< > I- V) 0 3 1 u (/> < u <3 Ljubi vse, zaupaj redkim, ne stori nikomur slabega. William Shakespeare (1564-1616) Tli Številka 4 Letnik 54 Cena 1,15 evra • 180,-SIT 1. febnuarja 2002 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: GZ02Z032298W Erscheinungsort Klagenfurt/ Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA Notranjega ministra je treba informirati, da Haiderjeva gonja lahko povzroči nov „ortsta-felšturm“. podžupan Franc-Jožef Smrtnik RS pozdravlja temeljno izjavo predsednika NSKS Stran 3 ANTE PANTE POPULORE ... Na predvečer svečnice (danes v petek), ko odzvonijo večernico, se otroci v Železni Kapli zberejo pri cerkvi Marije v Trnju in po stari šegi gredo s cerkvicami po trgu do reke Bele in spotoma kličejo v en glas: »Ante pante po-pulore, ante pante populore, Kocla vrate cvili-jore.“ Pravijo, da je ta šega spomin na hudo povodenj, ki je pred davnimi časi poplavila ves trg. Foto: FERA POLITIKA Pogajanja samo na Dunaju Zbor narodnih predstavnikov NSKS je razpravljal o odločbi ustavnega sodišča. Strani 2/3 IZ NAŠIH OBČIN Most čez Lipico bodo zidali Ministrstvo na Dunaju je končno dalo zeleno luč za novi most čez Dravo. Stran 6 INTERVJU Najti konsenzualno rešitev Dr. Zdravko Inzko: „Člen 7 je za manjšino to, kar je za cerkev 10 božjih zapovedi.“ Stran 4 ŠPORT SAK in prominentni trenerji Še ni dolgo tega, ko sta se Hans Krankl in Srečko Katanec pogajala s SAK. Stran 15 2 Politika Politika 3 Jože Wakounig__ Komentar Našega tednika Pravna država - kam? e malokatera zadeva je tako razburila politična valovanja L*na Koroškem in v Avstriji kakor razsodba ustavnega sodišča od 13. decembra 2001 o dvojezičnih krajevnih napisih. Zastraš-Ijivo se je pokazalo, kako globoko sta padli politična in pravna kultura. Izjave koroškega deželnega glavarja Jčrga Haiderja in drugih političnih prvakov na Koroškem pa dogodki, ki so zaradi teh izjav sledili, dokazujejo, kako odločilni v tej deželi spoštujejo temeljni red pravne države. Sledila je gonja proti ustavnemu sodišču in predvsem predsedniku Ludwigu Ada-movichu. Čeprav so očitki padli v prazno, se gonja nadaljuje. Razsodba ustavnega sodišča obvezuje tako državo Avstrijo in deželo Koroško kot oblastnici kakor seveda zastopstvo koroških Slovencev. Če je ustavno sodišče v razsodbi ugotovilo, da zadostuje za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov deset odstotkov, zastopniki prizadete manjšine ne morejo razpravljati o 13 ali 15 ali 20 odstotkih. Iz ust najvišjih deželnih oblastnikov se čujejo očitki, da koroški Slovenci niso hvaležni. Toliko se je zanje napravilo, toliko so dobili, kar da niti ni zapisano v členu 7 Avstrijske državne pogodbe od 15. maja 1955. Zdaj pa taka nehvaležnost! Namesto da bi se pridno klanjali, si nekdo od njih upa - morda kak „norec”, kakor se je izrazil deželni glavar Haider v televizijski oddaji „Der Report” v torek, 29. januarja 2002 - iti pred ustavno sodišče iskat pravice. Kategorij oz. pojmov hvaležnost in nehvaležnost v politiki ni. Narodna manjšina pa z doseženim nikoli ne more biti zadovoljna, kakor je to pred leti povedal veliki južnoti-rolski politik Silvius Magnago. Odpirata se dve poti. Ena kaže v smer obrambe in ohranitve pa utrditve demokratične pravne in ustavne države. Odpira pa se tudi pot v razbitje demokratične pravne in ustavne države. Potem bo pač vladala samovolja oblastnikov. Ne bo več delitve oblasti v zakonodajno, izvršno in sodno. Neodvisnih sodišč ne bo več, ne bo več sodb, ki ne bi bile oblastnikom po godu. Godilo se bo, kakor bo po volji oblastnikom. Njihova oblast nikakor ne bo več omejena. Pridni podložniki bojo dobivali nagrade in pohvale, hudobnežem se bo treba bati maščevanja in kazni. Prav hudo se bo godilo njim, ki bojo zaradi lastne neposlušnosti in oz. ali zaradi oblastnikove muhavosti, užaljenega samoljubja pa nepreračunljivosti padli iz naklonjenosti. Razsodba avstrijskega ustavnega sodišča je na mizi. Povsem demokratično in pravilno je, da se o vsaki razsodbi katerega koli najvišjega sodišča tudi razpravlja. Demokracija daje prostosti in jih zagotavlja, demokracija pa osebno svobodo tudi omejuje. Teh demokratičnih omejitev in pravil se mora vsakdo držati. Velja enakost pred zakonom. Zakone dajejo v Avstriji državni zbor za celo državo in deželni zbori za posamezne zvezne dežele. Če kdo misli, da se mu godi krivica, lahko gre pred sodišče. Če izreče sodbo najvišje sodišče, v Avstriji ni več priziva. Sodbo je treba vzeti na znanje in uresničiti. Od razsodbe ustavnega sodišča ni prizadeta le Koroška. Vse štiri deželnozborske stranke na Gradiščanskem - SPÖ, ÖVP, FPÖ in Zeleni - so zagotovile, da bojo razsodbo uresničile. Ni vika ne krika. Dogajanje na Koroškem je posmehovanje demokratični pravni in ustavni državi. Demokracija nima le pravice, da se brani, samoobramba je njena dolžnost. Hitler je prišel na oblast po formalno demokratičnih pravilih. 24. marca 1933 so v berlinskem rajhstagu s potrebno dvotretjinsko večino (441 proti 94) sprejeli usodni zakon o pooblastilih (Ermächtigungsgesetz oz. Gesetz zur Behebung der Not von Volk und Staat). Nacionalsocialisti so ta zakon zlorabili do kraja. Pot v nacistični totalitarizem je bila pripravljena. ZNP: Pogajaija so mogoča samo na Dunaju ■ Zbor narodnih predstavnikov (ZNP) je temeljito razpravljal o razsodbi ustavnega sodišča in sprejel jasne sklepe. IV /Ia9: Flu^' Vouk je kot l\ /I privätnik uvide! doslej-I V I šnjo krivično in germa-nizacijsko ureditev glede topografskih napisov in iskat pot do ustavnega sodišča, ki mu je dato naposled končno pra v. Ob tej priložnosti bi se Rudiju Vouku za to njegovo zaslugo za narodne pravice rad zahvalil in mu za ta uspeh iz srca čestital. Razsodba ustavnega sodišča z dne 13. 12. 2001 pa je izzvala doslej največjo gonjo koroških politikov, predvsem svobodnjaške stranke, proti demokratičnim strukturam v Avstriji, proti 7. členu avstrijske državne pogodbe in proti avstrijski ustavi nasploh. Strokovnjak za ustavno pravo du Heinz Mayer govori v zvezi z napadi na ustavno sodišče o „prvem koraku k ustavnemu puču”. Naravnost paradoksno je v tej situaciji, da moramo ravno mi koroški Slovenci ponovno kot prvi v Avstriji v borbo za temelje avstrijske demokracije, za avstrijsko ustavo, za ohranitev svobode republike. S tem geslom naj torej poteka današnja seja ZNP, ki naj jasno in nedvoumno izraža, da se mi s strani NSKS brez pridržkov postavimo na stran razsodbe ustavnega sodišča -in da glede tega vprašanja ni bistvenih razhajanj. In da bomo v tem smislu v veliki večini podprli tozadevno politiko predsednika NSKS Bernarda Sadovnika, ki je v preteklih tednih ime! priložnost to svojo politiko ponovno nakazati. S temi besedami je dr. Franc Wutti, novi predsednik zbora narodnih predstavnikov (ZNP), odprl sejo ZNP, najvišjega gremija NSKS (pretekli torek, 29. januarja v celovškem Slomškovem domu). Njim primerni so bili tudi potek seje in njeni sklepi: razprava je bila na zelo visoki politični in strokovni ravni, stvarna ter v znamenju prizadevanj za absolutno složnost, sklepi ZNP, ki jih je formuliral predsednik Sadovnik, pa dokaj jasni in sprejeti soglasno. Še prej pa je Sadovnik v svojem uvodnem poročilu mdr. poudaril, da je imel številne pogovore predvsem tudi s predstavniki medi- jev, v katerih je vedno odločno' zahteval, da je treba udejanjiti razsodbo ustavnega sodišča. Konkretno je ZNP soglasno sklenil: • izhodišča za razpravljanje o dvojezični topografiji, ki jih je izdelala delovna skupina pravnikov pod vodstvom dr. Pavla Apovnika (ostali člani: mag. Rudi Vouk, mag. Karl Hren, dr. Mirjam Polzer-Srienc); • pogajanja o uresničitvi razsodbe so mogoča samo na Dunaju oz. v okviru konference konsenza, ki jo je napovedal kancler Schüssel za letošnjo pomlad, ker je vprašanje manjšinskih pravic zvezna obveznost; • na Koroškem se je mogoče pogovarjati z deželnimi politiki, vendar se ne pogajati z domovinskimi organizacijami; • podprl se je Voukov predlog, da notranji minister prepove izvedbo ljudskega povpraševanja FPÖ (“Ali naj deželna vlada pristane na dodatne dvojezične napise na osnovi razsodbe ustavnega sodišča?”). Prav tako je ZNP z demonstrativnim aplavzom podprl Voukova uspešna prizadevanja za razsodbo ustavnega sodišča in njeno uresničitev. Nadalje je jasno podprl Sadovnikov poziv, da je treba na vsak način usklajevati nadaljnje korake z ZSO. Še posebej pa je tudi jasno izrazil potrebo po obširnejšem in učinkovitejšem informiranju domače in mednarodne javnosti. V tem smislu je tudi podprl doslejšnjo informacijsko dejavnost dunajskega Centra avstrijskih narodnih skupnosti (CAN), ki je mdr. že informiral rusko, ameriško in nemško ambasado. Izrečeno pa je bilo tudi pričakovanje po usklajevanju takih korakov z vodstvom NSKS. Po besedah predsednika mag. Marjana Pippa je bilo to še pomembneje, ker je Avstrija že večkrat poudarila, da naj bi bila avstrijska državna pogodba obsoletna. Pipp: „Tako na ruski kakor na ameriški ambasadi so nam rekli, da po- zorno sledijo trenutni razpravi o razsodbi ustavnega sodišča in da smatrajo državno pogodbo slej ko prej kot pomemben dokument - s tem pa tudi določila njenega 7. člena.” ORF. Podpredsednik dr. Reginald Vospernik zastopa v svetu publike ORF avtohtone narodne skupnosti. Poročal je, da je na prvi seji sveta publike posredoval konkretne predloge avtohtonih narodnih skupnosti glede širše ponudbe ORF na področju manjšinskih oddaj. Posebej pa je tudi opozoril, da financiranje Radia dva dolgoročno še ni zagotovljeno in da je v pripravi tozadevni pogovor v odboru za medijsko politiko sveta publike. Tako Vospernik kakor Sadovnik sta poudarila, da se zavzemata za čimprejšnji pogovor z generalno direktorico dr. Lindner in predsednikom ustanovnega sveta (Stiftungsrat) dr. Pekarekom. Janko Kulmesch Novi predsednik ZNP dr. Franc Wutti (desno) je v svojem uvodnem govoru čestita! Rudiju Vouku in se mu zahvalil za njegovo uspešno pot, ki jo je ubral do ustavnega sodišča. Foto: Fera NA SEJI ZNP STA REKLA Sedaj na vrsti še naše šolstvo? \/zadnjem času bi morali bolj V reagirati, učinkoviteje informirati javnost in nastopati proti vsem neumnostim, ki jih širita Haider in Strutz. Predvsem velja to še za ljudsko povpraševanje FPÖ, ki je priprava na novi orts-tafelšturm, vprašanje, ali