_ jmm^rnm	■■■IJHI
LOVENEC.
Političen list za slovenski narod.
poBtl prejemu velja: Za oelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 (Id., za četrt lete	I
4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr	!
T administraciji prejemaš, velja: Za oelo leto 13 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta	I
• fld.. ta en meeee 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.	T
Posamezne številke veljajo 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravniitvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vaak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob >/,6. uri popoludne.
Ssltev. 33.
V Ljubljani, v petek 10. februvarija 1893.
Letnik XXI.
Panama v Rimu.
Iz Rima, 5. februvarija.
Mlada Italija rodi jako grenke sadove. Mnogo se je pisalo in zabavljalo pred leti o finančni politiki v bivši cerkveni državi, dasi je bila vzgledna v primeri s finančnim gospodarstvom takozvanih »patri joto v", ki vladajo sedanjo zjedinjeio Italijo. Včeraj tedenjje zbornica z veliko večino sprejela minist. predsednika predlog, da se stvar o goljufijah in sleparijah pri bankah odloži za tri mesece. Giolitti je upal, da mej tem časom vsaj za silo naredi red pri bankah, toda nenadoma je prišla ta zadeva zopet na površje. Minolo sredo je namreč predseduik zbornice naznanil, da je generalni prokurator potom pravosodnega ministerstva zahteval od zbornice, naj dovoli proti poslancu De Zerbi-ju kazensko preiskavo. Iz predloženega poročila pravosodnega ministra je razvidno, da je vlada mej tem pričela preiskavo proti »Banki Romani" ter se prepričala, da je imela banka v prometu bankovcev za 185 milijonov, od katerih pa 65 milijonov ni bilo pokritih z nikakoršno operacijo. Bivši bančni ravnatelj Tanlongo je pri zaslišanju izpovedal, da je ravnateljstvo namerjalo podkupiti nekatere vplivnejše časnike, ki naj bi banko zagovarjali pred občinstvom. Pri hišni preiskavi so tudi našli dokaze, da je banka potrosila mnogo denarja. ko je dne 30. junija 1891 dobila od zbornice triletno podaljšanje privilegija za izdajanje bankovcev, in da je imenovani poslanec De Zerbi v treh letih dobil 400.000 frankov, katere naj bi porabil za časnike in svoja potovanja, oziroma obiske pri raznih uredništvih. Bivši bančni blagajnik baron Lazzaroni je trdil pri zaslišanju, da je porabil 2'/» milijona za odškodnine poslancem, ki so v zbornici zagovarjali in pospeševali koristi banke, to je, njenega ravnateljstva. Tanlongo celo trdi, da je izplačal 4 mili-
jone raznim ministerskim predsednikom. De Zerbi je bil več let glavni urednik v Napolju izhajajočega lista »Piccolo", leta 1888 se je preselil v Rim, kjer si je kupil lepo vilo in živel jako potratno. V zbornici je podpiral vlado ter imel velik vpliv med tovariši. Bržčas ni on jedini dobival odškodnine od banke.
Stvar je vzbudila v Rimu veliko pozornost, kajti i De Zerbi je bil doslej v javnosti čislana oseba. V četrtek je zbornica nestrpno čakala, kaj bode odgovoril ministerski predsednik Giolitti na poročila časnikov, da je namreč banka z vednostjo vlade porabila mnogo denarja pri zadnjih volitvah. Toda Giolitti je odgovoril kratko, da se ne peča z obrekovanjem po časnikih. Prejšnji predsednik Rudini je izjavil, da od rimske banke ni nikdar zahteval niti dobil kakega beliča, ter nasvetoval, naj zbornica izvoli posebno enketo, da preišče, ali so trditve Tan-longove o izdanih 4 milijonih istinite. Oglasi se zopet Giolitti, češ, da Rudinija ne zadene niti najmanjša sumnja in da se izpovedbam zatožencev ne
i sme pripisovati prevelika važnost.
