je popravljal kleparski mojster Leopold Labar na Bledu na neki hiši streho. Pri tem se mu je pretrgala vrv in je padel kakih 25 m globoko. Zadobil je take poškodbe, da so ga morali prepeljali v deželno bolnišnico v Ljubljano. Človeško okostje so našli pastirji. Pišejo iz Podbrda: Človeško okostje so našli pastirje pred nekoliko dnevi pod Kovblo (to jo pri Orni prsti) v pečinah. Kakor se razvidi na kosteh, jc moral biti ponesrečenec močne postave. Okostje je prinesel seboj v nižavo plaz. Ko se je naznanilo lo orožnikom, so šli preiskaval kraj in našli bolj visoko v pečeh še več stvari. Eno nogo so našli še v črevlju in v hlačnici. Sodi se, daje to okostje nekega mladeniča iz Nemškega Rovta pri Boh. Bistrici, kateroga so starši pozvali lani spomladi, naj pride domov. Ta mladenič, ki jc bil v delu na Koroškem, jo res poslal domov svoj kovčeg in druge reči, ali kljub vsemu iskanju in poizvedovanju ga ni bilo mogoče najti. Sum povečuje zlasti ta okolnost, da je izginil isti lansko leto spomladi ter se stanje okostja s tem ujema. Revež je gotovo hotel iti po bližnji poti skozi počevje, pa se mu je spodrsnilo, in se jc ubil. Veliki vihar preteklo soboto je v Ga-meljriah podrl mnogim posestnikom veliko število kozolcev. Shod zveze kranjskih gasilnih društev bode v nedeljo, dne 29. julija 1.1. ob pol 10. uri dopoldne v Škofji Loki. Spored: 1. pozdrav načelnikov. 2. Poročilo o delovanju. JI. Blagajnično poročilo. 4. Posebni predlogi. 5. Volitev odbora po § 17. zvezinih pravil. * * * Orožno vročino imajo sedaj na Španskem, da je mnogo ljudi zblaznelo vsled neznosne pare. Več ljudi so morali kar s cest naravnost peljati v blaznico. Postaje za nezgode so ves dan napolnjene z ljudmi, ki so dobili solnčarico. Razen lega grozi še lakota, ker žetev zelo slabo kaže. Statistiko slovenskega velikosolskega dijaštva po stanju koncem letnega tečaja 1906 prinašr* zadnja «Omladina*. Vseh dijakov je bilo 6C0 in sicer 328 juristov, 37 medicincev, '.88 filozofov, 68 tehnikov, 8 ve-terinarcev, J.4 agronomov, 4 montanci, 10 eksp. akademikov, 3 trg. akademiki in 3 kon-servatoristi. Na Dunaju je študiralo 383 dijakov, v Gradcu 204, v Pragi 64 in po raznih drugih krajih 9 dijakov. Kobilico so napravile v okolici Debre-dna na Ogrskem ogromno škodo. 60 tisoč oralov mestnega polja jc popolnoma uničenega. Na posameznih krajih so sploh morali prenehati z žetvijo. Po uradnih cenitvah iznaša število kobilic več milijard. Najbrže se kobilice razlete še v druge kraje. Obsojeni sla bili v Ljubnem morilki, in sicer Frici Znller v smrt na vešala in Mici Zeller v 18 mesečno ječo. Planet Neptun. Mož, ki je prvi našel planet Neptun, profesor Galle iz Breslava, je praznoval minuli ponedeljek svojo 94 letnico. Prvikrat je opazil Neptuna dne 23. septembra 1846. Naša zemlja je oddaljena od solnca le 150 miljonov kilometrov, Neptun pa celih 4000 miljonov. Neptun ima, kakor naša zemlja, samo en mesec; da preteče pot okrog našega solnca, rabi 164 let 280 dni; njegova gostota je od zemlje za štiri petine manjša; polumer njegovega ravnika je skorp štiri in polkrat večji od polumera našega ekvatorja. Ko je našel Galle Neptuna, je bil azistent berolinske zvezdarne. Domaća knjižnica. „Slovenski Tehnik". Slovenski tehniki v Pragi so letos pričeli izdajati poljuden mesečnik za tehniko in narodno gospodarstvo. Glavni urednik tega, od nas Slovencev toliko pogrešanega