deželna vlada pristane na dodatne dvojezične napise na osnovi razsodbe ustavnega sodišča, pa je protizakonito. Nobena vlada nima pravice na nekaj pristajati -Pač pa je dolžna, da izpolni zakone in spoštuje pravno državo, s tem pa tudi razsodbo ustavnega sodišča. MAG. RUDI VOUK D Ha je zgodovinska napaka, da Dsmo pred nekaj leti šli v pogovore z domovinskimi organizacijami. KHD za nas ne more biti pogovorni partner, ker nima potrebne legitimacije. EL ima 56 občinskih odbornikov in s tem najmanj 56-krat večjo legitimacijo kakor KHD in KAB. ANDREJ WAKOUNIG ■yvso jasnostjo obsoja pred-^.sednik NSKS najnovejše napade na dvojezično šolstvo na Koroškem. Tako zastopstvo slovenske narodne skupnosti kakor tudi manjšinskošolski oddelek pri deželnem šolskem svetu za Koroško prijav k dvojezičnemu pouku nikoli nista istovetila z etnično pripadnostjo. Sadovnik zahteva, da predsednik deželnega šolskega sveta pojasni tozadevne napačne informacije predsednika svobodnjaške stranke dr. Strutza, da se tako prepreči nadaljnja škoda. Prebivalstvo vidi v učenju drugega jezika predvsem tudi možnost prihodnosti v večjezični regiji EU, je izjavil Sadovnik. Sadovnik tudi predlaga, da naj dežela v smislu gospodarske krepitve dodatno izvede jezikovno in informativno ofenzivo, da mladim tako olajša pot do učenja jezika soseda. ODMEV Slovenija podpira Sadovnikovo Temeljno izjavo PNržavna sekretarka za LySlovence v zamejstvu in po svetu Magdalena Tovornik izraža vso podporoTemeljni izjavi predsednika NSKS Bernarda Sadovnika (objavili smo jo v prejšnji izdaji NAŠEGA TEDNIKA). V pismu predsedniku Narodnega sveta koroških Slovencev piše: „Zahvaljujem se Vam za posredovano besedilo Temeljne iz- jave, s katero ste nadvse jasno in razločno razložili Vaše razumevanje in aktivnosti po razsodbi Ustavnega^ sodišča Republike Avstrije. Še več, v njej ste tudi napovedali svoje ravnanje, ki v celoti uživa tudi našo podporo. Želim, da bi Vam ob strani stali tudi vsi pripadniki slovenske manjšine kakor tudi vsa demokratična, v jutrišnji dan usmerjena avstrijska javnost.” OSEBNE IZKAZNICE Strasser obljubil korektno upoštevanje slovenskih črk Ori novih osebnih izkaznicah ne upoštevajo korektne pisave slovenskih imen oz. črk č, š, ž. „Kriv” naj bi bil računalnik, kar je seveda prazen izgovor oz. „ignoranca do narodnih skupnosti”, tako predsednik EL Andrej Wakounig. „To je tako, kakor če bi na Južnem Tirolskem pisali namesto Böhm Bohm ali namesto Müller Müller samo zato, ker naj bi bilo za italijanske urade baje nemogoče pisati ö in ü.” Wakounig je takoj protestiral pri pristojnem ministru Strasserju in dosegel prvi uspeh. Strasser ga je osebno poklical po telefonu in mu obljubil, da bodo v prihodnje upoštevali korektno pisavo slovenskih imen. Wakouniga je razveselila hitra Strasserjeva reakcija. „S tem je minister dokazal glede vprašanj narodne skupnosti večjo senzibilnost kakor marsikateri politik v deželi," poudarja predsednik EL. -Kuj- Politika „Najti konsenzualno rešitev tudi na Koroškem” Poslanik dr. Zdravko Inzko vodi na avstrijskem zunanjem ministrstvu oddelek za srednjo, vzhodno in južnovzhodno Evropo ter za centralno Azijo in južni Kavkaz. Poleg tega je tudi član predsedstva NSKS in bil ustanovitelj ter prvi predsednik SAK. Pogovarjali smo se z njim o uresničitvi razsodbe ustavnega sodišča. azsodba ustavnega so-U«< dišča na Koroškem slej I 1 to prej buri duhove. Velja to tudi za zvezno vlado na Dunaju? ZDRAVKO INZKO: To velja tudi za Dunaj, vendar v manjši meri. Tudi poudarek je drugi. Na Dunaju je - vsaj trenutno - bolj v ospredju institucija ustavnega sodišča in imenovanje ustavnih sodnikov. Govori se o t.i. objekti-vizaciji in o novem načinu izbora ustavnih sodnikov. Zadnje dneve se govori tudi o njihovem dodatnem zaslužku. Zvezni kancler Schüssel je poudaril, da bo zvezna vlada spoštovala razsodbo ustavnega sodišča. Hkrati je ustavno sodišče določilo, da mora zvezna vlada uresničiti razsodbo do 31. decembra 2002. Se bo po vaši oceni to tudi zgodilo? ZDRAVKO INZKO: Po moji oceni so možnosti 50:50. Vidim tudi možnost, da se bo rok za uresničitev razsodbe morda podaljšal za pol leta. Vi ste tudi član predsedstva NSKS. Obe osrednji organizaciji sta, potem ko je postala razsodba ustavnega sodišča znana, poudariti, da je treba rešiti vprašanje dvojezične topografije v smislu razsodbe. Kaj to konkretno pomeni? ZDRAVKO INZKO: To pomeni, da se mora razsodba ustavnega sodišča spoštovati. To konkretno tudi pomeni, da bo treba najprej spremeniti zakon in šele nato začeti s postavljanjem tabel. Si lahko predstavljate konsenzualno rešitev med zvezno vlado in manjšino oz. kje vidite možnosti za kompromis? ZDRAVKO INZKO: Seveda. Lahko si predstavljam konsenzualno rešitev med zvezno vlado in manjšino. Možnosti za kompromis vidim pri načinu uresničitve razsodbe. Nimamo pa pravice, da bi spreminjali vsebino državne pogodbe. Nimamo tudi pravice, spreminjati razsodbo ustavnega sodišča. Moj oče je imenoval 7. člen avstrijske državne pogodbe celo alfo in omego za Slovence. Za manjšinska vprašanja, torej tudi za vprašanje dvojezične topografije, je pristojna zvezna vlada. Na drugi strani hoče imeti odločilno besedo Celovec. Naj narodna skupnost išče konsenzualno rešitev predvsem tudi na Koroškem? ZDRAVKO INZKO: Tako je. Zvezna vlada na Dunaju je pristojna za manjšinska vprašanja, saj manjšine živijo tudi na Dunaju in na Gradiščanskem. Ne glede na pristojnost Dunaja pa živimo na Koroškem. Zato se moramo truditi za konsenzualno rešitev tudi na Koroškem. Imamo zgodovinsko možnost, da zavlada na Koroškem tisočletni mir. Upam, da razumejo to tudi nemško govoreči Korošci. Glede katerih vsebinskih vidikov narodna skupnost ne more pristati na kompromis? ZDRAVKO INZKO: Kot sem že rekel: 7. členu avstrijske državne pogodbe se koroški Slovenci ne moremo odpovedati, in tudi ne interpretaciji 7. člena s strani ustavnega sodišča. To je tako, kakor če se bi katoliška cerkev odpovedala desetim božjim zapovedim. Nekaj drugega pa je izvedba in način izvedbe, realizacija teh zapovedi. Kučan Čestital Inzku. Svojo povezanost in pozornost do koroških Slovencev je predsednik Republike Slovenije Milan Kučan dokazal tudi ob podelitvi Tischlerjeve nagrade dv. svet. Valentinu Inzku: posvetil mu je osebne čestitke ob podelitvi Tischlerjeve nagrade, izročil pa mu jih je na njegovem domu slovenski generalni konzul v Celovcu Jure Žmauc (levo). Žmavca je spremljal konzul Boris Jelovšek. Foto: Fera dr. Zdravko inzko Kakšen naj bi bi! torej postopek pri reševanju vprašanja dvojezične topografije? ZDRAVKO INZKO: Najprej bi morali reducirati problem na stvarno velikost pod geslom „versachlichen und verfachlichen”. Kleine Zeitung je npr. nekoč izračunala, da bi samo sedem do osmih dodatnih občin (od 132) dobilo krajevne napise. Torej se naj pogovori vršijo samo v teh občinah. Občini Velikovec ali Grabštanj tu nimata kaj iskati. Nadalje ne bi povabil na razgovore samo županov, ampak ves občinski svet, saj sedijo v vseh teh občinah tudi naši občinski odborniki. Prav tako bi bilo umestno, da bi v široko razpravo vključili tudi člane farnih svetov, ker sožitje v občinah, kamor naj bi prišli dvojezični napisi, že uspeva. Sploh bi bila koristna velika, pozitivna kampanja, ki bi nakazala prednosti dvojezičnosti in bogastvo Koroške. Sodelovali naj bi tudi pravniki, ne samo politiki. Poleg pravnikov bi kampanjo lahko podpirali tudi gospodarstveniki ali podjetja, kot HYPO banka, ki ima na Koroškem 500 nastavljencev, v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni pa 2000. Prednosti so povsem jasne. Razgovori, kampanja, dialog in strpno pogajanje bodo morda trajali dolgo in bodo verjetno težavni, na koncu pa bi zavladal mir prvič po 82-ih letih. In ta mir je mogoč. Kako ocenjujete trenutni položaj zvezne vlade? Bo koalicija ÖVP/FPÖ lahko izpolnila naloge do konca regularne mandatne dobe ? ZDRAVKO INZKO: Koalicija bo zdržala do leta 2003, ker nima alternative in ker bodo sadovi njenega dela vidni šele prihodnje leto. Trenutni položaj zvezne vlade je od zunaj gledano morda dvomljiv, znotraj pa verjetno močnejši, kakor si mislimo. Hvala za pogovor. Janko Kulmesch Ol V V« Slovenščina HVALEVREDNE PRIVATNE INICIATIVE Vse večje zanimanje za slovenščino Vedno več odraslih se v večernih jezikovnih tečajih uči slovenščine - npr. v Bilčovsu. De! udeležencev tečaja odraslih za slovenščino v Bilčovsu, ki ga je organizirala Kmečko izobraževalna skupnost. Desno: občinska odbornica in gonilna sila iniciative Ingrid Zabiatnik. Foto: Gabi Frank % »zadnjih letih se zanimanje \ / za slovenski jezik čedalje V veča, ne samo v šolah, tudi odrasli se vse bolj zanimajo za našo materinščino. Različne ustanove ponujajo odraslim jezikovne tečaje, ki so prilagojeni znanju oz. potrebam udeležencev. Poleg ustanov, kot so to WIFI, Visoka ljudska šola, univerza, Club tre po-poli, Dom prosvete v Tinjah, se za organiziranje slovenskih tečajev v zadnjem času zavzemajo tudi razne privatne iniciative. Tu prednjačijo predvsem kulturna društva in ljudske šole, ki pripravljajo jezikovne tečaje mdr. za starše, ki so svoje otroke prijavili k dvojezičnemu pouku, sami pa slovenščine ne obvladajo. Pred kratkim je npr. v Bilčovsu Kmečko izobraževalna skupnost za tako pobudo vsem gospodinjstvom razposlala letake ter tako delala reklamo za slovenščino. Odzvalo se je precejšnje število zainteresiranih, zaradi česar je Ingrid Zabiatnik, ki je bila gonilna sila in je ves čas spremljala tečajnike, morala celo pripraviti tri tečaje. 