V petek je v zbornici predsednik prečital pismo bivšega ministerskega predsednika Crispija, ki pro-testuje, kar se njega tiče, proti izpovedbi Tanlongovi, da je namreč raznim ministerskim predsednikom izročil 4 milijone za izvanredne vladne potrebe. Po daljši debati je zbornica skoraj soglasno sklenila, da dovoli kazensko preiskavo proti poslancu Zerbi ju. Kaj se bode skuhalo iz te moke, tega javnost v pravi luči gotovo ne bode zvedela, ljudstvo pa mora kouečno izprevideti, da je gospodarstvo takozvanih »patrijotov". ki se krpali Italijo, jako drago in da ni že najboljši minister, ki je zvit v zarotah in predrzen v boju. Ko je zaplapolala italijanska troboj-nica na Kvirinalu in je v Rimu italijanska vlada postavila svoj tabor, začeli so zidati na vse pretege,
da bi zatrli vsako sled prejšnje vlade papežev iu dali Rimu zunanjo podobo svetovnega mesta. Upali so, da bode prebivalstvo kar drlo v Rim, Ispekulantje so gradili velikanske palače in hiše za stanovanja. Na severni in vzhodni strani starega mesta, kakor onkraj Tibere pod Janikulom in na planjavi pod Vatikanom so kar rastle po več nadstropij visoke hiše iz tal. Toda nad tretjino teh hiš ni dovršenih, pri tleh tu in tam bivajo revne delavske družine, in le nekaj hiš je v najemu. In v to špekulacijo je bila zapletena tudi rimska banka ter je zgubila precej denarja. Ker pa so vse vlade zadnjih desetih let dobro poznale te razmere in niso hotele svetu odkriti resnice, da ne bi trpel ugled mlade Italije pred javnostjo, zato je še vedno vprašanje, ali bode preiskava popolnem izčistila Avgijev hlev.
Liga +57.
Državni zbor.
Z Dunaja, 8. februvarija.
Slovenske šole v Gorici.
V današnji seji nadaljevala se je razprava o proračunu za ljudsko šolstvo, pri kateri je tudi na-učni minister odgovarjal raznim dosedanjim govornikom. Iz ministrovega govora je za nas Slovence saj važnejše, kar je minister odgovoril na besede poslanca Robiča, ki je v svojem včerajšnjem govoru ministru očital mlačnost v izvršbi in osnovi slovenske ljudske šole za slovenske otroke v Gorici. Minister je to-le povedal:
»Gledš šole v Gorici za slovenske otroke s slovenskim učnim jezikom omenjam, da je učno ministerstvo vse storilo, kar je v ta namen potrebno, da napoti deželni šolski svet v Gorici k konečnemu sklepu v tej zadevi in smem izreči prav zanesljivo zagotovilo, da bo ta odlok v uajkrajšem času prišel."
LISTEK
»Ribičev maček".
(Predpustna.)
(Dalje.)
Nihče ne sme Jeri zameriti, da je vsak ponedeljek „Mačka" tako izpovedala, to bi storila vsaka tudi najkrotkejša žena. Le pomislimo, kako je morala mčd tednom štediti in varovati. »Maček" ji je odmeril za celi teden naprej zabelo, odštel krompir in jajca in ves živež; ključe od shramb je pa hranil sam. Kavo, katera se je Jeri bolj prilegala, kakor ne vem kaj, ji je še v nedeljo ostro prepovedal, nikari ob delavuikili. Ona je dosti potrpela, z »Mačkom", tudi obirala ga ui pri sosedah in opravljala, dasi jo je večkrat mikalo, da bi potožila prijateljicam svoje zakonske težnje. Toda navzlic njeni molčečnosti se je vendar vedelo po celi vasi, kako se pri Ribičevih godi, odkar hodi »Maček" k Salomonu. »Jera ima malo dobrega." .Takega moža imeti je pač pokora." »Zakaj pa tako skriva, naj bi se pa s kom posvetovala, bi se že pomagalo!" Tako in enako so si šepetale babnice po vasi na uho. Igra utegne postati strast, katero težko obvlada, kdor se ji je udal do dobra. Tudi »Maček" se je bil taveroval v kvarte tako, da je mislil, da mu brez njih ni moči živeti. Jera je dolgo na tihem nosila svoj križ in delala navidezno zadovoljen obraz, naposled je pa le sklenila tovarišicam razkriti svoje
gorje in se ž njimi posvetovati o svojem položaju. Morda bi se pa »Maček" le dal ozdraviti, z zvijačo ali kakor si bodi.'
Ko se je ob nedeljah popoldne odpravljal na izprehod, pazila je Jera skrbno nanj in na njegovo tobačnico. Kadar je namreč le-to pustil doma, prišel je po izprehodu skoraj vselej domu; kadar jo je vzel s seboj, šel je pa kar naravnost k Salomone. V drugem slučaju je smuknil postrežljivi čevljarski vajenac k Zoretu po pet soldov zmlete kave in ravno toliko sladkorja. Obleči je moral vselej vrhno suknjo, robo zvesto skriti v notranji veliki žep ter podvizati, kolikor je mogel, da ga ni na potu kdo izpraševal, kje si bil, ali kaj neseš. Komaj je bil fant doma, bila je že pripravljena v veži butarica brsti za ogenj. Veselo je jela kmalu pokati suhljad na ognjišču iu sta bila pristavljena lončka k ognju eden za kavo, drugi za mleko. Z velikim strahom je Jera pripravljala žrjavico in se obračala naglo, kar ee je dalo. Ko je bilo vse pripravljeno, sedla je na ognjišče, dejala skledico na kolena in naglo srebljala rajsko tekočino. In kako ji je šla v slast! — »Vse bi človek prebil" — je govorila sama seboj — »da bi le kavo imel vsak dan. Boljšega ni na svetu! Kako to pogreje po životu! Se enkrat lepša in veselejša se mi zdi nedelja, kadar si morem kavo skuhati!" — In Jeri se je milo storilo v srcu, kajti jola je premišljevati, kako bi bilo prijetno, da je tudi mož njenih mislij. — Ne bilo bi treba sedeti v veži na ognjišču, ne biti v tolikem strahu in jesti tako naglo,
V hiši pri mizi bi lahko sedela, kavo vživala vsak dan in vse to poleg moža ž njim se ljubko pomen-kovaje! — To bi bilo življenje!---
Neko nedeljo popoldne je šel »Maček" po obedu celo zgodaj z doma. Sel je na vrh griča, da se na-vžije zdravega zraka in lepega razgleda. Ko gleda po dolini na zlatorumeno polje in doli na vas, začne nepremično zreti na kraj, kjer se je valil gest dim izpod strehe. „Kje se neki kadi?" govori sam seboj.