strokovnega časopisa, je profesor češke tehnike v Pragi, gospod nadinženir Vlad. Hraskv, ki je mnogo let služboval v Ljubljani in kateremu so slovenske razmere popolnoma znane. — Velike važnosti je ta list za našo Gorenjsko posebno sedaj, ko spoji nova železnica sovražne nam Nemce in Lahe, ki požrešno preže na našo krasno rodno grudo. S čudom in neverjetnostjo smo Slovenci opazovali do danes vsako večjo tehnično zgradbo, ker nam manjka najprimitivnejše izobrazbe na tehničnem polju. Priprosto ljudstvo pa smatra elektriko, kemijo in slične tehnične vede ♦Je danes za copernije. — Brezdvomno smo Slovenci v zadnjih letih neverjetno napredovali, toda v marsičem smo zaostali in pač največja sirota je v tem oziru ravno tehnika. Praktična ta veda je danes pač tako eminent-nega pomena, da jo Slovenci nadalje zanemarjati ne smemo, če hočemo res vspešno tekmovali z našimi narodnimi nasprotniki in ostati brezplačno dobivali. ■Slovenski Tehnik* pa se tudi samostojno lahko naroči in stane za celo leto — s a m o K 1*20 samo — kateri znesek se ima poslati na naslov: »Slovenski Tehnik* knih-tiskarna dr. VA. Gregr a syn v Pragi — II. Loterijska srećka da« 23. junja t. L Trst: 31 77 14 17 19 Razglasila mestnega županstva v Kranju. Vsled mnogostranskih pritožb, da motijo kolesarji po mes'u javno varnost s prehitrim vozarjenjem in različnimi produkcijami, se isti vnovič opozarjajo na naredbo občinskega odbora z dne 21. avgusta 1904, št. 790, vsled katere je prepovedana vsaka nepotrebna vožnja s kolesom po glavnem trgu ali po ulicah, istotako tudi po drugih, le za pešce namenjenih potih, in da je vožnja s kolesi, t. j. dovoz v mesto, oziroma izvoz iz mesta dopuščen le v toliko, kolikor ni nevaren javnemu prometu ali osebni varnosti. Prestopki te naredbe se kaznujejo. Tukajšnji zemljemerec bode dne 26., 27. in 28. t. m. sprejemal v prostorih glavnega davčnega urada v Kranju naznanila o nastalih izpremembah zemljiškega posestva in izvrševal druga razpregledna (evidenčna) uradna opravila. Zemljiški posestniki naj mu tedaj te dni prineso naznanila, oziroma iz-premembe, ali naj pa podado ustna pojasnila. Vsled opetovanih pritožb, da se tukajšnji izvozčeki in vozniki nikakor ne drže sklepa obč. odbora v Stražtšču i dne 8. maja 1904, da je prepovedano postajati z vozovi tik ob kolodvorskem poslopju, temveč da morajo čakati z vozovi na nasprotni strani kolodvorske poti pni kostanji, se izvozčeki in vozniki vnovič opozarjajo vsled ukaza okr. glavarstva na navedeno predpise. Neizpolnjujoči se kaznjujejo z denarno globo ali z zaporom. Gospodarstvo. Tedenski sejem v Kranju dne 2. L m. Prignalo seje 152 glave goveje Živine, 11 telet, 42 prašičev, — brv. koštrunov, — buš. 50 kg pšenice K 8"—, prosa K 6*—, rž K 6-50, ovsa K 9'—, ajde K 6'-, fižol, rib-ničan K —'—, koks K — •—, krompir 2'—. Gospodarsko in finančno stanje v državi je, kakor kaže zadnji govor finančnega ministra dr, pl. Korvtovvskega, prav ugodno. Računski zaključek za 1. 