23 udeležencev iz Bilčov-sa in njegove okolice se je tri mesece enkrat na teden srečalo v ljudski šoli in deloma prvič vzpostavilo stik z jezikom soseda. Na tečajih se v prvi vrsti posreduje jezik in, kar je seveda neizogibno, slovnica. Tako se začetniki soočajo s prvimi težavami, ki na- Q/ovenščina je zame bi/a že O vedno več kot le Jezik” - ta beseda je zame pomenila dostop do drugega, meni neznanega sveta. Spominjam se prvega srečanja z otroki v Vrdeh, ko nisem razume! njihovih besed in stavkov. Kmalu smo izumiti neko strašansko jezikovno mešanico, katere nas je pozneje naša učiteljica v ljudski šoli /e s težavo odvadita. Na žalost je bilo v moji mladosti v letih 1960 do 1970 v naših krajih „manjšini neprijazno” ozračje, kar je skorajda onemogočalo, da bi se kot nemško govoreči učili našega drugega deželnega jezika. Pozneje, na mojem prvem potovanju v Slovenijo, skupaj s svojo ženo Claudio, sem spoznal, kakšno veliko bogastvo kulture mi ni bilo dostopno - stanejo pri učenju jezika - z izgovorom. Zato je prvotna naloga učitelja, da na čim bolj preprost razlaga jezikovne zakonitosti in nakaže ne samo posebnosti jezika, temveč tudi to, kar je skupnega. Kmalu udeleženci tečajev lahko navezujejo na razne besede in fraze, ki so jih že kdaj slišali, ali v pogovoru, ali od otrok ali pa v cerkvi. Takšni jezikovni tečaji pa ne preprosto zato, ker nisem zna! uporabljati najbolj preprostih besed in pojmov v- slovenskem jeziku. Človek ne sme podcenjevati niti najmanjšega jezikovnega znanja, kajti besede odpirajo srca in potem že nekako gre naprej. Naslednji korak je bit seveda jasen: učenje! Po številnih posredujejo samo jezika, kajti udeleženci se srečavajo s kulturo, deželo, zgodovino. Med tečaji se vedno spet pojavijo vprašanja; v zadnjem času je bilo to vprašanje krajevnih napisov ali pa celo vprašanje političnega ravnanja na Koroškem. Jezikovni tečaj je lahko impulz, da se začnejo bolj zanimati za vsakdanjo politiko ali pa za dogajanje čez mejo. Za tečajih pri raznih ustanovah se je začet naš skupni čas pri ELSA (Akademija za starše, učitelje in učence), in upam, da bomo tečaje lahko nadaljevali. Kajti mi bi se radi veliko naučiti, ne samo pravilnih sklanjatev, temveč tudi srčike našega jezika. Helmut Zwander učitelja je zelo spodbudno, če kdo od udeležencev poroča o svojih napredkih, pa če je v gostilni razumel natakarja, ali pa če je v Mohorjevi knjigarni pri nakupu knjige razumel ceno, ki mu jo je prodajalec povedal v slovenščini, ali pa če se sedaj otrok skupaj z mamico uči slovenščine in se ob tem še veseli. gf rW/7 sem se v Čahorčah in It sem se slovenščine uči! v ljudski šoli kot obveznega predmeta. 1/ srednji šoli se zaradi diskriminirajočih strahov nisem prijavit k slovenščini kot prostemu predmetu. Politični dogodki v 70-ih letih so me senzibilizirali in začel sem se bolj zanimati za slovenščino. Začel sem se slovenščine ponovno učiti na tečajih. To učenje pa so podpirala potovanja in ekskurzije v Slovenijo, predvsem pa na Kras, ki jih pripravljam za kolege-učitel-je na višjih šolah. Poleg tega se mi zdi arogantno, če zahtevamo od naših sosedov, da morajo na svojem ozemlju govoriti z gosti nemško, pri tem pa se strpnost razlaga zelo enostransko. Odo Miklautz Iniciativa tudi v Vetrinju Nadaljnja iniciativa poteka na vetrinjski gimnaziji, kjer deluje ELSA - Akademija za starše, učitelje in učence, ki ponuja v prostem času razne tečaje, predavanja in ekskurzije. Profesorji, starši učencev in prej še tudi učenci se že nekaj semestrov učijo slovenščine, dva udeleženca pa sta opisala svoje misli o slovenščini. DRŽAVNI TOŽILEC RAZISKUJE Sele: škofija odpoklicala župnika I Pred 14 dnevi se je izvedelo, da je vodstvo krške škofije razrešilo službe Selškega župnika Štefana Krampača. Za razlog odpoklica od župnije Sele in Bajtiše je škofija navedla raziskave državnega tožilstva glede ovadbe, s katero sumijo župnika spolnega kontakta z mladoletnico. Nedeljsko bogoslužje v Selah bo zaenkrat vodil Jože Andolšek, ki bo do nadaljnjega vodil obe župniji. Po informacijah državnega tožilstva se naj bi domnevni primer zgodil že pred leti, dokončno rezultat pa bodo prinesle nadaljnje raziskave. TUDI V BEKŠTANJU Go-mobil uspešen ■ Go-mobila se odslej poslužujejo tudi v občini Bek-štanj. Občani se v občini po zelo ugodni ceni pustijo prevažati. Bekštanj je deseta občina z Go-mobilom. Komite želi obnoviti orgle v cerkvi pri Božjem grobu ■ 250 let stare baročne orgle v romarski cerkvi na Božjem grobu pri Pliberku želi obnoviti ustanovljeni komite. Romarska cerkev Božji grob je ena najlepših cerkva v Podjuni, zato je med drugim dokaj priljubljena tudi za poroke in druge slavnosti, tudi za koncerte. Pred leti so obnovili celo cerkev, razen baročnih orgel, ki so stare več ko 250 let. Posebno skrb za cerkev ima direktor Joško Nachbar, ki tako kot že njegov oče upravlja posle mežnarja. Njemu se je zdaj pridružilo še 25 faranov, med jimi tudi zlatar Erich Letschnig, ki so ustanovili komite za obnovo orgel. Skupni cilj je zbrati dovolj denarja, da bodo dela lahko izvedli strokovnjaki. Orglar na Humcu je že nad 40 let Miha Lubas iz Vo-grč in se veseli iniciative, saj orgle ne zvenijo več tako, kot bi to sicer lahko v tako prelepi cerkvi, kot je to humška. Silvo Kumer Člani komiteja za orgle: (zadaj z d.) direktor Joško Nachbar, Lojs Mat-schek, Max Piko, Miha Lubas, (spredaj) Erich Letschnig, dekan mag. Ivan Olip in pastoralni asistent mag. Miha Golavčnik. Foto: Katz V Svečah iščejo najlepšega moškega - čebelarji pa so plesali ■ Letošnji pust je zelo kratek, zato ga bo treba bolj uživati. V Svečah iščejo najlepšega moškega, v Železni Kapli pa so vabili na ples čebelarji. SPD Kočna v Svečah že leta prireja tradicionalni „Pust s Kočno“. Letos so si Rožani pod vodstvom predsednice dr. Tatjane Peinig izmislili nekaj posebnega, prvič bodo izbrali najlepšega moškega, ki se bo lahko do naslednjega pusta bahal, da je „Mi- ster Kočna“. Predsednica dr. Tatjana Peinig vidi v izboru najlepšega moškega tudi korak k enakopravnosti: „Zakaj bi vedno bile le ženske na ogled, pri nas je (vsaj za pust) vse drugače. Doslej se je menda prijavilo že osem kandidatov, prijave pa žen- ske odbornice sprejemajo tudi še do tik pred prireditvijo, ki bo v soboto, 2. februarja, ob 18.30 pri Adamu v Svečah. Čebelarji iz Železne Kaple so preteklo soboto vabili na svoj tradicionalni ples, ki‘je bil v hotelu Obir. Za odlično zabavo so skr- beli „Podjunski muzikantje“, med številnimi gosti pa je predsednik Miha Kuhar pozdravil tudi dr. Karla Anderwalda. vodjo biroja za slovensko narodno skupnost man. Vladimirja Smrtnika, župana Petra Haderlaoa. podžupana F. J. Smrtnika in Enaelberta Ölst ra. Predsednik Miha Kuhar pa je številne obiskovalce že zdaj povabil na praznovanje 90-letnice društva, ki bo letos poleti. Drava pri Lipici ločuje občini Ruda in Pliberk. V naslednjih dneh bodo med občinama stekli prvi pogovori o novem mostu čez Dravo, ki bo omogoči! spodnji Podjuni priključek na avtocesto A 2. Foto: Kumer Končno zelena luč za nov most čez Dravo pri Lipici ■ Če bo šlo vse po načrtih, bi lahko že 2003/2004 pričeli za gradnjo mosta pri Lipcici. Vlada je zaenkrat projektu namenila 1,1 mio. evrov (150 mio. šil.). Občina Pliberk si že leta prizadeva za nov most čez Dravo pri Lipici in za priključek na avtocesto A 2. Toda deželni in zvezni politiki za to željo niso imeli veliko posluha. V zadnjih letih je bil most pri Lipici vedno spet tema na odprtju pliberškega jormaka, ko so pliberški politiki most vedno spet zahtevali. Leta 2000 se je v tej zadevi med deželnim glavarjem Haiderjem in pliberškim podžupanom Stefanom Visotschni-gom konflikt javno zaostril na odprtju jormaka. Zeljo Pliberčanov pa podpira praktično vsa spodnja Podjuna, tudi občine Suha, Bistrica, Globasnica in Dobrla vas so leta 1999 podpisali peticijo, ki je potem izginila nekje med Celovcem in Dunajem. Generalni načrt. 25. januarja 2002 pa je zvezna ministrica For-stinger v generalnem prometnem načrtu za Avstrijo le upoštevala željo celotne regije. Most čez Lipico je del aktualnih investicij avstrijske vlade v izboljšavo prometnih povezav. Most je sicer uradno del Železnice 2000 (Ko-ralmbahn) in naj bi služil kot do-voznica za gradnjo železnice. Pli-berčanom je to lahko vseeno, glavno pa je, da regija končno dobi povezavo na avtocesto. Slovenija. K odločitvi za gradnjo mosta pa je mnogo doprinesla tudi skupna raziskava prometnih vezi med Slovenijo in Avstrijo, pri kateri so sodelovali strokovnjaki obeh držav. Slovenija je da- la na znanje, da bo prav mejni prehod Holmec za Slovenijo v prihodnje eden izmed pomembnejših mejnih prehodov in da bi Slovenija svoje ceste v to smer izboljšala. Zato je bilo nekako logično, da tudi Avstrija skrbi za ustrezno povezavo od Holmca naprej do avtoceste. Stališča. Pliberški župan Raimund Grilc je odločitev za novi most zelo pozdravil in si z njim pričakuje gospodarsko poživitev spodnje Podjune. Podžupan Štefan Visotschnio v odločitvi vidi potrjena svoja trdoživa prizadevanja: „Splačalo se je tudi nekoliko ostreje nastopati v tem vprašanju, drugače bi še danes bilo stanje kot pred desetimi leti!“ Tudi EL - Pliberk ie most čez Lipico označila kot pomemben napredek za celotno regijo, h kateri spadajo tudi slovenske obmejne občine, ki bodo kmalu del skupnega prostora. Silvo Kumer PISMO BRALCA Strutz je proti kakovostni šoli Predsednik FP Strutz hoče evalvirati znanje učencev v dvojezičnih šolah. Za uho si naj zapiše naslednje: Dvojezična šola na Koroškem je zgledni primer za današnje dvojezične šole v Evropi, ki so jo dokazala in potrdila pedagoška in znanstvena mnenja. Nemško in slovensko govoreči koroški učitelji so zelo dobro izobraženi v okviru izobraževanja učiteljev in nadaljnjega izobraževanja v seminarjih, didaktičnih delavnicah, ponudbah Pedagoškega inštituta in univerz. Imajo dodatno kvalifikacijo za svoje težavne naloge. Z organizacijo dvojezičnega pouka je profiliralo in profilira 140 dodatnih enojezičnih učiteljev z nastavitvijo kot tako imenovani „timski učitelji“. Zanje je to pridobitev učiteljskega poklica brez večletne čakalne dobe. Kakovost pouka ne potrebuje dvojezičnega zunajšolskega vrednotenja, ker je pouk v razredih in skupinah, kjer je manjše število učencev, vedno učinkovitejše. V dvojezičnih šolah se k dvojezičnemu pouku prijavljeni učenci in tisti, ki želijo pouk samo v enem jeziku, ne določajo ne nemški in ne slovenski narodnostni skupnosti. To je tudi dokaz za vedno naraščujoče število prijav k dvojezičnemu pouku, poleg tega pa tudi v Slovensko gimnazijo, v Dvojezično trgovsko akademijo in v Višjo šolo za gospodarske poklice. V skupni Evropi se morata s premagovanjem mejnih zapor pozdraviti večjezično izobraževanje ter vzgoja k strpnosti s srcem in razumom. vladni svetnik Franc Wiegele nekdanji vodja Oddelka VII pri Deželnem šolskem svetu Svetovanje SVB ■ Kmečka zavarovalnica sporoča, da bodo svetovalne ure v Pliberku v torek, 12. februarja, v torek, 19. marca, in v torek, 16. aprila, od 9. do 12. ure v prostorih Raike na glavnem trgu. s/o^krajeyn i I »ki »ILJ tedna Ta zanimivi kažipot se nahaja na Ziiji. Gotovo ste takoj uganili, iz katerega slovenskega imena so prevedli kraj v nemščino. To je lepo domače Labenče. SERIJA NT. Skupno z Greaeiem Krištofom, ki je lani v Šentjanžu „z užitkom“ razstavljal nemške prevode slovenskih krajevnih imen, bomo zdaj vsak teden objavili po en napis, ki sam govori zase in ne potrebuje dodatnega komentarja. Majhna šola, veliki umetniki Libuče. S strokovno pomočjo znanega in priljubljenega pliberškega umetnika Franca Brandla so si učenke in učenci ljudske šole v Libučah „po sledovih Wernerja Berga“ osvojili različne slikarske tehnike (monotipija, kartonski tisk, mešanje tempere). Sodelovali so z vso vnemo in veliko navdušenostjo, to, kar so ustvarili, pa dokazuje, da se lahko uvrstijo med velike umetnike. Vsekakor je to zelo hvalevredna pobuda libuških učiteljic, ki so se odločile, da bodo tudi v prihodnosti povabile in približale svojim učencem umetnike iz Pliberškega prostora. Na koncu šolskega leta bodo dela „velikih umetnikov iz majhne šole" predstavili širši javnosti. Nastopi učencev glasbene šole PETEK, 1.2.2002 • Šentjakob, društvena soba - ob 17. uri (oddelek Šentjakob) • Bilčovs, ljudska šola - ob 19. uri (skupen nastop z učenci iz Glasbene šole Jesenice) TOREK, 5. 