»In ob dveh popoldne! — Pa ne, da bi--!
Istinito, to je Ribičeva hiša 1 — Nekaj mora biti!
Beži domu!--« In .Maček" je stekel po hribu
navzdol, kolikor so mu dajala pljuča in noge. Ljudje so kar postajali, smejali se ter povpraševali, je li polna luna, ka-Ii. Le nekaj minut in bil je doma pred vežo. Plane na zaprta vrata, ki se odpr6 na stežaj z velikim ropotom ter skoči pred ognjišče, da se vse strese po veži.
Tlesk ! pade Jeri od strahu skleda 8 kavj vred iz rok na tla, da se razlete čepinje na vse strani. Po rnjavi tekočini razliti po tleh pa plavajo kruhove skorje kakor ribe v kalni vodi. Jera obsedi na ognjišču, kakor da je okamnela. Rudečica ji polije obraz in jok jo posili.
»Ogenj se težko naredi brez dima, to si zapomni, stara!" se ponorčuje »Maček" škodoželjno, prime lonec na ognjišču, v katerem se je bila kuhala kava in ga vrže z rujavo goščavo vred skozi vrata na cesto, zapre vežo in jo'mahne k Salomonu.
(Dalje sMdi.
Kmetijski pwk na ljudskih šolah.
Severnočeški poslanec dr. Boser priporoča, da
se kmetijstvo poučuje vseh ljudski!) šolah. Francoskem obstoji ie od 1. 1879 pestiva, ki pro<-glaša pouk v kmetijstvu kot obligate* učni predmet na učiteljskih pripravnicah in ljudskih šolah.
Tttdi 1 Polaudiji vlada skrbi za to, da .se učeuci n* ljudskih šolah dobro pouči v kmetijstvu. Konečno stavi sledečo resolucijo:
„Z ozirom, da sinovi revnejših kmetov me morejo obiskovati kmetijskih šol ^rfdi uboštva, poživlja se visoka vlada, skrbeti za to, da se kmetijski pouk na naše ljudske šole vpelje."
Češki poslanec Adamek ugovarja nemškemu , poslaucu Bendelnu, da bi nemški otroci ne imeli na | Češkem dovolj ljudskih šol. Očita vladi že historiško znano nehvaležnost avstrijske vlade proti Slovanom, vsaj je za ves trud in 12letno podporo češkega naroda zastop dobil Gaučeve ordonance in punkta-eije v plačilo!
Državna podpora.
V	tej seji stavila sta poslanca Pfeifer in doktor Ferjančič nujni predlog za državno podporo po toči in drugih nesrečah zelo oškodovanim okrajem na Kranjskem, osobito v okrajih: Črnomelj, Novomesto, Krško, Postojina in Logatec. Utemeljevala sta nujnost tega predloga oba poslanca; poslednji je navedel, da je deželni odbor že nad 52.000 gld. v treh letih v ta namen izdal. Sila je velika, in deželni odbor ne bo mogel sam iz lastnih močij vsaj najnujnejšim potrebam zadostiti, zato je državna pomoč neobhodno potrebna.
Poslanec Pfeifer obžaluje, da vzlic njegovemu govoru v seji dne 16. dec. m. I. se vlada čisto nič ni ozirala na deželo Kranjsko. Kakor je poizvedel, je uzrok temu, da ni lokalna vlada storila potrebnih korakov v misli, da bode domača deželna pomoč zadostovala! To je tudi uzrok, da naša dežela ni nobene podpore dobila iz državne svote, dovoljene ▼ podporo po toči poškodovanim v 1. 1891, ker deželna vlada kranjska sporočala je ministerstvu, da je v srečnem položaju za deželo Kranjsko, ker ne potrebuje državne pomoči, ker bodo deželni zneski zadostni za pomoč poškodovanim.