1905 kaže znaten prebitek, V letošnjem letu so državne železnice v prvih štirih mesecih imele za 7 milijonov več dohodkov kakor v istem času lanskega leta. Neposredni davki so v istem času donesli čez 3 milijone več, med temi davki od delniških družb samih okoli 2 milijona kron več, ravnotako se je pri tobaku prejelo več 5 milijonov, pri kolkih in pristojbinah 6 milijonov, pri davku na žganje triinpol milijona in pri davku od sladkorja 5 milijonov kron. Carine so se povzdignile za 108 milijonov kron. Tvrdka Mtihlbaoher nasl. v Borovljah, ki predeluje železo, se spremeni v delniško družbo s kapitalom 2 milijonov kron, ki se najbrže z izdajo prednostnih delnic poveča na 4 milijone kron. Rafinerija na Reki. Petrolejska rafinerija na Reki kaže za minulo poslovno leto poldrugi milijon čistega dobička. Na vsako delnico izplačajo po deset odstotkov njene vrednosti. Pšenica letos. V tej letini se obeta na Ogrskem mnogo več pšenice kakor v Avstriji. Sodijo, da jo pridelajo Ogri najmanj 50 miljonov metrskih stotov, Avstrijci le 14. (Amerika pridela na leto okrog 150 met. stotov pšenice.) Davek na sladkor je skrajno krivičen. Sladkor je v našem gospodarstvu neobhodno potrebno hranilno sredstvo, rabi ga vsaka tudi najrevnejša obitelj, a vzlic temu je na-ložonega na sladkor več davka, kakor znaša vrednost sladkorja. Kilogram sladkorja je vreden 20 v., a davka je treba plačati pri vsakem kilogramu celih 38 vinarjev. Llitnioa uredništva. Gosp. Ivan C ade ž, Srednja vas pri Poljanah: Vašo ponudbo snu izročili deželni zvezi z t pospeševanje prometa tujcev na Kranjikem v Ljubljani. Zahvala. Nijtoplejso, iz dna srca izvirajočo zahvalo izrekam tem polom slavnemu učiteljskemu druttvu u kranjski šolski okraj, da je postavilo in odkrilo dne 6. t. m. spomenik mojemu nepozabnemu rajnkemu soprogu Josipu Petkovsku. Ako je mogoče se povi lati čut srčne hvaležnosti, naj to velja osobito predsedniku drttltva g. Fr. Lutnnrju, dalje g. Kirolu Mahkoti i\ njegov požrtovalen trud. g. A. Rapetu xa njegovo prekrasno na/robnico, g. V. Kini n prireditev ganljivega petja in konečno vsem čaatilim gospom in gospodičnam učiteljicam ter gospodom učiteljem in sploh vsem onim, ki so se v tako velikem številu udeležili tega prekrasnega slavlja. Naj velja ta moja zahvala tudi neinej mladini velesovsloj, ki je prišla ta dan se enkrat počastit svojega bivšega učitelja. Bog plačaj vam vsem! V Kranju, dne 5. julija 1906. Pranja Pelkovšok. Jellcr Slsajluid S lo znamko varovani Fellerjev rastlinski eseneni fluid odstrani kašelj, hripavMl, nervoznosl, naduho, bolečine v vratu, prsih in členili, trudnost, slabost, vnetja, tet-koče v dihanju, vro'inske pojave, infhenco zašli ».en je i. t. d., 12 malih ali 6 velikih steklenic franko 8 K, " 24 molih ali 12 velikih 8 K 60 vin. Naročajte pri E. V. FELLERJU « Stublol, Elzln trg Al 202. Hrvatsko. Hvalijo se tudi Fellerjeve odvajajoče raharbara-krogljiee z znamko «Elsa-Pillen», 6 Akallic franko 4 kroni, 12 škatlic franko 7 K 60 vin. Pravega balzama ne doh ta i, ampak 2 ducata franko 1.1 5 K j Izvrsten je pri let kočah v želodcu. Zagorski prani In sirup zi katolj 2 steklenici 5 K, Pravo norveško ribje olje 2 steklenici 48c Iranku 6 K. 10-7 t Potrtega srca naznanjamo s lom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tutno vest, da je nasa iskreno ljubljsna soproga, ozlr. mati, sestra, UAča in stara m»ll, gospa Marija Pantarrii.VolW dne 1. julija 1.1, ob 8. url zvečer po dolgi zelo mučni bolezni, previđena večkrat s sv. zakramenti n umirajoče, v 66. letu svoje starosti mirno z ispala V GomoJu Pogreb se vri! v torek, dne 8. I m. ob 6. uri pipoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče, Sv. male-udusnlce se bodo brale v rasnih cerkvah. Pokoj nico priporočamo v blag spomin in molitev. V KRANJU, 1. julija 1906. MIha