2. 2002 • Sveče, pri Goršetu - ob 18.30 (oddelek Sveče) SREDA, 6. 2. 2002 • Žila, ljudska šola Straja vas - ob 18. uri (oddelek Žila) • Šmihel, farna dvorana - ob 18. uri (oddelka Šmihel, Globasnica) ČETRTEK, 7. 2. 2002 • Borovlje, pri Cingelcu na Trati -ob 18. uri (oddelek Borovlje) • Dobrla vas, Kulturni dom -ob 18. uri (oddelki Dpbrla vas, Galicija, Šentprimož, Žitara vas) PETEK, 8. 2. 2002 • Pliberk, Kulturni dom -ob 18. uri (oddelek Pliberk) KATOLIŠKI DOM PROSVETE V TINJAH išče strežnico za obednico in bar - s celodnevno ali poldnevno službo. Prijave: 04239/264272 2000 obiskovalcev je bilo lani na prireditvah KPD Drava Zelo uspešna je bila bilanca KPD Drava Žvabek v preteklem letu, ko so na 13 prireditvah pozdravili nad 2000 obiskovalcev. Sicer uspešnega kulturnega dela ni pravilno meriti v številkah, toda tudi število obiskovalcev je kazatelj, da občani sprejemajo ponudbo. Na tradicionalnem letnem shodu KPD Drava v gostilni Motschulablick je podpredsednik društva Jokej Logar poročal o delovanju društva v preteklem letu, ko je KPD samostojno pripravilo 13 prireditev z več ko 2000 obiskovalci. Višek pa je bil lani gotovo tradicionalni Festival oktetov na suškem gradu. Posebno žva-_ beški društveniki poudarjajo tudi uspeh medkulturnih projektov, ki jih pripravljajo skupno z žvabeško ljudsko šolo. Lani je bil Oktet Suha tudi na 10-dnevni turneji po Ukrajini, meseca oktobra pa so suški društveniki gostili Ukrajince na Koroškem. Oktet Suha je v la- kulturnikov sta bila kot častna prizadevanje in delovanje cerkveni imel 40 nastopov v Avstriji in v gosta tudi dekan mag. Ivan Olip nih zborov na Suhi in v Zvabeku. inozemstvu. in župnik Simon Wutte, ki sta se Silvo Kumer „Žvabečanki“ Alina Logar in Christina Krištof sta društveni shod popestrili z žeto živahnim koncertom na kitari. Foto: Katz-Logar Na letnem shodu žvabeških društvenikom zahvalila tudi za Veliki duhovnik Jezus Kristus je odpoklical svojega zvestega služabnika v sredo, 30. januarja 2002 v raj neminljivih radosti. Konzistorialni svetnik I msgr. Kristo Srienc I upokojeni župnik v Šmihelu nad Pliberkom in dekan pliberške dekanije se je rodil 23. decembra 1910 na Suhi. Po maturi v Celovcu je začel svoje teološke študije v Celovcu in jih končal leta 1938 v Innsbrucku. 17. julija 1938 je prejel mašniško posvečenje in kmalu nastopil razne dušnopastirske službe: kot kaplan v Pliberku in kot župnijski upravitelj v Št. Lipšu. Pregnan iz svoje župnije, je med drugo svetovno vojno vodil župniji Hohenfeld in Malta, nato spet Št. Lipš ter nekaj časa tudi Globasnico in Zitaro vas. Od leta 1958 do upokojitve leta 1998 je skrbno vodil šmihelsko župnijo, od leta 1959 pa do leta 1995 tudi pliberško dekanijo. Msgr. Krista Srienca so odlikovale bistroumnost, govorniška nadarjenost, velika ljubezen do božjega stvarstva, saj je bil vesten kmet, navdušen lovec in skrben čebelar. Odkril je v sebi tudi pisateljsko žilico in izdal dvoje Mohorjevih večernic. Kot dolgoletni odbornik Mohorjeve in svetovalec v kočljivih narodovih vprašanjih je spremljal pot Cerkve in naroda v vseh razburkanih obdobjih. Kot vnet župnik in dušni pastir je s svojimi kaplani skrbel za duhovno in kulturno življenje v šmihelski župniji, obnovil farno cerkev in vse podružnice ter zgradil farni dom. Pokojnega župnika so položili na mrtvaški oder v šmihelski cerkvi, kjer je v četrtek, 31. januarja, ob 19. uri molitvena ura. Pogrebne obrede bo vodil v petek, 1. februarja 2002, ob 11. uri naš nadpastir dr. Alojz Schwarz in nato bomo položili zaslužnega župnika v duhovniški grob šmihelskih dušnih pastirjev. Priporočamo pokojnega župnika in dekana molitvi sobratov in vernikov! Šmihel, 30. januarja 2002 S krščanskim upanjem na vstajenje: brat Mirko v imenu vseh sorodnikov, farani Šmihela nad Pliberkom sobratje v dekaniji in duhovniki Sodalitete Mohorjeva družba v Celovcu Kultura CARMEN KOSCHUTNIK Ponosna sem, da znam narečje Objavljamo govor, s katerim je Carmen Koschutnik (Višja strokovna šola za gospodarske poklice Sentpeter) dosegla na govorniškem natečaju NSKS in K KZ prvo mesto. Dandanes je na svetu kakih štiri tisoč jezikov. Ljudje na slovenskem območju govorijo vsi isti jezik, slovenščino, a vendar ni povsod enak, temveč ima v raznih krajih razlike v besedišču, oblikoslovju in izgovarjavi. Slovenski govor razvrščamo v sedem narečnih skupin, 46 narečij in nad 200 govorov. Koroška in italijanska slovenska narečja so zelo arhaična. Imajo še glasove in besede iz cerkvene slovenščine. Narečje je bilo nekoč tudi družbeno omejeno na kmečko podeželje. Danes pa je to jezik podeželskega prebivalstva nasploh kmeta, delavca, izobraženca in znamenje krajevne pripadnosti. Značilno za pogovorni in zborni jezik je, da je v rabi omejen na zasebne priložnosti v družini in v javnosti. Tako se, ko človek odpre usta, takoj sliši, iz katerega kraja prihaja. Narečje je kot materinščina tista jezikovna zvrst, ki jo podeželski prebivalci najprej obvladajo. Tako je prav narečje jezik prve spoznavne in čustvene izkušnje. Narečje je najpogosteje jezik vsakdanjega sporazumevanja. Pregovor pravi: Vsaka vas ima svoj glas. In kolikor Koroško poznam, vem, da to velja. Na Koroškem imamo tri narečne skupine. Ob Zilji govorijo zilj-ščino, v Rožu rožanščino in v Podjuni podjunščino. Kako torej govorijo Korošci? Ziljani „žebarijo“, Rožani „marn-vajo“Podjunčani pa se „pravhajo". Zdaj pa si poglejmo nekaj posebnosti teh narečij. Podjunščina se od rožanščine razlikuje v tem, da ima široki o namesto dolgega a. Primer bi bil: mama - moma - ali moti. Rožanščina ima mehčanje tistih soglasnikov, ki jih delamo v grlu pred „I“ in „e“. Isto velja za ziljščino kot npr. hiša - šiša, kje -čej, itd. Da se povrnem k naslovu oz. pregovoru: Vsaka vas ima svoj glas, se nekaj primerov. V Šmihelu rečemo za vprašal-nico kaj: ko:j, v Globasnici qo:j, v Dobri! vasi pa že qa:j. To je lep primer, kako iz „k“ v sosednji vasi nastane „q", široki o namesto a Zmagovalka letošnjega natečaja Carmen Koschutnik iz Libuč. MOJCKA Mojcka sem, pavrška hčir. Na svieti ni guarši nikir. Vse furme znom dieve, mo m čosi tuj rie ve, a v srcu iubiezen pa mir. Moj vača mo hišu nu hliev, mo puale, na Peci pa die v. Mo travnek, vadine, povn hliev živine. Mojpuebeč ju pose vesiev. Pa moti mu vejku skrbi. Ciev božji dan diava za tri. Nam kuha, puspravi a, ta bovne uzdravi a. Tri vegle pr hiši drži. Som Bueh z nebies nas živi-da rosti, da žitu zori. Vso hvovu mu domu, saj duem vesiev momu -svoveja pa noša je kri. Narodni svet in Krščanska kulturna zveza ob podelitvi Tischlerjeve nagrade vsako leto razpisujeta govorniški natečaj. Pretekli ponedeljek so pri končnem tekmovanju v Višji šoli v Šentpetru sodelovale tri kandidatke. Letošnje teme so se glasile: Vsaka vas ima svoj glas -moj odnos do slovenskega narečja, Pismo slovenskim založbam na Koroškem in Po koroških poteh - kam bi vodil obiskovalca? Prvo mesto je dosegla Carmen Koschutnik iz Libuč (1. tema, II. letnik Višje šole v Šentpetru), drugo mesto Kristina Cio- pa ostane. V Dobri! vasi, nekaj kilometrov naprej, pa imamo spremenjen tudi samoglasnik in že rečejo: qaj s' requ, jaz pa bi doma rekla: koj si reku? Vsa ta narečja se razlikujejo tudi v besedišču in slovnici. To se vidi že v tem, da v Pliberku pravimo, če želimo imeti jajce: Daj mi ano jojc'o, kar je lenskega spola, kot npr. naslednje: Daj mi ano rožo. V Dobrli vasi pa že pravijo: Daj mi an jajc, kar je tam v moškem spolu, v zbornem jeziku pa je jajce srednjega spola. Pri tem se vidi, da se spol menja že skoraj v vsaki vasi. Besedišče se v narečju lahko maga iz Ljubljane (1. tema, I. letnik TAK) in tretje mesto Tanja Furjan z Obirskega (3. tema, II. letnik Višje šole v Šentpetru). Zmagovalke so prejele denarne nagrade. Organizatorja z natečajem želita spodbujati mladino za nastopanje pred publiko. Toda sodelovanje v zadnjih letih kaže, da se ali mladina za to ne zanima, ali pa da je motivacija tako s strani organizatorjev kot tudi učiteljev na slovenskih višjih šolah nezadovoljiva. Že drugo leto pri natečaju Slovenska gimnazija ni sodelovala. razlikuje celo tako močno, da drugega skoraj ne razumemo več. Stare besede za opis živine, npr. za tele so: eni rečejo čolej, telej, in lulej, pri prašiču pa kočej, očej, onij, nonij, preše itd. Lahko smo ponosni na naša narečja, ker so naša edinstvena bogastva, ki jih mi koroški Slovenci posedujemo. Tako imamo danes v narečju tudi umetno poezijo, npr. pesmi znane Korošice Milke Hartman, ki je bila rojena v kraju, kjer stanujem tudi jaz - v Libučah. Zdaj bi vam rada citirala eno izmed Milkinih pesmi. In sicer: Zdi se mi zelo važno, da se v družini nadaljuje s tem, s čimer so doraščali starši in naučili tudi nas. Zaradi tega bom tudi jaz naučila svoje otroke podjunsko narečje. Narečja pa nas lahko čustveno povezujejo, kljub temu, da smo daleč od doma, nas domača beseda vedno spomni na dom. Poznam namreč družine, ki odlično govorijo narečje, a se ga sramujejo govoriti v javnosti. Mislim pa, da se nikomur ni treba sramovati narečja, ki ga govori, saj je prav vsako narečje nekaj edinstvenega, nekaj lepega. Danes po celem svetu narečja izginjajo. Bodisi zaradi tega, ker se jih sramujemo, bodisi zaradi tega, ker je lažje, če se pogovarjamo v zbornem jeziku. Zato je zelo pomembno, da narečja ohranjamo živa in da se jih ne sramujemo in da jih čim večkrat uporabljamo. Slovenska narečja so lepota in del naše kulture in zato kot Pod-junčanka tudi jaz obvladam in z veseljem govorim „pliberško narečje“, torej „pliberški dialekt“ in sem ponosna na to, da ga znam, ker je to zame enkraten dar. Carmen Koschutnik 10 Rož - Podjuna - Žila Pretekli teden, 23. januarja, je Ivan Kelih iz Sel obhajal 25. pomlad. Slavljenec je znan kot prizadeven aktivist na športnem, politič-Ivan Kelih je nem in kulturnem praznoval področju. Mdr. je 25. pomlad. tucjj podpredsednik DSG Sele in aktiven sodelavec selske Enotne liste. Za rojstni dan in god, ki ga je obhajal včeraj, 31. januarja, mu prisrčno čestitamo in želimo obilo osebne sreče in zadovoljstva. Prav tako 25. pomlad obhaja Michael Lipnik iz Škocijana. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružuje SJK. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Albertu Lipitzu iz Lovank, Jožefini Močilnik iz Šentvida in Idi Steiner s Pustrice nad Gre-binjem. Posebne čestitke pa v-eljajo Tereziji Raschun iz Mlinč, ki te dni slavi 75-letnico življenja. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Na Čemernici je slavil 50-letni-co Franci Noč. Slavljencu ob srečanju z Abrahamom od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro v krogu najdražjih tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo sorodniki, znanci in prijatelji. Minuli torek, 29. januarja, je obhajal rojstni dan Milan Wutte iz Vesel pri Šentprimožu. Članu občinskega predstojništva Ško-cijan od srca čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje EL. Rojstni dan je obhajal Jožef Golavčnik iz Zagorij. Tudi njemu veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. Naslednje voščilo je namenjeno Mariji Wicher iz Gorič pri Miklavčevem, ki je slavila 65-let-nico življenja. Slavljenki za pol-okrogli jubilej prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem sreče in zadovoljstva. Prav danes, 1. februarja, obhaja rojstni dan Flori Jug iz Sel. Bivšemu selskemu podžupanu prisrčno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje EL. ČESTITAMO V Gradcu je zaključila študij medicine Corinna Jäger iz Na-gelč pri Šentprimožu. Mladi zdravnici __ iskreno čestitajo vsi domači. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT, ki novi zdravnici želi mnogo veselja, sreče in uspeha na poklicni poti. 80. list življenjske knjige je prelistala Pavla Lorberg, po domače Papeževa v Remšeniku pri Železni Kapli. Slavljenki za ta visoki življenjski jubilej od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo Rem-šenikarji, ki se slavljenki hkrati zahvaljujejo za vse njene prijateljske in sosedske usluge. Konec minulega tedna je obhajal rojstni dan in god Pavli Schaffer. Slavljencu za dvojni praznik iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in veselja polna leta. Na Mačah pri Bistrici v Rožu je obhajala rojstni dan Seidl Malle. Tudi njej od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Minuli torek, 29. januarja, je obhajala osebni praznik Milena Sattmann iz Borovelj, za kar ji veljajo naše najiskrenejše čestitke. Želimo obilo sreče in osebnega zadovoljstva. Minuli petek, 25. januarja, je v Globasnici slavila 85-letnico življenja Marija Witternig. Za ta visoki polokrogli jubilej od srca čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Čestitke veljajo slavljenki tudi za god, ki ga bo obhajala jutri. Društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebna praznika Johanni Ulbing iz Kota pri Šentjakobu in Lonki Schellan-der s Moščenice. Vsi ostali člani želijo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja in osebne sreče. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. V Šmihelu je minuli ponedeljek, 28. januarja, slavila okroglo obletnico življenja Apolonija Breznik. Iskreno čestitamo in kličemo na mnoga srečna, zdrava in milosti polna leta. V Selah je slavil 75-letnico Mirko Oraže. Slavljencu ob visokem polokroglem jubileju od srca čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Čestitkam uredništva NT se pridružuje EL. Naslednje voščilo je namenjeno Pavli Malle iz Borovelj, ki je obhajala rojstni dan in god. Za dvojni praznik od srca čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem osebne sreče in zadovoljstva. V Goričah pri Miklavčevem je prelistal 60. list življenjske knjige Ignac llgouc. Slavljencu za ta lepi jubilej od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in zadovoljstva polna leta! Prav tako 60-letnico je slavila Mici Paulič, po domače Mavče-va Mici z Obirskega pri Železni Kapli. Tudi njej veljajo za lep jubilej naše prisrčne čestitke in najboljše želje. Pred kratkim je slavila 45-letni-co Lonca Igerc. Farovški kuharici v Bistrici na Zilji ob polokroglem jubileju od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem sreče in osebnega zadovoljstva. V ponedeljek, 28. januarja, je obhajala 79-letnico življenja Marjeta Boročnik iz Podkraja pri Pliberku. Slavljenki od srca ČESTITKA TEDNA Inženir Danilo Küpper 80-letnik anilo Küpper, pionir med 1 koroškimi Slovenci na L/ področju športa, je te dni praznoval svojo 80-letnico. Slavljenca, ki s svojo soprogo Ančko živi v Borovljah, sta ob visokem življenjskem jubileju počastila tudi Slovenska športna zveza (SŠZ) in Slovensko planinsko društvo Celovec. Podpredsednik in poslovodeči tajnik SŠZ Danilo Prušnik in Ivan Lukan ter tajnik SPD Celovec Rihard Brumnik so slavljencu izročili lepo darilo in mu zaželeli zdravja, zadvoljstva ter še mnogo let v krogu svojcev in slovenske narodne skupnosti. Inženir Danilo Küpper je bil soustanovitelj Slovenske fizkul-turne zveze (predhodnice Slovenske športne zveze), prvi sodnik s sodniškim izpitom avstrijske smučarske zveze ter pobudnik ustanovitve Slovenskega planinskega društva Ce- Čestitke ob 80-letnici (z leve): tajnik SPD Celovec Rihard Brumnik, slavljenec inž. Danilo Küpper, soproga Ančka in tajnik Slovenske športne zveze Ivan Lukan. lovec. K razvoju slovenske manjšine na Koroškem pa je prispeval tudi s svojim delom na zadružniškem in političnem področju. Slavljencu Danilu Kuppru ob visokem jubileju od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Ad multos annos! 11 Rož - Podjuna - Zila/Razno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja in osebne sreče. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. Jutri, 2. februarja, bo v Draščah na Zilji obhajal rojstni dan Joz Schnabl. Občinskemu odborniku VS Straja vas iskreno čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NT se pridružujeta EL in SJK. Društvo upokojencev Sele čestita za osebne praznike Loni Užnik s Koble, Tončevi Pepci Mak in Špičjakovi Ani Mak. Vsi ostali člani od srca čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. V Selah na Srednjem Kotu je pred kratkim praznovala rojstni dan Marija Male. Čestitamo in kličemo na mnoga leta! Prav tako rojstni dan je obhajal Polti Oraže iz Bele pri Železni Kapli. Tudi njemu veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje, ki se jim pridružujejo vsi domači. 66-letnico je obhajala Frančiška Pucelj. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam vseh domačih se pridružuje uredništvo NT. Naslednje voščilo je namenjeno Paulini Močnik, po domače Košatovi iz Šentilja, ki je slavila 70-letnico življenja. Prisrčno čestitamo in želimo obilo zdravja, sreče in zadovoljstva tudi v prihodnje. Visok rojstni dan, 80-letnico, je slavila Marija Sablatschan, po domače Jahrova Mici iz Dolnje vasi pri Šmarjeti v Rožu. Od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. V Podnu je minuli ponedeljek, 28. januarja, prelistala 75. list življenjske knjige Marija Maurer. Slavljenki za visoko polokroglo obletnico od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja, sreče in notranjega miru. V Kortah je minulo sredo, 30. januarja, obhajala 79-letnico Točarjeva babica Ana Hribar, v Selah pa v četrtek, 31. januarja, 75-letnico njen brat Mirko Oraže. Obema od srca čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Del čestitk prejemamo od kolegov slovenskega oddelka ORF. ------ GLOBASNICA/GOSELNA VAS Odšla sta po večno plačilo Umrla sta Hermann Valland iz Globasnice in Anka Zdovc iz Goselne vasi. Hermann Valland t t »nedeljo, 6. januarja 2001, \ / je v jutranjih urah za vedno V zatisnil svoje oči ljubljeni, oče Hermann Valland. Rajni je bil rojen 9. februarjaj 923 na domu v Reitebnu pri Štebnu v Labotski dolini. Kot sin kmečke družine je znal prijeti za delo, zato se je tudi izučil za mizarja. Po podpisu državne pogodbe je rajni sprejel možnost, da pri takratni B-žandarmeriji začne delati kot žandarm v poklicu, ki ga je spremljal vse življenje. Ne samo poklic, ampak tudi ljubezen do žene Angele je bil vzrok, da ga je pot vodila iz Labotske doline v globaško občino. Kot dober in skrben mož in oče je skupno z ženo po 14-letni službi na Šuhi v Globasnici zgradil lepo domačijo. Od leta 1965 naprej in do upokojitve leta 1983 je opravljal na globaški žandarmerijski postaji vestno in skrbno službo žandarja. Vsa njegova skrb pa je veljala družini, še posebej je izkazoval očetovsko ljubezen do obeh otrok. Zato je še predvsem vzljubil oba vnuka, s katerima je užival skupno z vso družino. Kljub temu, da je bila nemščina njegov materni jezik, mu je postala Globasnica prava domovina. Bil je povezan s farnim in občinskim življenjem ter bil vsem dober in odkrit sosed. Seveda je svoje življenje osredotočil družini, ki mu je bila vseskozi najpomembnejši steber, z ženo Angelo je pred letom dni praznoval zlato poroko. Tem bolj boleča je bila vest, da je dobri mož in oče za vedno zatisnil svoje oči. Priljubljenost rajnega se je izrazila tudi na njegovi zadnji zemeljski poti, ko ga je množica sorodnikov, znancev in kolegov pospremila k večnemu počitku. Pogrebne obrede