Tako enostransko stališče zavzemajo nekateri vladni organi, ki nimajo srca za trpeče ljudstvo in le tako je mogoče, da je letos politični uradnik vprašal nekega župana, kje da je lakota v njegovi občini, kdo in koliko jih je že umrlo vsled lakote! I
Zbornica sprejela je predlog kot nujen in ga izročila budgetnemu odseku v poročanje.
Poslanec T a u s c h e praša načelnika pravnega odseka, kaj je z onimi peticijami, katere so došle zbornici zaradi umetnega masla.
Na dnevni red pride vsaj pred Veliko nočjo še postava proti ponarejevanju živil in prav bi bilo, da bi se, kakor za to prosijo mnogoštevilne peticije raznih kmetijskih družb, v dotični postavi tudi poseben paragraf sprejel, ki bi urejeval kupčijo z umetnim maslom ter s tem zabranil nepošteno konkurenco naravnemu maslu. Na to vprašanje odgovoril je načelnik odseka grof P i n i u s k i ter mu povedal, da tudi on je v družbi s poslancem vitezom Kozlovskim htavil poseben predlog, da se posebna postava proti ponarejevanju masla proglasi. Skrbeti hoče, da, če že ne bo mogoče doseči po njegovem predlogu posebne postave, se vsaj v novo postavo sprejme primeren poseben paragraf.
Finančni minister naznanil je za živinorejce gotovo veselo novico, da hoče 500.000 kvintalov soli po 5 gld. dati za živinorejce kot živinsko krmsko sol. Dolgo vrsto let je državni zbor zahteval, da se za prospeh živinoreje oddaje solj po znižani ceni. In sedaj je konečno finančni mipister vdal se zahtevi gospodarskega odbor*, ki je preraftunil, da bi z množino 500.000 kvintalov soli bilo že precej ustreženo živinorejcem gledl števila goveje živin«. Nekaj pa dobro.
V	tej seji je izročil poslanec kranjskega vele-posestva baron Seli we g I peticijo deželnega odbora kranjskega za grajenje železnice Divača - Loka- Celovec.
V	jutršnji seji bo levičar dr. Suess govoril o ljudskem šolstvu in sicer o verski Šoli, odgovarjal mu bo konservativni poslanec baron Morsey. O izidu te od vseh stranij za važno smatrane debate dobite poročilo.
Banket na čast grofu Hohenwartu.
Konečno naj še pristavim, da je zvečer bil banket na čast načelniku konservativnega kluba
Nj. ekscelenei grofu H o h e n w a r t u , ki dni 12 t. m.
praznuje svoj 70. rojstni dan. Banket počastil je tudi ministerski predsednik grol' Taaffe. V j»ko lepem govoru proslavljal je grofa Hohenwarta poslanec barog Morsey. Govor Hohenwartov bil je velezanimiv in je vzbudil med člani klubovimi pravo navdušenje in zadoščenje; to so (tile prave moške besede!
„Soča" in Alojzijevišče v Gorici.
Iz Gorice, 1. februvarija.
Zadnja .Soča" odzvala se je dopisniku z Goriškega v 9. številki .Slovenca" z odgovorom: .Alojzijevišče". Svojim očem nismo verjeli, ko smo čitali njene predrzne trditve. .Soča" namreč piše: „V Gorici se je snoval zavod ,Alojzijevišče'. Mi ni s m o vede 1 i z anj, kakor neverno za svojo smrt. V Gorici živimo, a izvedeli smo za ta zavod še le iz Kobarida.---Sploh nismo dobili mi o
temzavodu nikakega poročila, ne o ustanovitvi, ne o delovanju, ne o namenu, ne o potrebah.....zato naravno,
tudi ničesa nismo mogli poročatio tem s a vodu." Kolikor trditev, toliko neresnic. Kar trdimo, tudi iokažemo.
