IZVAJANJE NOVEGA REPUBLIŠKEGA ZAKONA O ZAKONSKI ZVEZI IN DRUŽINSKIH RAZMERJIH Socialni in drugi strokovni delavci v 60 obeinskih skupnostih socialnega skrbstva v SR Sloveniji smo dobili skupaj z občani nov republiški zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. ki je bil objavljen v Uradnem listu SRSšt. 15-76, zdne4. junija 1976, veljati pa bo začel 1. januarja 1977. Z dnem, ko začne veljati ta zakon, bodo v SR Sloveniji prenehali veljati:— te-meljni zakon o zakonski zvezi (Uradni list SFRJ št. 28-65, razen določbe 26. člena; — temeljni zakon o razmerju med starši in otroci (Ur. list FLR.I št. 104-47, 11-51, 53-56, 4-57 in Ur. list SFRJ št. 10-65); — temeljni zakon o posvojitvi (LJr. list FLRJ št. 30-47, 24-52) in Ur. list SFRJ št. 10-65, razen v primerih iz prvega odstavka 229. člena tega zakona; — temeljni zakon o skrbništvu (Ur. list SFRJ št. 16-65), razen določbe 29. člena; — določbe šestindvajsetega poglavja zakona o pravdnem po-stopku (Ur. list SFRJ št. 4-57, 52-61 in Ur. list SFRJ št. 12-65. 1-71, 23-72 in 6-74). razen določb, ki se nanašajo na narok in za poskus sprave. ki se bodo uporabljale do 1. januarja 1980; — zakon o rejništvu (Uradni list LRS št. 34-60); — zakon o premožen jskih razmerjih med zakonci (Ur. list LRS št. 20-50). ZNAČILNOSTI NOVEGA REPUBLIŠKEGA ZAKONA O ZAKONSKI ZVEZI IN DRUŽINSKIH RAZMERJIH Novi republiški zakon o /a-konski zvezi in družinskih ra-zmerjih je rezultat dolgoletnih pri/adevanj, da bi se naše rod-binsko pravo, ki skoraj 30 let ni bilo bistveno revidirano, prila-godilo spremenjeni naravi druž-benih odnosov, posebno pa še transformacij družine in njenega položaja \ naši samoupravni družbi. Pri oblikovanju novih predpisov je moral zakonodaja-lec rešiti predvsem dve vprašanji vsebinske oziroma konceptualne narave: — ali naj rodbinskopravno snov ureja več zakonov ali en Kim zakon in — katera družbena razmerja n ij bi urejali novi predpisi (pro-b em vsebine nove zakonodaje). 5 iem vprašanjem je bil povezan tiidi problem naslova novega zakona, če bi šlo za en sam - ikon. Zakonodajalec se je odločil za kompleksno uredilev snovi v enem zakonodajnem aktu. S tem je poudarjeno, da predstavljajo rodbinskopravni predpisi eno pravno področje, omogočeno pa je tudi idejno poenotenje razme-lij, ki jih predpisi urejajo in od-pravljene so mnoge praktične težave pri izvajanju predpisov. Novi zakon ureja torej snov štirih nekdanjih zveznih temelj-inih zakonov s področja rodbin-iskega prava in snov dveh repu-bliških zakonov prav Uko s področja rodbinskega prava. V prvem členu novega zakona so našteta razmerja, ki $0 pred-metpravnega urejanja: zakonska zveza, razmerja med starši in otroci in med drugimi sorodniki, posvojitve, rejništvo ter skrbniš-tvo (varstvo mladoletnih otrok in drugih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pra-vice in koristi in opravljati $ svo-jim premoženjem). DOLŽNOSTI PREŽIVLJA-NJA PO NOVEM ZAKONU Po slarem teraeljnem zakonu o razmerjih med starši in otroci je bila pravica in dolžnost preživ-Ijanja omejena na bližnje sorod-nike: na prednike in potomce ter brale in sestre glede preživljanja mladolelnih bratov in sester. Obveznost preživljanja med temi sorodniki je po novem zakonu odpravljena. Podoločbah 123. in 124. člena novega zakona so namreč slarši dolžni preživljati svoje otroke; če se redno šolajo, so starši dolžni preživljati svoje otroke tudi po doscženi polno-letnosti. Če je otrok zaradi