je opravil dekan Peter Štiker ob asistenci bratranca župnika Gritscha. Cerkveni zbor je rajnemu očetu zapel pesmi slovesa. Besede zahvale in priznanja je rajnemu ob odprtem grobu povedal okrajni komandant žan-darmerije Musil. Naj se rajni odpočije od zemeljskega truda in prejme plačilo večnega življenja. Žalujoči ženi Angeli ter otrokoma Hermannu in Klavdiji z družino ter vsem sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje. Bernard Sadovnik Anka Zdovc t i »zadnjem mesecu starega \ / leta se je širila boleča vest, V da se je končalo zemeljsko življenje 58-letne matere in žene Anke Zdovc iz Goselne vasi. Rajna se je rodila kot ena izmed 12 otrok Jomrove družine v Mali vasi pri Globasnici. Kot hčerka družine, ki se je kulturno in narodnopolitično udejstvovala, je že v mladostnih letih vzljubila odrsko dejavnost. V neštetih vlogah je rajna mati nastopila na odrskih deskah globaškega kulturnega društva. Ravno tako z veseljem je kot pevka tudi prepevala. Kljub temu se je s sestrami odločila, da gre v gostinstvo v daljno Švico. Njena povezanost z rojstnim krajem in domačini pa jo je pripeljala nazaj k Šoštarjevi družini. Stanovala je pri najstarejši sestri, ki ji je nudila tudi družinsko toplino. Od tam se je rajna poročila z možem Erichom, s katerim sta si v Goselni vasi uredila lepo domačijo in si ustanovila družino. Seveda je rajna mati vso svojo materino skrb in ljubezen posvečala otrokom. Hudo je rajno ter otroke prizadela nenadna in prezgodnja smrt moža in očeta. S posebnim značajem in trdnimi človeškimi vrednotami je začrtala nadaljnjo življenjsko pot. Odločila se je, da pomaga ljudem kot prostovoljka pri Rdečem križu. Ravno tako je rada zahajala v rojstni kraj in uživala v krogu sorodnikov in znancev. Z možem Joškom si je zaobljubila skupno življenjsko pot do nepričakovane smrti. Še posebej dobro se je počutila v krogu članov društva upokojencev Pliberk. Velika množica sorodnikov in znancev se je poslovila od rajne matere in žene na njeni zadnji zemeljski poti. Še posebej ganljivo je bilo na mrtvaškem odru, ko se je zbor „Srce“, pri katerem sodeluje hči rajne, poslovil od nje. Pogrebne obrede je opravil župnik Janez Tratar. Pesmi žalostinke ji je zapel v slovo cerkveni zbor. Naj se draga mati odpočije od zemeljskega truda v prepričanju, da bo vsem ostala v trajnem in spoštljivem spominu. Možu Jošku in otrokom Michaeli, Erichu in Agiju z družinami ter vsem sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje. Bernard Sadovnik Višja šola za gospodarske poklice zavoda šolskih sester v Šentpetru pri Šentjakobu Višja šola X Enoletna strokovna gospodarska šola ✓ . obširna splošna izobrazba v dveh jezikih ✓..atraktivna alternativa za 9. šolsko leto /...............prehrana in gospodarstvo /...........splošna izobrazba v dveh jezikih /.....................tuji jeziki in turizem /...............gospodarska izobrazba /............prezentacija in komunikacija /............kuhanje, kreativnost in design • Kvalifikacije: v Evropski uniji priznana matura in diplomski izpit, pravica do študija na univerzah in pedagoških akademijah, takojšen vstop v zanimivo poklicno življenje v gospodarstvu, turizmu in upravi. • Sprejemni pogoji: pozitivno zaključena 8. šolska stopnja in vsaj osnovno znanje obeh deželnih jezikov, zaključek 4. razreda gimnazije ali glavne šole, možnost vpisa tudi s sprejemnim izpitom. • Kvalifikacije: zaključek obvezne šolske dobe z možnostjo nadaljnjega šolanja, poudarek na gospodarski izobrazbi (računalništvo, informatika) in praktičnih predmetih, spoznavanje poklicev, priprava za nadaljnjo izobrazbo. • Sprejemni pogoji: pozitivno zaključena 8. šolska stopnja na glavni šoli ali nižji stopnji gimnazije in vsaj osnovno znanje deželnih jezikov. Informacije in prijave: Višja šola za gospodarske poklice Šentpeter 25, A-9184 Šentjakob Tel.: 04253/2750 Faks: 04253/2750-15 Prijave sprejema ravnateljstvo do konca februarja 2002. V primeru tehtnega razloga tudi pozneje! T PETEK, 1. februarja 18.00- 18.30 Utrip kulture A SOBOTA, 2. februarja 18.00 - 18.30 T Od pesmi do pesmi, od srca do srca E NEDELJA, 3. februarja 6.08 - 7.00 Dobro jutro, D Koroška - Guten Morgen, Kärnten / Duhovna misel 18.00 - 18.30 E Glasbena N PONED., 4. februarja 18.00-18.30 Kratki stik TOREK, 5. februarja V 18.00-18.30 Otroški spored SREDA, 6. februarja 18.10- 19.00 Glasbena mavrica O 21.04.-22.00 Večerni spored R ČETRTEK, 7. februarja F 18.00-18.30 Rož - Podjuna-Žila QDZ&KIe K®B® NEDELJA, 3. februarja 2002 13.30 PONEDELJEK, 4. febr. 2002 ORF 2, 3.10____________ TV SLOVENIJA I 15.55 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • Vpis - prva pomembna odločitev za poznejši poklic: februar je mesec vpisovanja v splošne in poklicnoizobraževalne srednje in višje šole • „Debela repa”: najmlajša celovška lutkovna skupina „Pika” prvič na deskah, ki pomenijo svet • Štajerska harmonika, klarinet in oprekelj - oddelek za ljudsko glasbo na celovškem konservatoriju obhaja 20-letnico • Derbi slovenskih šahistov v spodnji ligi: SŠK „Obir” Železna Kapla gosti SŠZ • KOŠ - SG Pasut ALV I: dvoboj na vrhu lestvice koroške košarkarske lige Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://volksgruppen.orf.at RADIO/TV, PRIREDITVE Radio dVa od6. do18. ure tel.: 0463/5953 53 Dnevni spored od ponedeljka do petka: 6.00-9.00 9.00-12.00 12.07-13.00 13.00- 15.00 15.00- 17.17 17.17-17.30 17.30-18.00 Dobro jutro Sol in poper Žumal, nato glasba 3 krat 3 Klub Radio dva Lepa ura Žurnal Naša pesem Naša pesem na Radiu dva ... ponedeljek, 4.2.: Iz pevske zakladnice: ta ljuba žlahta; torek, 5.2.: Slovenske šaljivke za dobro voljo: sreda, 6.2.: 100-letni-ca Milke Hartman: spominski koncert v Škocijanu; četrtek, 7. 2.: Obhajal bi 74-letnico: pesmi Valentina Polanska; petek, 8. 2.: Pred gimnazijskim plesom: pesmi mladih e Ob vsaki polni uri poročila ORF v nemškem jeziku e Vsako uro ob pol - poročila Radia dva v slovenščini sobota. 2. februarja: 6.00 - 7.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna); 7.00 - 8.30 Domača budilka; 8.30 - 9.00 Otroški vrtiljak; 9.00 -12.00 Sobotni mozaik; 12.00 -13.00 Glasbena 3 krat 3; 13.00 -13.23 Evropa v enem tednu; 13.23 -14.00 Glasba; 14.00 -15.00 Slovenske popevke; 15.00 -18.00 Farant. ^ I nedelja. 3. februarja 6.00 - 7.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna); 7.00 - 8.30 Domača budilka; 8.30 -10.00 Zajtrk s profilom; 10.00 -10.30 Zimzelene melodije; 10.30 -11.00 Svetopisemske zgodbe; 11.00-12.00 Iz zlate dvorane; 12.00 - 13.00 Glasbena 3 krat 3; 13.00 - 15.30 Radio dva v zrcalu; 15.30 - 16.00 Narodnozabavna in zborovska glasba; 16.00 - 18.00 Vikend. Zajtrk s profilom v nedeljo, 3. februarja 2002: • gost v studiu: uveljavljeni koroški pesnik, pisatelj in sodnik Janko Ferk Radio Agora oddaja dnevno od 18. do 6. ure ^7 M Petek, 1. februarja CELOVEC Premiera: „Debela repa“ Kraj: v Tischlerjevi dvorani Čas: ob 18. uri Nastopa: lutkovna skupina Pika Vabi: SKD Celovec CELOVEC Philocafe „Sokrat in Jezus...” Pogovor vodi: Vinko Ošlak Kraj: v kavarni Sever Čas: ob 18. uri Vabi: Združenje katoliških izobražencev, Katoliška prosveta, Katoliška mladina ŠMARJETA V ROŽU Predstavitev knjige: Šmarješka hišna imena (avtor p. Bertrand Kotnik) Kraj: v farni dvorani Čas: ob 19.30 Program sooblikuje: Kvartet Borovlje ŽELEZNA KAPLA „Ante pante“ - običaj nošenja cerkvic Kraj: otroci se srečajo pred ljudsko šolo, nato nesejo cerkvice v sprevodu na Glavni trg do reke Bele Čas: ob 18. uri Vabi: občina Železna Kapla' ŠENTJANŽ Pustna seja Kraj: v k&k centru Čas: ob 20. uri Vabi: vaška skupnost Sobota, 2. februarja ŠENTPRIMOŽ Ples Danice Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 20. uri Za ples igra: Alpe-Adria Band Vabi: SPD Danica REKA Ob slovenskem kulturnem prazniku Dvojezična ura pravljic: „Na krilih domišljije” Kraj: v hotelu Primik Čas: ob 15. uri Gost: Niko Küpper Poje: Didldumdaj Vabi: KD „Peter Markovič” SVEČE Ples, skeč Kočna, tombola Pust s Kočno Kraj: pri Adamu Čas: ob 20. uri Nastopa: Trio Lipusch Maske zaželene Vabi: SPD Kočna REBRCA Pust je prišel, kaj naj s tem počnem? Kraj: v Mladinskem centru Čas: od 14. do 18. ure Vabi: Katoliška akcija LEPENA Otroška smučarska tekma Kraj: pri Kežarju Čas: ob 11. uri Vabi: Slovensko prosvetno društvo Zarja Torek, 5. februarja ŠENTJANŽ Pustna seja Kraj: v k&k centru Čas: ob 20. uri Vabi: vaška skupnost CELOVEC Premiera: „Sinjemodri Peter” Nastopa: lutkovna skupina Navihanci Kraj: v Tischlerjevi dvorani Čas: ob 19. uri Predpremiera: ob 17. uri Vabi: SKD Celovec Sreda, 6. februarja Nedelja, 3. februarja TINJE Kulturni praznik Kraj: v Domu Sodalitete Čas: ob 14.30 Program: Oktet Deseti brat, pevski zbor LIPA, recital slovenskih pesmi (mag. Tonči Rosenzopf) in slavnostni nagovor (dr. Miha Vrbinc) Vabita: PD Lipa in Dom v Tinjah RADIŠE „Vila Malina" Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 10.30 (po sv. maši) Gostuje: otroška lutkovna skupina KPD Šmihel Vabi: SRD Radiše SVEČE Spominska svečanost Kraj: na pokopališču Čas: 11. uri Vabi: Zveza koroških partizanov VETRINJ Slavnostna prireditev ob Slovenskem kulturnem prazniku ob 100-letnici rojstva Milke Hartman Kraj: v samostanu Vetrinj (Dvorana fresk) Cas: ob 19. uri Nastopajo: MoPZ Foltej Hartman, ansambel Drava, Klavdija Daniel in Franci Kuežnik (recitatorja) Slavnostni govornik: Feliks J. Bister Vabijo: SPZ, KKZ, Društvo slov. pisateljev/pisateljic, publicistov/publicistk in prevajalcev/prevajalk v Avstriji PLIBERK Predavanje in pogovor Živila za vse Kraj: v župnišču Čas: ob 19.30 Predava: dr. Angelika Mlinar Vabi: Katoliška akcija Čertek, 7. februarja ŠENTJANŽ Pustna seja Kraj: v k&k centru Čas: ob 20. uri Vabi: vaška skupnost ŠKOCIJAN Koncert ob 100-letnici rojstva Mike Hartman Milkine pesmi Nastopajo: MePZ Obirskega pevskega društva, vokalna skupina Trem, MoPZ Franc Leder-Lesičjak, vokalna skupina Nomos, Oktet Suha, Pevsko-instrumentalna skupina KPD Drava Kraj: v turistični dvorani Čas: ob 19.30 Vabi: KD Škocijan Petek, 8. februarja ŠENTJANŽ Pustna seja Kraj: v k&k centru Čas: ob 20. uri Vabi: vaška skupnost ŽELEZNA KAPLA Prešernova proslava Sodelujejo: Marjan Smrtnik (tenor), Erhard Oschina (bas-bariton), Andrej Feinig (klavir), učenci GŠ, MoPZ Valentin Polanšek, MePZ Zarja, Jerica Mrzel (slov. šansoni), recitatorska skupina SRD Zarja Slavnostni govor: A. Kokot Kraj: v farni dvorani Čas: ob 19.30 Vabita: SPD Zarja, SPD Valentin Polanšek Sobota, 9. februarja CELOVEC Gimnazijski ples Kraj: v Domu glasbe Čas: ob 20. uri Vabijo: maturantje Zvezne gimnazije za Slovence PRIREDITVE, RAZNO ZVEZNA GIMNAZIJA IN ZVEZNA REALNA GIMNAZIJA ZA SLOVENCE Prof.