Vrednik „N. Soče" ob času ustanovitve .Aloj-zijevišča" je bil Šel v toplice ali ka-li, ko je .Nova Soča" dne 7. novembra 1890, št. 45 II. teč. priobčila uvoden članek, naslovljen : .Besna beseda o važni stvari". Da bi bil vrednik tudi peto kolo pri izdavanju „N. S.", neumljive so nam doslovno prepisane besede iz zadnje .Soče". Omenjeni uvodni članek bil je naperjen proti dopisu: .Iz goriške okolice, 21. oktobra" s podpisom .duhovnik", in pa proti dopisu: .Iz goriške okolice, 27. oktobra" v 44. številki .Soče" s podpisom: .Duhovnik II." V teh dopisih izražala sta čč. gg. duhovnika nujno potrebo zavoda, vzgajajočega krščansko-katoliški naraščaj na Goriškem, opirajoča se na nedostatek posvečenega osobja na Goriškem. Prvi dopisnik bil je za ustanovitev .Študentovske kuhinje", ali še bolje konvikta po vzgledu laškega konvikta sv. Alojzija v Gorici, Poudarjal je, da otroškega vrta in dekliške šole v Gorici ne bode treba vzdrževati več z let-nino .Sloginih" udov, radovoljnimi podporami in doneski, ker se je nadejati, da bode odbor .Sloge" — kakor je pri občnem zboru poudarjal in zahteval č. g. župnik BI. Grča — delal na to in z vztrajnostjo tudi dosegel, da jo v kratkem času sprejme v svoje oskrbovanje mesto goriško". Dopisnik je končal dopis z besedami: .To so moje misli o tem, kako bi bilo nam skrbeti za duhovski naraščaj; časa pravega nisem imel, da bi svoje misli s tem obširneje razvil; če pa v 3 kdo za kak drug način, naj ga pove in vstreženo bode meni in še marsikateremu drugemu."
V	naslednji 44. št. .Soče" oglasil se je .Duhovnik II." s svojim dopisom: .Iz goriške okolice"
s predlogom:......Studentovska kuhinja bi po
mojem mnenju ne zadostovala; ustanoviti moramo konvikt. . ."
V	odgovor tema dvema dopisnikoma objavila je 45. št., II. tečaj, 7. novembra, uvoden članek: .Besna beseda o važni stvari", v katerem odobruje misel, je pa odločno proti študentovskim kuhinjam, modrujoča: .Pri študentovskih kuhinjah gleda se v glavnem oziru le — na prazen želodec
šolarjev, ne pa--ali so tudi pridni in
vredni, da se za-nje kuha in trudi ter žrtvuje čas
in denar.--S tega stališča smo odločni
nasprotniki študentovski kuhinji."
Dalje odobruje .Nova Soča" misel, da bi si osnovali tako imenovani konvikt ali .zavetišče". Tedaj .N. S." bila je za stvar, pomišljala pa se je radi časovnih okoliščin. Evo: ....'imamo v tem oziru neke pomisleke. . ;.Naši p o m i s1ek i p a se ne nanašajo na stvar samo...marveč na čas, v katerem se je spravila ta misel na dan."
V	naslednjih vrstah toži .Nova Soča" o .velikih potrebah", o .pičlih sredstvih", in zaključuje, da .moramo biti s sredstvi varčni ... rabiti jih le v one svrhe, ki so najbolj siljene", češ, konvikt je sicer koristen, a zdaj še ni neizogibno potreben. .Gospoda," kliče .N. S.", .priznajmo, da bi nam bilo rečeno zavetišče jako koristno, a neizogibno potrebno ni, da bi ga morali prav letos ustanoviti, ko zahtevajo od nas neizogibBe potrebe vse naše moči. — Odložimo ustanovitev — za nekoliko let. —
Nikar ne postavljajmo si ca zgled italijanske duhovščine.--Združimo se ter p o dpi raj m o .Slogo". Se je čas, da gospodje, ki so ono misel spravili v javnost, opasti ca zdaj svoje nameni."
Tako je pisala .Nova Soča" doslovno 7. novembra 1890 ; a 27. januvarija 1998 zopet doslovno ista .N. S." pod istim vrednikom: .v Gorici se je snoval zavod ,Alojzijevišče'. Mi nismo vedelizanj, kakornevemo ta svojo smrt . . . . izvedeli smo za ta zavod, ko je bil ustanovljen, še le iz Kobarida. ...Sploh nismo dobili o tem z a v o d u n i k a k e g a poročila, ne o namenu, ne o potrebah."
Ljuba .Soča", povej vendar, kdo piše neresnico? Mi ali ti?!! Je-li pravo pogodil dopisnik z Goriškega v 9. številki .Slovenca", pišoč: .Taka je liberalna pravico- in resnicoljubnost", ali ne?! In ta list čita in podpira, kar moramo z bridkim srcem potožiti, tudi goriška duhovščina! Kaj bi vendar rekli sveti oče papež, ko bi kaj takega zvedeli ? Sveti oče, ki priporoča in roti vse katoliško-misleče in v prvi vrsti duhovnike, da podpirajo dušno in gmotno le dobro časopisje?! Kdo bo dajal odgovor za vse pohujšanje, ki ga trpi po „N. S." katoliško ljudstvo ? Brez dvoma tisti dušni pastirji, ki križem roke drži, ko njih ovčice pijejo strup verske mlač-nosti iz časopisov a la .Nova Soča", a la .Soča".
Če nekaj o .Alojzijevišču", da spopolnim dopis z Goriškega v 9. št. .Slovenca".