Pantar, soprog; Ivan Panter, slo; Antonija Albrecht, roj. Pantar, Marija Marija Baraga, roj. Pantar, Pavla Ocrni č, roj. Pantar, hčere; Ivan Baraga, nadučitelj, Ivan Dernlč, tovarnar in podjetnik, zetu. Vsi vnuki in vnukinje. Zahvala. Za izkazuno odkritosrčni soflulle ob smrti naše nepozabne soproge, ozimna matere, Bostre, UUče in stare matere, gospe jHiarijt pantar roi.VoRi{ kakor tudi za vztrajno postrežbo v olajšanje dolgotrajnega trpljenj i drago pokojnice in za mnogobrojno spremstvo k večnemu počitku izrekamo tem potom vsem najtoplejšo zahvalo. V KRANJU, 4. juliji 1906. - 129 Žalujoči ostali. Invleček is poljedelskih poročil. Da, dn, vročina! (\e me je kdo v preteklem vročem poletju vprašal: Kaj bi, posebno pri ili In na polju, stoiil proti hudi žeji, tedaj sem mu priporoči), kar .•; tem vsem mojim bralcem priporočam; poizkusil je in se mi zahvalil za dober svet in se nadejam, da bode marsikateri bralec teh vrstic, čeprav samo v mislih, storil isto, ako poizkusi sam. tVzemi, sem mu rekel, liler vode, primešaj ji eno polno zlito, približno 15 do 20 gramov »Framkovega* piidatka k kavi. katerega ima tvoja žena itak v kuhinji, in kuhaj to dobrih f> minut, da se sčisti, na to pa odliv prevretka postavi v klet, da se shladi (če ti bolje ugaja, lahko pridenes nekoliko slndkorja) in ga vzemi potem v steklenici s stboj na polje. — Najbolje je, če steklenico zagrebeš na kakem senčnatem prostoru, potem bode ta okrepčujoča pijnča ostala di Igo časa hladna. «Ako si žejni, popij precejšnji požirek tega mrzlega «Frnnckovega» prevretka in čudil se bodeš, da te žeja ne bode zopet nadlegovala dolgo časa.* 04—8 «Franck* toraj ni samo najboljši pridati k k kavi, ker kot tak je itak splošno poznan, temveč tudi prav primerno sredstvo za Žejo. Na Prlmskovem pri Kranja se proda 61 Poslopje je nanovo zidano pred 5 leti, ima 4 sobe, kuhinjo, klet in verando; jedilna in spalna soba sta opravljeni z novo elegantno opravo. Pri vili je tudi lep, krasno urejen park, sadni vrl z več slo žlahtnimi drevesi, m ograjeno z železno mnžo. Pri hiši je tudi lasten vodnjak. — Kupna cena znaša HbOO gld, in naj se kupci zglošajo pri lastniku m 1 H. Suttnerju, urarju v Kranju. Zastopniki za kmetijske stroje tvrdke K. R. Ježek, Blansko so sprejmejo proti proviziji za vse večje kraje na (iorenjskem. /glasili se je pri glavnem zastopniku v Ljubljani Ivanu Komatiou 127-1 nn Dimajtki cesti št. 81. Sramofon mm srednje velikosti z dobrim glasom in malo rabljen se proda po nizki ceni. ~^Rf Zraven je tudi N različnih komadov igralnih tallc. — Več se zve in so ogleda lahko vsak dan pri K. Kreialu v Ljubljani, E'javčovn cesta it, 1., 1. nadstropje. 12«-1 Sprejmem učenca v trgovinu >. /eli/.nino in speceiijo \n 1 Franc Omersa v Kranju. Kdo ve, kako dolgo ostane zdrav. Za-raditegn je potrebno, stalno doma imeti Fellerjev fluid iz rastlinskih snovi z znamko «E;za-Fluid*. Isti učinku:e hitro in zanesljivo proti trganju po udih, krču, roko-, nogo-, glavo- in zobobolu in drugim boleznim. Mnogo tisoč zahvalnih pisem spri-čujo izborno delovanje tega izvrstnega domačega zdravila. Edini izdelovalec E. V. Fcller v Slubici, Elzni trg, (Hrvaško) razpošilja 12 malih ali (> velikih .steklenic za 5 K poštnine prosto. Sadovi iz Indije za kuhinjo. Dežele ob Južnem morju so postnle v nnjnovejšcm času največjega pomena za našo hranitev, osobito od ustanovitve podjdja za