-Janežič-Platz 1 - 9020 Klagenfurt/Celovec TEL. 0463 / 33353 FAKS 0463 / 33353 - 20 OBJAVA Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča: Prijavni rok za vpis v 1. razred in višje razrede ZG in ZRG za Slovence v Celovcu se začne v ponedeljek, 11.2. 2002, in traja do srede, 28. 2. 2002. Uradne ure so dnevno od 7. do 15. ure, ob petkih od 7. do 12.30 ure. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske oz. glavne šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva. V naslednjih mesecih bo vodstvo ljudske šole sporočilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca/učenke oz. o potrebnih sprejemnih izpitih. Ti izpiti bodo v sredo, 3. 7. 2002. Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. Priporočljiv je v tem primeru pogovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole v gimnazijo je mogoč. Na osnovi šolske avtonomije je Odbor šolske skupnosti sklenil za leto 2002/2003 vodenje Kugyjevega razreda s slovenščino, nemščino, italijanščino in angleščino (1. C). V 1. B razredu bomo ponudili kot težišče angleščino. Informatika bo integrirana v pn/ih razredih v predmete nemščina in slovenščina, v Kugyje-vih razredih pa tudi še v italijanščino. Starši bodo imeli pri zadostnem številu prijav tudi možnost popoldanske oskrbe svojih otrok. loče Pustovanje za otroke Kraj: pri Pušniku Čas: ob 15. uri Otroci naj pridejo v šemah, Pripravljena so presenečenja Vabita: Otroška skupina Jep-ca”, SPD Jepa-Baško jezero SELE Otroški pust Ktaj: v farnem domu Cas:ob 14. uri Vabi: KPD Planina ŠENTRUPERT PRI VELIKOVCU Pustna prireditev za otroke Igra: „Žogica nogica" Gostuje: gledališka skupina KPD Planina iz Sel Kraj: v dvorani zavoda šolskih sester Cas: ob 14. uri Vabi: PD Lipa OBIRSKO Pustni ples Igra: Trio Pavlič Kraj: pri Kovaču Čas: ob 20. uri Vabi: SPD V. Polanšek Nedelja, 10. februarja ŠMIHEL Pustovanje za otroke Kraj: v farni dvorani Čas: ob 14. uri Vabi: KPD Šmihel ŽELEZNA KAPLA Pustna prireditev Kraj: v farni dvorani Čas: ob 14. uri (ponovitev ob 18. uri) Vabi: SPD Zarja ŠENTPRIMOŽ Otroški pustni ples Kraj: v Kulturnem domu DVOJEZIČNA TRGOVSKA AKADEMIJA Competence Center za južno in vzhodno Evropo OBJAVA Dvojezična TAK nudi jezikovno izobrazbo za južno in vzhodno Evropo (Italija, Slovenija, Hrvaška idr.). Pouk je dvojezičen in sicer v nemškem in slovenskem učnem jeziku. Vsak/a učenec/ka se uči dva obvezna tuja jezika, angleščino in italijanščino, hrvaščina pa je prosti predmet. Dvojezična TAK je že leta 1999 bila odlikovana z evropskim pečatom za inovativne jezikovne projekte. Dvojezična TAK nudi kot druge trgovske akademije: splošno in trgovsko izobrazbo. Poučujejo se seveda tudi predmeti, ki služijo splošni izobrazbi (zemljepis, fizika, kemija, biologija, idr.). V okviru trgovske izobrazbe poteka pouk v predmetih gospodarsko poslovanje, računovodstvo, oblikovanje dopisov in desktop-pu-blishing, ekonomija, politična izobrazba in pravo. Učna firma in projektni menedžment V gospodarsko poslovalnem centru vodijo učenci sami svojo učno firmo in uporabljajo teoretična znanja v praksi. V predmetu projektni menedžment mora vsak učenec izdelati projektno delo. Tudi v drugih predmetih se vrši projektno delo. Projekti se izvajajo v sodelovanju z gospodarstvom. Izobrazba na področju informacijske tehnologije (IT) Študije napovedujejo delovna mesta s kvalifikacijo IT do leta 2002 v Evropi v številu med 1,2 mio. do 1,56 mio mest. Ta strokovna smer posreduje: tehniko mrežja, telekomunikacijo, razvoj softvera, WEB-dizajn. Prijave: Na Dvojezični TAK se lahko prijavite do konca februarja 2002. V izjemnih primerih je mogoča še poznejša prijava. Prijavnice so na voljo v tajništvu, 9020 Celovec, Prof.-Janežič-Platz 1. Za nadaljnje informacije pokličite: 0463/382400, faks: 0463/382400-33, e-mail: direktion@hak-tak.asn-ktn. ac.at, www.hak-tak.asn-ktn.ac.at Čas: ob 14. uri Vabi: Slovensko prosvetno društvo Danica ŠENTJAKOB Pustovanje upokojencev Kraj: v farni dvorani Čas: ob 14. uri Vabi: Društvo upokojencev Šentjakob SELE Pustovanje Komedija „Pleskarji nimajo spominov" Dario Fo, nato družabnost s pustnimi skeči, plesnimi točkami in novicami (Ogled razstave domačih slikarjev je možen v soboto, 2.2., cel dan in v nedeljo, 3. 2., po obeh mašah) Za ples igra: Trio Drava Kraj: vfarnen domu Čas: ob 15. uri Vabi: KPD Planina Pon., 11. februarja GORNJA VAS Koncert ob 100-letnici rojstva Mikle Hartman Milkine pesmi Nastopajo: Mešani pevski zbor Obirskega pevskega društva, vokalna skupina Trem, MoPZ Franc Leder-Lesičjak, vokalna skupina Nomos, Oktet Suha, Pev-sko-instrumentalna skupina KPD Drava Kraj: v gostilni Hafner Čas: ob 19.30 Vabi: KPD Drava PLIBERK Družabni pustni večer Kraj: v prostorih Kulturnega doma Čas: ob 19.30 Vabi: Enotna lista Pliberk NAS TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik Bernard Sadovnik, 9020 Ce-hvec, Villacherstr. 8, I. nadstropje. Naš tednik Prejema podpore iz sredstev za pospeševanje aarodnih skupnosti. Narodni svet zastopa politič-"6, gospodarske in kulturne pravice in interese Slovencev na Koroškem na osnovi avstrijskega ostavnega in pravnega reda, zlasti društvenega Pfava, ustavnih in drugih norm, za zaščito narod-n'h skupnosti ter na osnovi mednarodnih in meddržavnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o varstvu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5. 1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredniški odbor: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Franc Sadjak (odgovorni urednik), Silvo Kumer; 9020 Celovec, Villacherstr. 8, I. nadstr. Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56-31; e-mail: franz.sadjak@nastednik.at; Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Vetrinj/Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/ 292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Villacherstr. 8,1. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 38 evrov; Slovenija 6000,- SIT; ostalo inozemstvo 70 evrov; mračna pošta letno 150 evrov; posamezna številka 1,15 evra; Slovenija: 180,- SIT. w mmm Ö 04239/26 42 v nedeljo, 3. februarja, ob 14.30 Kulturni praznik Spored: Oktet Deseti brat, pevski zbor LIPA, recital slovenskih pesnikov in slavnostni nagovor Častno pokroviteljstvo in sprejem po kulturnem programu: Generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu: generalni konzul mag. Jure Žmavc v četrtek, 7. februarja, ob 19. uri Molitveni shod za duhovne poklice Somaševanje vodi: p. Gabrijel Recek OEM Cap od sobote, 9. febr., od 9. ure, do sobote, 16. febr., do 13. ure Slikanje ikon za začetnike in nadaljevalce Voditeljica: mag. Silva Božino-va-Deskoska v soboto, 9. februarja, od 9.30 do 18. ure Slikarska delavnica za otroke Voditelj: Thomas Mikel v sredo, 13. februarja, od 9. do 16. ure Obrezovanje sadnega drevja Voditelj: Franz Josef Quendler od srede, 13. febr., od 9. ure, do nedelje, 17. febr.', do 13. ure Seminar za notranje zdravljenje Voditelj: Thomas Paul iz Indije od petka, 15. febr., od 18. ure, do nedelje, 17. febr., do 13. ure Seminar: Pravilno dihati - se pomiriti - črpati moči Voditeljica: Barbara Ersehen v torek, 19. februarja, od 19. do 21. ure Seminar v treh delih: Puberteta Voditeljica: mag. Barbara Mödritscher ROMANJA IN POTOVANJA od torka, 2. aprila, do nedelje, 7. aprila 2002 Romanje in izobraževalno potovanje v Umbrijo Spremljevalce: diakon dr. Sig-fried Muhrer od torka, 7. maja, do srede, 15. maja 2002 Izobraževalno potovanje v Armenijo Spremljevalca: dr. Jasmine Dum-Tragut in Jožko Kopeinig od petka, 10. maja, do srede, 15. maja 2002 Romarski polet v Fatimo in obisk krajev Lizbona, Batal-ha, Alcobaca, Nazare, Tomar in Cimbra Duhovni voditelj: dekan mag. Ivan Olip 14 Sport Odlično delo Franca Wiegeleta starejšega in mladega (na sliki zadaj) obro- Š. Kaiser je na Japonskem os-jeva sadove, saj njuni varovanci hitijo od uspeha do uspeha. Foto: Štukelj voji! 21 točk za svetovni pokal. Odlično razpoloženi Zahomčani Člani ŠD Zahomec so tudi s koroškega prvenstva v Beljaku odnesli številne visoke uvrstitve. V nedeljo pa se bodo pomerili na tekmovanju za Ziljski pokal. ŠD ŠENTJANŽ________________ Občni zbor v znamenju uspešnega delovanja Šentjanž. Redni občni zbor ŠD Šentjanž (v k&k centru) je potekal v znamenju uspešnega delovanja društva na športnem kot tudi na organizacijskem in finančnem področju. Posebej v alpskem smučanju ima društvo z Mihi-jem Sablatnikom spet izredno perspektivnega - mladega športnika, ki je v minuli sezoni v svoji starostni skupini osvojil naslov avstrijskega prvaka. Kontinuiteto izraža tudi ponovno soglasno potrjeno vodstvo na čelu s predsednikom dr. Tomijem Partlom. Po uvodnem pozdravu predsednika dr. 