Liga -j- 24 se je spodtikal po vsej pravici ob te*le besede prve letošnje „Soče": .Sprejmite priloženo svoto . . . namesto onih, ki so se v s a k r i s t i j i zavezali, da vam nične dajo. Dopisnik je dokazal, da je „Aloj-zijevišče" naroden zavod, da ga z malimi izjemami vzdržuje sama duhovščina, da je lansko leto zložila za ta zavod 1646 gld., da pa je tudi vsporedno .izdatno podpirala ,Slogine' zavode". Mi vse to do pičice odobrujemo in potrjujemo kot golo resnico; le dostavili bi ladi podatek, v dokaz, kakšni .brez d o m o v inci " so tisti, ki so sev s a k r i s t i j i zavezali, da nič ne dajo za .Slogine" zavode.
Pozvedeli smo iz najzanesljivejšega vira, da je goriška duhovščina zložila v dveh letih obstanka .Alojzijevišča", to je od 5. januvarija 1891 do današnjega dne samo za ta zavod čez 3800, reci: tri tisoč osem Bto goldinarjev. In resuicoljubna .Soča" se predrzne očitati goriškim duhovnikom brezdomovinstvo ?! Bavno tista dva gospoda, na katera je izprazni I a . S o č a " vso zalogo svojega „ S c h i m p fl eii k o n a " že davno, dala s t a naenkrat vsak po 200 gld. za .Aloj-zijevišče". Takim .velikim rodoljubom" pri Slovencu je nedavno zabavljala ravno .Soča". Pa reci kdo, da je .Soča" narodna, ko naj p o žrt v o v a I-nejše rodoljube blati z .velikimi rodoljubi" v ironičnem smislu! Zdi se reč dognana, da kdor ne da vredniku .Soče" vroke za „Slogine" zavode, naj žrtvuje kolikor hoče v druge istotako narodne svrhe, je po nei z pro sni I i-beralni logiki .Soče" .brezdomo-vinec
Na zadnji strani zadnje .Soče" čitamo reklamo .Soče" za .Sočo" in komaj povitega sinčeka .Primorca". Prsti nas grozno srbijo I
Gospod vrednik, dovolite, da prepišemo le par stavkov brez posebnega komentara: ....ni ga poštenjaka, ki bi mogel najti vna-šem listu le eno samo pohujšljivo besedo, a ljudstto veruje v prvi vrsti pač le svojim očem: Naj se oglasi, kogar je .Soča" po hujšala ali vsaj ž a 1 i I a v n j e g • v e m verskem prepričanjul Z obrekovanjem proti našemu listu in eell proti osebi hočejo pomagati »Primorskemu listu ". Pomiluj em o! *
Ne trebamo .Sočinega" pomilovanja, pač pa potrebujejo pomilovanja .8oČini" čitatelji, ki se redijo ta drag denar ob takej dušnej paši. Fiat lu i!
Politični pregled.
V Ljubljani, 10. februvarija.
Nova večina. Tudi klub moravskih poslancev se je posvetoval ob vladnem programu za novo večino. Moravski poslanci seveda tudi neso zadovoljni z vladnim programom. Izrekli so se, da se hočejo dalje poganjati za avtonomijo dežel češke krone in jednakopravnost vseh jezikov v šoli, uradu in javnem življenju. Narodni razvoj v Avstriji je le mogoč, če se uresničijo opravičene želje češkega naroda. — Mladočeški klub je tudi imel svoje posvetovanje o vladnem programu. Več govornikov je naglašalo, da vladni program ne nasprotuje le češkemu državnemu pravu in narodni jednakopravnosti, temveč tudi prezira potrebno volilno reformo iu ne opravičuje nad zastran gospodarskih reform. Mladočeški klub je izrekel svoje prepričanje, da je dolžnost Staročehov, moravskih Cehov in čeških veleposestnikov, da sedaj pojdejo v opozicijo. Ce ne pojdejo v opozicijo, s tem pokažejo, da so se izneverili resoluciji z dne 1. novembra 1892, kateri so pritrdili na shodu v Pragi in izneverili se glavnim težnjam češkega naroda. Sklepi mladočeškega kluba pač ne bodo imeli nobenega vspeha. Staročehi in veleposestniki bodo že sami preudarili, s kakim postopanjem največ koristijo češkemu narodu. Mladočehi imajo v politiki pokazati pač še premalo vspehov, da bi mogli v politiki komu drugemu dajati svete.