težje telesne ali duševne prizadetosti nesposoben za samostojno živ-Ijenje in delo in nima zadostnih sredstev za preživljanje, so ga starši dolžni preživljati v skladu s svojimi možnostmi in ob pomo-či družbene skupnosti. Pri preživljanju je omeniti določbo, po kateri lahko zaveza-nec in upravičenec preživljanja skleneta pred občinsko skup-nostjo socialnega skrbstva — centrom za socialno delo — DOGOVOR o preživitini — tak dogovor predstavlja tudi izvrsilni naslov. Za tak dogovor ni osnova pravnomočna sodna odločba o določitvi preživnine (130. člen zakona). Zakon ima tudi določbo o obvezni vsakoletni valorizaciji preživnin glede na dvig življenj-skih stroškov;VALORIZA-CIJO bo opravila občinska skupnost socialnega skrbstva — center za socialno delo, ki bo izdajala tudi odločbe o spre-membah višin preživnine. Osnova za vsakolelno valoriza-cijo preživnin je pravnomočna sodna odločba o določitvi pre-živnine (132. člen zakona). Pozivamo vse upravičence in zavezance preživnin, da se čim-prej zglasijo glede dogovorov oz. valorizacije preživnin na tentru za socialno delo kot strokovni službi občin.ske skupnosti social-nega skrbstva l juhljana Mnste-Polje, ob Ljuhljanici 36 A. Lradne ure za slranke so: \sak ponedeljek «>d 8. do 12. ure, vsako sredo od«. do 12. urc in od 14. do 16. ure ler vsak petek od 8. do 12. ure. Polnoletni otroci pa so dolžni preživljati svoje starše, če so ti nesposobni /a delo in nimajo dovolj sredstev za preživljanje oz. življenje. Očim in mačeha sta tudi dolžna preživljati svoje mlado-letne pa^torke. razen če imajo ti rodilelja, ki jih lahko preiivlja. Pastorki so prav tako dolžni preživljati svojega očima in mačeho, če sta jih ta dva dalj časa preživljala in zanje vsestransko skrbela. Če imata očim in ma-čeha svoje otruke, imajo pastorki dolžnosl prtviv Ijanja skupaj s temi otroki (127. člen zakona). Odpoved pravici do preživ-nine nima pravnega učinka. Nihče se ne more lej pravici odpovedati v škodo upravičenca. Kdor je imel izdatke /aradi preživljanja take osebe, sme $ tožbo zahtevati povračilo izdat-kov od tistega, ki jo je dolžan preživljati, kulikor so bili ti iz-datki potrebni. (Na primer ob-činska skupnost socialnega skrbstva bo lahko zahlevala povračilo izdatkov ud slaršev ali od polnoletnih otrok ali od dru-gih zavezancev — 133. člen zakona). Obveznost preživljanja drugih sorodnikov je torej po novem zakonu odpravljena. Pred spre-jetjem novega zakona je prevla-dalo mnenje, da mora življenjsko eksistenco nepreskrbljenih oseb, ki niso same sposobne za prido-bivanje, zagotavljati v prvi vrsti družbeno varstvo na temelju minulega dela, bodisi svojega, bodisi dela staršev nepreskrb-Ijene osebe, ne pa sorodnikov. Misel o nujnosti družbenega zagotavljanja življenjskih mož-nosti je gotovo pravilna, vpraš-Ijivo pa je, ali je naša družba spričo omejenih materialnih možnosti že sposobna ustvariti tak sislem materialne varnosti na temelju minulega dela. Ker novi zakon ne predpisuje več obveznosti preživljanja med »drugimi sorodniki«, je proble-matičrn sistem zakonitega dedo-vanja zapustnikovih sorodnikov (razen staršev in otrok), kajti pravica oz. obveznost preživlja-nja nepreskrbljenih sorodnikov in pa dedna pravica izhajata iz istih temeljev (v teoriji se dedna pravica označuje kot »pendant«, prispevek obveznosti do preživ-l|an)a — iz čuta družmske pove-/anusti in solidarnosti, ki pri nas še vlada med hližnjimi sorodni-ki). Zato se tudi