Ceres- živila v Ustju ob Labi. To podjetji kupuje v onih deželah v prvi vrsti kokos-ove orehe, ki prihajajo potem tja v ladij; 1I1 preko Hamburga in po Labi navzgor Se sveži orehi posuše na solncu in potem nalahko iztiskajo v nalašč za to sestavljenih napravah. Le-lo fino prvo olje zopet izčisti in iz tega čistega izdelka narejn se popolnoma samo, brez vsake primesi, jedilna mast «Ccrrs», ki se sedaj tako močno rabi v nasiti kuhinjah. V mast «Ceres» se ne rabi nikako import i ranoolje._ Kithrelncrjtv« Knelppovi sladna kavi \* f* Kithr«lnfr|«vam rutin« )«f> prelivi|«n|» okviru, idr»*J« v impih In pocti.l, Imi tort) n«pr«M» IHrt prtdnaitlit ruko |oipo iin|itv»l No4«r)«|i« pri nilnip»*tn]i iPJtBN Imt KithrtlMf In uhte* vtjll I« iivtrn« i»v»J« 1 vam-% w»w aavaaik* loearfV Knetea. J* V t? 'SI T ** *« j} S* (9-19 HOTEL „ILIRIJA" Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22 3 minute od južnega kolodvora. Shajališče vseh Gorenjcev. Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. -Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovce. — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Gene niske. Za mnogobrojen obisk prosi spoštovanjem Frlc Novak. Dobro idoča gostilna blizu tovarne, z kegljiščem, malim posestvom, lepo nasajenim sadnim vrtom in drugimi gospodarskimi prostori, tako) aH s 1. oktobrom 1.1. proda pod zelo ugodnimi pogoji. Ogleda se lahko vsak dan pti lastniku Jerneju Kovačiču v Rakovniku št. 15 117-3 pri Midvodnh (Gorenjsko). Pozor! Pozor) Slovenski trgovci! Jano prta kranjska tovarna finih pilotov* E. BRANDT v Kranju mpoillja I .'»0 kuvuv finega pecivu u 2 vinarju zn . . 2 krone 76 » * » » i t > . . 2 * v krasnih kartonih po 1 ali 2 K. 224—28 Večja mtrociln *e cenej«, —— Najnovejša iznajdba I —— 160 limonadnib praškov po 2 vinarja za . 2 krone l ,,YIGI* v Spodnji Šiški pri Ljubljani ob glavni cesti nasproti ljudski ioli. se priporoča slavn. občinstvu za mnogobrojni obisk. Točijo se pristna bizeljska, ljutomerska, dolenjska in vipavska vina ter mengiško dvojnomarčno pivo, Gorka in mnla jedila ob vsaki uri. Posebna soba za večje družbe jo na razpolago. Velik vrt s teraso in krasnim razgledom na Kamniške planine in Šmarno goro. 12,r> l Za tajoe novo opremljene sobe: postelja 1 K, soba z dvema posteljama 2 K. Jako ugodna prilika aa lcto-visčarje, za katere se cena primerno zniža. Na razpolago bo vsi domači listi. |saT Cene navadile! ToCna postrežba! Z ndlii'. spoštovanjem ANTON MAVER, lastnik. Spominjajte se Narodnega Doma v Tržiču! Lekarna pri ,Mariji Pomagaj' 9 v LITIJI ® priporoča sledeča izvrstna in že mnogo let preizkušena zdravila: Protinski ali udov cvet tjfe cme v krilu, rokah in nogah ter krepi telo po dolgi hoji in težkem delu. - Stekl. 80 v„ tucat8 K. Želodečne kapljice l^t«i do jedi, nztvarjajo sliz in krepe želodec. — Steklenica 40 vin, tucat 4 K, 8 tucati le 10 kron, 6 tucatov 16 kron poštnino in zavojnlno prosto. Litijski prsni sok fitfJB: h podlojforno-kiulim apnenim ieleiora. — Stekle« nlea 1 K, tucat 10 K, 2 tucala 19 K poštnine tn tavojnine prosto. Odvajalne kroglice 5$&7$ henem gospodinjstvu; osvedoćile so se pri zaprtju človeškega teleia in težki prebavi. — V skaluljah po 40 vin., en zavoj s 6 skatuhami 2 K. Kapljice zoper krč in pomirjajo želodec. — Steklenica 50 vin., tucat K 4*60. Tinktura zoper kurja učesa odstrani kaj hitro mučna kurja očesa, bradavice, žulje