Panamska afera. Predvčeraj je bila v francoski zbornici jako zanimiva debata. V začetku seje je interpeloval boulangist Goussot, kako da se je ustavila preiskava proti Rouvieru, ko je vendar dokazano, da je on dobil od panamske družbe mnogo denarja. Očital je vladi, da je vplivala na na sodujo preiskavo in da Rouvier samo zaradi tega ne pride pred sodišče, ker je pretil, da bi razodel še muogo stvarij, ki bi ne ugajale republikancem. Vprašal je, kai vlada sedaj misli storiti zastran Rouviera. Pravosodni minister Buorgeois je odgovoril, da je sodišče imelo popolno svobodo. Vlada ni nič vplivala na preiskavo. Zato pa tudi sedaj ne bode ničesa storila. Kar je storilo sodišče, tako pa bode. Največ pozornosti je pa vzbudil Ca-vaignac s svojim govorom. Rekel je, da začetniki teh borb se kažejo sedaj kot zaščitniki javne poštenosti. Dve stvari sta dokazani, da je jeden mi-minister dobil denarja iu da so tuji agenti v naši notranji politiki igrali silno ulogo. Republike pa ne smemo doliiti tega, kar je krivda posamičnikov. — Deželi se morajo dati jamstva, da se premeni sistema. Videli smo, kako so se razmetavale velike svote. Videli, kako so se snovali siudikati, katerih udeleženci so pohlepno segali po dobičku, poskrili se pa, če je bilo treba dati denar. Ti veljavni ljudje, ki so najlakomneje posegali po denarju, vsa ta spridenost se mora dobro ožigosati. Ali morete pri tacih razmerah stopiti pred svoje voUlce. Vlada ima pač najboljše namene, sli dosedanji vspehi ne morejo zadovoljiti dežele. Marsikako postopanje, Ip se je tu omenilo, ni bilo potrebno. Nikakor ni bilo neobhodno potrebno, da je vlada nadzorovala, kako so francoski denarni zavodi delili denar. (Govornik je pri tem mislil na denar, ki so ga izdajali za volilne namene.) Prebivalstvo se tako trdno drži republike, ker vidi v njej vlado pravice. Ljudstvo se pa v svojem zaupanju ne sme goljufati. Predlagal je, da se vladi izreče zaupanje in ob jednem pričakovanje, da bode preganjala korupcijo in vsako nepošteno postopanje. Cavaignacov govor je bil napravil silen vtis. Da je koncem priporočil, da se vladi izreče nezaupanje, pa bi bila pala vlada in bil bi že danes ministerski predsednik. Ko je govoril še Bibot, je Deroulede predlagal, da se Cavaignacov govor nabije po voglih po vsej Franciji, čemur je zbornica pritrdila. Pritrdila je pa tudi skoro jednoglasno Cavaignacovemu dnevnemu redu. Koncem seje je predlagal boulangist Ricbard, da država vrne panamski družbi 50.000 frankov, katere je dobil Rouvier in jih nekda porabil za državne namene. Zbornica pa ni vsprejela nujnosti, katero je on zahteval za svoj predlog.
v«. -
Slovstvo.
narodne pjesme bosanske 1 hercegovačke. Sa-brali fra Fran jo Iv. Jukič i fra Grga Martič. Ju-načke pjesme. Svezajc II. Mostar, tiskar a »Glasa flercegovca*. — Prvi zvezek smo že prijavili v Slovencu. Ker je narodna pesen v obče jeden najboljših sredstev, da se spozna narodova duševna sila
ia njegovo čuvstveno življenje in ker so uprav jugo- j slovanske pesmi nedosegljivi umotvori narodnega pesništva, zato toplo priporočamo imenovano 2. izdajo bosenskih in hercegovskih narodnih pesmi. Cena zvezku je po pošti 65 kr.
Renan a Didon. Spisal I. £. Hulakovsky. V Praze 1893. — Znano je, da je tudi v češkem prevodu izšlo slavno delo Didonovo: Jezus Kristus. — Ta spis ima obmeno svojo ost proti jednakemu spisu nedavno umrlega bogataja E. Rena na, ki je v verskem oziru v svojem času neizmerno škodoval na Francoskem. Didonovo delo je preložil na češki jezik I. Hulakovsky. V knjižici, obsegajoči 58 strani pa isti pisatelj kritično primerja spisa Dido-nov in Renanov, ter pride do sklepa: „ve vedeckych kruzich francouzskych panuje minčni, že David Didon premohl Renana — Golijata". — Ceščine veščim Slovencem zlasti onim, ki imajo naročen Di-donov češki prevod knjige Jezus Kristus to knjižico priporočamo. Velja v Pragi v Ciril in Metodejski tiskarni (V. Kotrba) 12 kr. — Didonovega slavnega dela sta ravnokar izšla II. dela prvi in drugi zvezek a 50 kr. v isti tiskarni.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 10. februvarija.