obveznost pre-življanja ne upira pravnemu ohtulku naših Ijudi. Določba pnega člena novega zakona je tudi pomanjkljiva, in sicer zato, ker ne omenja zunaj-zakonske skupnosti, čeprav jo zakun sicer ureja glede ra/merij tned partnerjema. Namreč: 12. člen novega /akona prtdpisuje, da ima dalj časa trajajoča živ-Ijtnjska skupnosl muškega in ženske, ki nista sklenila zakon-ske zvezc, zanjo enake pravne pnsledice, kut jih določa n«\i zakitn glede zakonske />eze. \ tndar pa le pravne posledice ne nastopajo (tj. ne gre za /unaj/a-konsko skupnost pu zakonu). če je npr. en partner (ali ol)a) že poročen; \ tem primeru take sknpnosti ni šteti /a zunajzakon-sku skupnosl po novem /akonu. ker partnerja /aradi obstojcče /akonske z»e/j in vezi ne hi mogla skleniti nove /akonske nc/t, nz. bi hila nevcijavna. Na drugih pra\nih področjih imu /unaj/akonska skupnosl putne posledice samo tedaj, če predpi- si, s katerimi so ta področja regu-lirana, tako določajo. Novi zakon šteje za zunajza-konsko samo dalj časa trajajoČH življenjskoskupnost. Oba pogoja (dolžina Irajanja in življenjska skupnost). sta nedoločena pravna pojma; zakonodajalec ju ]e uporabil zato, da se pri odlo-čanju lahko upoštevajo vse oko-liščine konkretnega primera. O življenjski skupnosti lahko govo-rimo tedaj, kadar je zveza med pirfnerjema po vsebini in po zunanjih manifestacijah po-dobna /akonski zvezi. Če z\eza ne Iraja vsaj loliku časa, da lahko ta podobnost nastane, ni zunaj-zakonske skupnosti. Pogoj dol-žine trajanja skupnosti je odvisen tudi od tega, ali iz skupnosti prihajajo otToci. K ureditvi zunajzakonske skupnosti po novem zakonu je pripomniti naslednje: Izenačenje zunajzakonske skupnosti 1 zakonsko zvezo v pravnih posledicah med partner-jema po naravi stvari ne more biti popolnu. Dolžnost skupnega življenja zakonccv, ki je temeljna posledica zakonske zveze, v zunajzakonski skupnosti sploh ni dolžnost, antpak essenziale razmerja, tako da pojmovno ne moremo govoriti o zunajzakon-ski skupnosti, če ni skupnosti življenja. Upoštevati je tudi, da lahko partner. Id noče prosto-voljno izpolnjevati svojih obvez-nosti in dolžnosti, vsak čas zapu-sti drugega partnerja. razdre skupnosl; kakor nastanek, tako je seveda tudi prenehanje skup-nosti neformalno. ni odvisno od obsloja ukoliščin, določenih v zakonu (kot je to pri razvezi zakun.ske zveze). Če zakon že ureja zunajzakonsko skupnost, potem bi jo moral prvenstveno urejati s slališča varstva otrok, Id iz le skupnosli izhajajo. Tu jt v.sekakor osnovna pomanjkiji-vosl tega zakona. Ustava (232. člen ustave SR Slovenije) govori le o družbtnem varsjvu družine (kot skupnu^ti starštv in otTok), kar nujno narekuje izenačenje zunajzakon-ske skupnosti z zakonsko zvezu le v razmerju starši—otroci, ne pa tudi v razmerju med slarši. Popolno izenačenje /unajzakon-ske skupnosti z /akonsko z^ezo je seveda tudi \ tem pogledu nemogočc doseči. Če npr. zunaj-zakunski partner ne bo priznal otroka za svojega, bo moral otrok. ki bo uveljavljal svoje pravice zoper parlnerja, najprcj v postopku za ugotovitev očetov-sha dukazati, da je le-ta res njego\ oče. Morebitna pravna domneva, da jv oče otroka. rojc-nega ali spočetega v /unaj/akon-ski skupnosti inoški. ki jc /i«el / otroko\u maierjiM tejskupnosti, hi sicer izholjsala olrokii pnlii/aj. ker mu nt bi hilo treba l /akonski /\c/i dru-gih rcpublik in pokrajin > SKRJ nv urvjajo /tinaj/akonskc skup-nosti. NadaljeMinjc prihodnjič! FRANC LOZONŠEK