in ozeblino. - Steklenica 70 vin, turat 7 K, Gg. kmetovaolem priporočam posebno dobro :znano živinsko in prašičevo stopo, ki služi obenem kol mliii vilo in je poleg tega tudi dobro znan redi I ni pri pomocek. Ako hočete imeli lepo, pitano in zdravo živino, poslužujte se edino priporočljivega mojega praska «Svilin». — 1 zavoj 60 vin., 5 zavojev K 2'40, 10 zavojev K 460 in zavojnino prosto. - Trgovcem se dovoljuje zdaten popust. Daljo so v zalogi vedno sveta hoinoopatićna in tudi vsa tu- in inozemska zdravila. £ dr avl I a se razpošiljajo takoj vsak dan sveža po poŠti na vse kraje. Zahvalna In prlpoinalna pisma dohajajo vsak dan In so drage volje na razpolago, Pismena naročila z dežele prosim mslovljatl Utira. Nr. ?h. jtinljo )ri.ll V liliji založnik 0. kr. državnih uradnikov. krojaški mojster Radovljica it. 41 Jesenice it. 20 priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v b* delovanje vrst oblek ia gospode, uradniških uniform, aalonsklh, turistov-skih In kolesarskih oblek in ogrinjal ter havelofcov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskoga sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno moro se jamči. Specijalist v izdelovanju trakov in salonskih oblek. Istotani se dobe tudi vsakovrstni dežniki in SOlnČniki najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila. 134-1 Na znanje! Slav. občinstvo v mestu in na deželi prosim, da odslej naprej pride k zdravniškim ordinacijam če mogoče le dopoldne, ker popoldan rabim čestokrat v zdravniške svrbe na deželi. S tem se izogne morebitnemu nepotrebnemu čakanju. Dr. E. Globocnik t Kranju. Sprejme se takoj v delo« * ^ključavničarska^ pomočnika. l&S-l Ivan Sartori ključavničar v Radovljici. Priporočilo. Slavnemu p. n. občinstvu v mestu kakor v okolici uljudno naznanjam, da prodajam od 1. Julija naprej po znižanih conah, in sicer: goveje meso kilogram k 13[ tt ». telečje „ „ > 1 „ 52 „ brez razlike katerekoli vrtte. — Tudi se na željo p. n. občinstva pošilja isto ua dom. Nadejajoč se, da me slavno p. n. občinstvo z ranogobrojnirai naročili počasti ter mi nakloni s svojimi naročili čim večje zaupanje, biležim 121-2 spoštovanjem Lovrenc Pristavec Kranj, dne BO. junija 190(1. mesar. j)(af)-o?i SNalBi stroji 80 najboljši za družinsko rabo. ******* Šivalo, pošlvavajo, vežejo. - So nedoseinl ia obrtne svrhe. — Šivajo naprej in nazaj. - »ar Teko na krogljlcah! Glavno zastopstvo: Frančišek Tschinkel LJubljana mestni trg 19. 131-1 Kočevje na gradu. G. »ner-jeVi« dedičev priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno marčno in na baVarsHi natis Varjeno piVo 36 39 }obro ohranim kjjj :** se vsled odhoda iz Kranja proda po na-8 jato nizki ceni Več se zve v upravnifilvu »Gorenjca*. Učenca ki jc sposoben za trgovski stan ter nekoliko nemSCine vefič, sprejme J. Razboršek 116-2 trgovec v Šmartnem pri Litiji. Leksikon še dobro ohranjen, se proda po zelo B*f nizki ceni. u4 -a Već se zve v upravniStvo «Gorenjca». Angleško skladišče oblek 0. ImMi 1(16-6 OM trg % 5. — Največja in najlepša — & zaloga konfekcij ¥ MT za gospode in dečke. ~w vedno zadnje novosti deklice Kaj je Priznano najboljša, po najnovejših izkušnjah higenije sestavljena in večkrat odlikovana kozmetična ustna voda. Dobiva se pri gg. I. KraSovicu, A.Trevnu ter gospej Jerici MoriC. Izdelovalec: O. Seydl, Ljunljana, Sni« lalskc ulice 7. 