'Parila je po-slovodeči predsednik Hanzi Pscheider podal poročilo o delovanju društva od zadnjega občnega zbora, ki je bil julija leta 2000. Opozoril je na uspešno delovanje vseh društvenih struktur, posebej pa je orisal udeležbo članov in članic na skoraj 60 tekmovanjih v sezoni 2000/2001 ter na več ko 20 tekmovanjih v tekoči sezoni. Skupaj s predsednikom dr. Partlom ter z blagajnikom Vilijem Mo-schitzem se je Pscheider zahvalil tudi vsem podpornikom, še posebej Slovenski športni zvezi, ASKÖ, občini Bistrica, Uradu zveznega kanclerja ter trenerjem, društvenim delavcem, staršem in nenazadnje športnikom in športnicam, „ki skrbijo zato, da se ime Šentjanž pojavi v širši javnosti”. Vodja smučarske sekcije Erich Užnik je opozoril na razveseljiv razvoj na področju alpskega smučanja in ob tem poudaril, da je kar pet članov društva v deželnem kadru. Poudaril je tudi, da je ŠD Šentjanž v deželnem pokalu šolarjev v sezoni 2000/2001 osvojilo odlično tretje mesto. Kot častna gosta sta občni zbor pozdravila in pozitivno izpostavila dejavnost društva župan občine Bistrica Hubert Gradenegger in tajnik SŠZ Ivan Lukan. Odbor ŠD Šentjanž (pri volitvah novega odbora so v glavnem potrdili doslejšnje vodstvo): dr. Tomi Partl (predsednik), Hanzi Pscheider (poslovodeči predsednik), Erih Užnik (sekcijski vodja alpsko smučanje - namestnik Josef Partl), Vili Moschitz (blagajnik -namestnik Manfred Maierhofer), Tomi Partl ml. (zapisnikar - namestnik Mihi Hafner), Peter Moschitz in Birgit Filipič (prosti čas). Sosvet za mladino sestavljajo: Martin Baumgartner, Martin Gabriel, Silvana Orasche, Gerald Gabriel, Danijel Užnik, Andrea Kru-schitz, Brigitte Esel. Nadaljnja člana odbora: Michael Bitimi ml., Hans Sablatnik. Kontrola: mag. Michael Hornbčck, Martin Hornböck. » m ladi skakalci in tekači ŠD |\/I Zahomec so tudi minuli IVI konec tedna na koroškem prvenstvu v Beljaku nadaljevali z zelo močnimi sezonskimi nastopi. Tako sta na tekmovanju smučarskih skokov v svojih starostnih skupinah osvojila 1. mesto Daniele Quaglia (otroci I) in Siegfried Mörtl (šolarji I), 2. mesto Rudolf Stefaner (otroci II), Josef Wal-luschnig (mladinci II) in Florian Riefenthaler (člani), 3. mesto pa Kerstin Mörtl (šolarji I) ter Marco Godec in Fabian Zavodnik (oba mladinci I). Še uspešnejši so bili Ziljski pokal Športno društvo Zahomec vabi v nedeljo, 3. februarja, na skoke za XLIV. Ziljski pokal. Tekmovali bodo skakalci od letnika 1986 do članov. Pričetek skokov v deželnem nordijskem centru bo ob 10. uri, ob 14. uri pa bodo tekmovalci nordijske kombinacije šli na 8 kilometrsko progo. Prisrčno vabljeniI Zahomčani na tekmovanju v nordijski kombinaciji, saj so se kar štirje člani ziljskega društva povzpeli na najvišjo stopničko: Josef Walluschnig (mladinci/splošni razred), Daniele Quaglia (otroci I), Rudolf Stefaner (otroci II) in Tomaž Druml (šolarji II). Kaiser. Izvesek zahomških skakalcev Stefan Kaiser je na Japonskem zabeležil svoje prve točke za svetovni pokal v tekoči sezoni. Na tekmovanju v Hakubi je osvojil 14. mesto in s tem dragocenih 21. točk za svetovni pokal. F. S. NA KRATKO Smučarski dan preložen. 1. slovenski smučarski dan DSG Sele in Slovenske športne zveze, ki je bil načrtovan v nedeljo, 3. januarja, v Selah-Borovnica, so zaradi pomanjkanja snega preložili. Nov termin bosta organizatorja pravočasno sporočila. Deveta zmaga za KOŠ. Članska ekipa KOŠ je v 12. krogu prvenstva deželne lige slavila deveto zmago. Varovanci trenerja Grzetiča so v gosteh premagali „Pirate Vrbskega jezera" z 72:57 in s tem utrdili vodstvo na tabeli. Naslednji njihov nastop je 2. februarja v glavni šoli St. Martin v Beljaku (ob 18.45 proti ALV Pasut I). Boksarsko srečanje. Danes, 1. februarja, bo ob 19. uri v hotelu Trigon v Celovcu boksarsko srečanje koroških klubov. Nastopil bo tudi , Franci Wieser, ki se bo v glavnem boju večera pomeril z Beljačanom r Manuelom Riegerjem. V ospredju C boksarskega večera bo tudi Marjan r Oraže - predstavil bo namreč po- y sebne samoobrambne vaje. . ODBOJKA Dobljani nepotrebno oddal niz Pliberk. Odbojkarji SK Zadruga Dob/Aich so v 17. krogu prvenstva 1. zvezne lige sicer premagali ekipo SVS Sokol s 3:1 (20/16/-23/21), toda dejstvo, da so varovanci trenerja Vladimirja Pridala po nepotrebnem oddali tretji niz, jim je močno pokvarilo možnosti za osvojitev tretjega mesta. Moštvo Uniqua Salzburg (0:3 proti Vienna hotvolleys) ima tako pred zadnjim krogom osnovnega prvenstva za dve točki boljšo razliko v nizih, ki jih Dobljani po vsej verjetnosti ne bodo več mogli izenačiti. Kapetan Martin Micheu zato v play off-tekmo-vanju kot napsprotnika pričakuje petouvrščeno ekipo SVS Skokol. Kot je pokazala sobot- na tekma v športni dvorani Pliberškega Kulturnega doma, imajo Dobljani vse možnosti, da - kot lansko sezono -napredujejo v krog zadnjih štirih ekip. F. S. ODBOJKA/ZVEZNA LIGA 1. hotvolleys 17 17 0 51:4 34 2. Tirol 17 16 1 48:7 32 3. Salzburg 17 12 5 39:22 24 4. Aich/Dob 17 12 5 38:23 24 5. Sokol 17 9 8 34:33 18 6. Hypo 17 7 10 25:34 14 7. Hartberg 17 6 11 26:41 12 8. Döbling 17 4 13 20:43 8 9. Feldkirch 17 2 15 13:45 4 10. Enns 17 0 17 9:51 0 17. krog: Dob - Sokol 3:1 (20/16/-23/21) Prihodnji krog: Dob - Feldkirch (v soboto, 2. februarja, ob 19. uri, v pliberškem Kulturnem domu) 15 Sport NJUNA ŠPORTNA POT JE KRIŽALA TUDI KOROŠKO Skoraj bi tudi Katanec & Krankl trenirala SAK ■ Srečko Katanec je vodil Slovenijo prvič na SP, Hans Krankl pa je šef avstrijske reprezentance. Še ni dolgo tega, ko sta se oba pogajala s SAK. Hans Krank! - z njim se je leta 1995 za SAK pogaja! Jurij Perč. Srečko Katanec - namesto SAK je prevzel slov. reprezentanco. Senad Tiganj - dve leti pri SAK - zdaj je v slovenski reprezentanci. Svet je res majhen. O Srečku Katancu govori danes vsa Slovenija in o Hansu Kranklu vsa Avstrija. Oba sta šefa nogometnih reprezentanc v svoji državi, Katanec izredno uspešen, Krankl pa se bo moral zdaj sicer šele izkazati. Ni še dolgo tega, ko sta se oba pogajala s SAK za prezvem članske ekipe. Ko je SAK oktobra 1995 po šestih uspešnih letih s trenerjem Ramšakom iskal novega trenerja za II. ligo, se je poznejši predsednik SAK Jurij Perč pogajal s Hansom Kranklom, ki je tedaj ravno oddal Rapid. Krankl se je zelo zanimal in želel dva dneva za premislek. Nato je njegov menedžer Skenda Fani vljudno sporočil Slovenskemu atletskemu klubu, da Krankl v tem trenutku ne želi zapustiti Dunaja. Namesto Krankla je tedaj prevzel SAK v II. ligi Helmut Kirisits. Po enem letu v II. ligi je SAK kljub menjavi trenerja izpadel. Za regionalno ligo sta Roland Grilc & Silvo Kumer iskala spet novega trenerja. Branko Elsner je sakov-cem svetoval Srečka Katanca, ki je ravno končal aktivno igralsko kariero v Italiji pri Samptoriji. Katanec je prišel v Celovec na pogovore, kjer sta ga sprejela Grilc & Kumer. Čeprav se mu je naloga pri SAK zdela zelo zanimiva, je dal prednost slovenski C-reprezen-tanci in postal malo nato uspešni trener A-reprezentance, ki jo je pripeljal do svetovnega prvenstva. Katanec pa je ostal povezan s SAK, vsekozi svetuje klubu, letos si je celo ogledal prvenstveno tekmo SAK - Trg v Celovcu. Zelo zanimiva je tudi nogometna pot nekdanjega sakovca Senada Uganja. Kot 18-letnega ga je leta 1993 v klub pripeljal pristaš SAK Hons Wutte. ki je zanj skrbel kot drugi oče. Senad je bil že tedaj izredno talentiran, ni pa bil v kadru članske ekipe. Takratni trener Ivan Ramšak je vodstvu leta 1995 svetoval, da naj SAK igralca proda. Za 40.000 šilingov je potem napadalec menjal v Vetrinj. Šele ko je zapustil Vetrinj, je njegova kariera šla strmo navzgor. Š Prevalj je šel v Belgijo k Bewerenu in tam dal zelo veliko golov v I. ligi. Danes igra pri Olimpiji, kjer je bil jeseni najboljši strelec. Za Slovenijo je dal že nekaj zelo pomembnih zadetkov in bo seveda šel tudi na svetovno prvenstvo na Japonsko. Če bi pred leti ostal pri SAK, bi klub danes mogoče imel zelo dobrega napadalca, Senad pa verjetno nikoli ne bi videl Japonske. Da, tako majhen je lahko svet športa! Presenečenje: Stanko Tot se je vrnil k SAK ■ Zadnji dan transfernega roka je SAK zabeležil okrepitev. Vrnil se je Tot! Že je kazalo, da SAK v zimskem prestopnem roku ne bo pridobil nobenega novega igralca. Zadnji dan pa je klub le presenečil. Stanko Tot, ki je lani v regionalni ligi igral za SAK, se bo vrnil k SAK. Lani junija si je težje poškodoval mišico in v zadnjih odločilnih tekmah SAK v regionalni ligi ni mogel igrati. Šele pozno jeseni je bil Tot spet popolnoma zdrav in zadnje mesece treniral pri I. ligašu Varaždin. Tik preden se naj bi odpravil v nemško regionalno ligo, so ga na Koroškem zaustavili s pomočjo člana prezidija Jožeta Partla. Ker Tot kluba ni menjal, SAK ga ne bo treba novo prijaviti, saj je še vedno javljen kot igralec SAK. Tot je pri SAK prvič treniral pretekli četrtek. Prva zmaga. Preteklo soboto je SAK igral na umetni travi proti Šentvidu in zmagal z 2:0. Oba zadetka za SAK je dal Matthias Zimmerling. Trenerja sta prepričala režiser Jani Pate ter Thomas Weissenberger. Oba sta jeseni zaradi poškodb igrala le malo, zdaj se posebej trudita, kar zelo veseli trenerja Jagodiča. To soboto igra SAK ob 12.30 v Sachsenburgu proti Špitalu. KOROŠKO PRVENSTA/O SAK je premagal FC Kärnten U16: sodniki spet igrali svojo vlogo ■ Velika zmaga. V 2. polfinalu koroškega prvenstva v dvorani je ekipa SAK U 14 slavila izredno zmago. Marjan Kropi. V Vetrinju je unik je proti ekipa trenerja FCK kar petkrat Trdine pre- zadet v go! magala FC Kärnten 7:5. Pet zadetkov je dal izredno talentirani Marjan Kropiunik. Da SAK kljub temu ni v finalu najboljših šest, pa je gotovo kriv žreb. KFV je dal v eno skupino trenutno najboljše tri koroške ekipe v dvorani, le ena pa je lahko napredovala. Tako je potem šel naprej z eno točko prednostjo St. Stefan. SAK in FCK pa sta se lahko le jezila, ker bodo v finalu igrale precej slabše ekipe. KFV v tem primeru gotovo ni imel najbolj srečne roke. Sodniki pa so preprečili vstop ekipe U 16 (trener mag. Mirko Oraže) v finale. Ko so v odločilni tekmi proti VSV potrebovali le točko, je sodnik po krivici izključil najboljšega igralca SAK. Po tekmi so se trener in starši jezili zaradi krivičnega sodnika. Nekdanji goleador SAK in oče Tomija Waldhauserja Folti Wald-” hauser: „To je neverjetno, že pred 30-imi leti so nas sodniki nesli, in to je še danes tako ostalo". Trener maa. Mirko Oraže: „To je nesramnost, kar si dovoljujejo sodniki s Slovenskim atletskim klubom“. To nedeljo U 10. V nedeljo, 3. februarja (ob 13.15 v Wolfs-bergu) igra ŠAK prvi predkrog. Prvič je SAK sestavil iz vseh treh centrov skupno ekipo, ki jo bosta vodila trenerja Silvo Kumer in Jože Knez. Nasprotniki SAK bodo ATSV Wolfsberg 2, Velikovec 1, WAC in Šentan-draž 1 (prva dva napredujeta v 2. krog). Trener Mirko Oraže se je jezit zaradi krivičnih sodnikov. . 1 , 77 /o obiskovalcev spletne strani Nedelje meni, da so dvojezične table prav tako pomembne kot šola in druge ustanove narodne skupnosti. 17% meni, da so najpomembnejša stvar, 8 % pa da prinašajo samo nemir. Proti dvojezičnim tablam ni nobena oseba. ZANIMIVO 3UStne seje v Šentjanžu v Rožu so v zadnjih letih vedno bolj priljubljene in pravijo, da je prav težko dobiti vstopnice za eno izmed predstav, ki so v k&k centru v Šentjanžu. Tudi letos je bilo treba zgodaj kupiti vstopnice, zdaj so na voljo le še posamezne (tel. 04228/3796), seveda le, če imate srečo. Zadnja predstava bo v petek, 8. februarja. Matjaževec iz srca. Hannes