76-51? (ia zali kol I BS OS < L. b II] Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem zalov.il poleg šivalnih strojev in koles tudi veliko izgotovijenih oblek za gospode in dečke dobrega dunajskega izdelka *-* v veliki izberi. Obenem naznanjam, da se dobe kolesa popolnoma nova •d 65 gld. naprej, šivalni stroji pa še od 45 gld. naprej. Velike važnosti je tudi stroj za pletenje uogovlc, spodnjih Jopic 1.1, d., ki je zelo pripraven za vsako večjo družino, na katerem se lahko v enem dnevu nnplelc 6—8 parov novih velikih nogovic; tudi stare se lahko podplete zelo hitro. Pouk preskrhim vsakemu eenj. kupcu brezplačno ter se ga lahko nauči v teku 4—(i dni, — Umetno vezenje in pletenje na šivalnih strojih se poučuje vsak dan v moji hiši zastonj. — Da so šivalni stroji, kakor „Adler", „Bobbin", .Ringšif" i. t. d., -katere prodajam jaz, ravno tako dobri in še celo boljši od drugih strojev, koje prodajajo druge Ivrdke. Vrliutega so pa moji stroji še 20 cenejši. To pričajo mnoga zahvalna pisma od boljših krojače v in šivilj, ki so kupili stroje pri meni. Priporočam se si. občinstvu, da se ozira pri nakupu na mojo zalogo, kjer se najbolje in najceneje kupi, ter prepriča, da ko moja zagotovilo resnična. Covrenc flebolj v pranju, gtavni trg $t. 189. priporoča svojo veliko zalogo praVih ^icarskjk žepttitt ar vsake vrste, dalje budilke, ure z nihalom, prstane In verižice i. t. d. po najnižjih cenah. Popravila se izvršujejo v lastni delavnici, točno in po nizkih cenah. Precizijske ure tokor: ScbalThausen srebrna od gld. 19*50 naprej, «Intact» srebrna od gld, 14*50 naprej, «Omega» srebrna od gld. 14'— naprej. Sistem «Rosskopl'» ure od gld. 2*40 naprej. — Prava zlata ženska ura od gld. i)'7f) do 18*—. Enaka s 8 pokrovi od gld. lf)'— do 29'—. Srebrna pancer verižica 100 gr. težka gld. 490, 50gr. gld. 2'60, Ceneje kot povsod drugod I Potrebščine za kolesa in gramofone. !»7 ti Zaradi kakovosti in nizke cene priporočani posebno preci-zijsko uro «lntacl». 98 0963 2241 6/$9 81 47 in rastlinja perika ,Jelen* sta sestavljena iz najzdravilnejših planinskih rastlin, podpirata in pospešujeta prebavo, krepita želodec in ž njim celo človeško telo ter sta vsled teh svojih odličnih lastnosti najboljša izdelka te vrste. Edini izdelovatelj: 1822 Anton Jelenec v Idriji imetelj rastlinske destilacije „Jelen". It C. kr. priv. avstr. zavarovalna družba ,Dunav* na Dunaju naznanja s tem p. n. občinstvu, da je s i. julijem t. I. g. Rudolfu Kokalju ki je že čez 10 let glavni zastopnik družbe v Kranju, poverila vi i i to je vodstvo vsega poslovanja za sodne okraje: Kranj, Kamnik, Škofja Loka, Radovljica, V; Tržit ■, ;v; Kranjska gora. Gospod Rudolf Kokalj bode izdeloval od sedaj naprej v imenu družbe zavarovalno pogodbe in samostslno občeval s zastopniki; pooblaščen je tudi nastavljati nove zastopnike in sploh reševati vse zastopniške zadeve. Zaupanje, katero uživa gospod Rudolf Kokalj, in znana kulantnost naše družbe jamči nam, da bodejo prizadeti krogi sprejeli s posebnim zadovoljstvom to novo naredbo, ki jim nudi priložnost reševati vse zavarovalne zadeve posebno ugodno in točno. Naša družba sprejema vsakršna zavarovanja in se dobe pojasnila o vseh zavarovalnih zadevali pri glavnem zastopu ali pa pri zastopnikih. C, kr, priv, avstr, zavarovalna družba „DUNAV" m na Dunaju, i i i i lilija kouorctj »Oorotijm. Odgovorni urednik Andrej Sever. LoAtnina in tiiek Iv. Pr. LtmpnU v Kranju. V0