(Katoliško vseučilišče — prazen niči) Poglavitna namera „Slov. Naroda" sedaj je: razdvojiti slovensko duhovščino, ker tega se je prepričal, da v Slovencih brez duhovnov nikamor ne more. Zato vsled te taktike ščuje škofe proti škofom, duhovne proti škofom, starejše duhovne proti mlajšim, koroške, isterske proti kranjskim, pridobiva bogoslovce hujska jih za medsebojne prepire, sploh opravlja povsod posle sejalca nemira in sovraštva, dasi vedno pojoč pesem o mitu in kršč. ljubezni. — Včeraj se je pa kar v uvodnem članku spravil nad mariborske gosp. bogoslovce, med katere „se je urinil in se uriva hudi duh nekaterih sedaj merodajnih kranjsko-klerikalnih brezdomovincev." — Kaj pa so zagrešili mariborski gospodje bogoslovci. Strašne reči 1 Oni so se osmelili poleg družbe sv. Cirila in Metoda nabirati darove tudi za katoliško vseučilišče v Sol-nemgradu, trositi „svoje bore in redke novce za prazen nič, le za idejo dvomljive vrednosti". Nato govori „Narod" da se slov. bogoslovci silijo pristopiti k imenovanemu društvu. Dalje , Narod", ki vedno piše o „zjedinjeni Sloveniji", privleče zopet pokojnega ljubljanskega „Tagblatta" fraze o Kranjcih, Štajercih itd. na dan ter hujska štajerske bogoslovce zoper kranjske.
Najlepše pa je, ko nNarod" sprejme vlogo zagovornika mariborskih bogoslovcev, rekoč: ,,Odločno pa nadalje prosvedujemo v imenu velike večine mariborskih bogoslovcev zoper to, da bi skušala dvojica ali trojica iz nam sosednje pokrajine importi-rati prepir in pogubno prenapetost, grdi fanatizem in zaničevanja vredno brezdomoviustvo." Konec članku pa, čegar začetek slSve: „Ubogi narod, kateremu se rodijo sinovi Missia - Mahničevtga rodo-ljubja", se glasi: „Geslo vseh zavednih slovenskih bogoslovcev pa je in ostane: Bog in narod. Uver-jeni so, da bodo, držeč se v istini tega gesla, odgovarjali tudi blagim intencijam svojega mariborskega vladike." — Mi se ne bomo prerekali z ,,Narodom". Dostavimo le: Čudno, čudno se nam zdi, da bi dvojica ali trojiea bogoslovcev terorizovala vseh druzih 67. Čudno se nam zdi, da se zoper to trojico pišejo kar celi uvodni članki 1 Čudno, da zadostuje ,,Narodu" samemu geslo: ,,Bog in narod", geslo vseh zavednih slovenskih bogoslovcev pa je in ostane: „Bog In narodi" — Sploh pa nam to geslo v ustih liberalcev ni nič po godu, ker uver-jeni smo, da se razlaga tako, kakor je razlagal pa-ganski tat dar bogu tatov; Merkuriju. Vkral je namreč vrečo orehov, polovico je moral darovati bogu, polovico je smel sebi prihraniti. Raztrl je orehe, jedrce je ohranil za-se, bogu daroval pa lupine. — Tako in še slabše godi se Bogu pri libe-ralc h z geslom: „Bog in narod", le s tem razločkom, da večinoma pri njih ne dobi ničesar ni Bog ni narodi — Kar se pa tiče besed, e katerimi „tfarod" omenja lavantinsjcega kneza in škofa, poudarimo, da je tudi tp knez proslavil prvi slovenski katoliški shod s svojo navzočnostjo ter da je potrdil vsa sklepe katoliškega »hoda, ted»j tudi sklep, s katerim ae priporoča Jfcstohško vseučilišče v Solno-gradu v podporo. To so intencije prevzviš. vladike. Poscbe pa priporočamo pisatelju »Narodovega" članka, naj prečita pazno zadnje krasno pismo la-
vantinskega knezoškofa; ondi se prelepo zrcali geslo imenovanega vladike, ki se glasi: Verujem v sveto, katoliško cerkev! — Tedaj morda tudi dopisnik dobi kaj smisla za pomen katoliške cerkve in ob enem spozna, kake namene naj imajo bogoslovci iu kako se mora glasiti tudi geslo slovenskih bogoslovcev!
(Papežev jnbilej v osrednjem semenišču v Gorici) vršil se bo v nedeljo 12. febr. s tem le vspo-redom : 1. G. Verdi Sinfonia „Giovanua d' Arco (Orchester.) 2. „Laudes Leonis XIII (Knavs III.C) 3. Fr. Gerbič „Petrov Brod". (Zbor.) 4. Papež in svoboda." (Guzelj IV.C.) 5. ,,Sarafan" in „Vienac hrv. nar. popjev." (Tamburica) 6. G. Siuico ,,Bar-carola". (Coro.) 7. W. Mozart: Symphonie „Don Juan". (Orchester.) 8. Leone XIII e la quaestione sociale." (Luxich IV.C.) 9. I. pl. Zaje „Zemaljski raj." (Zbor.) 10. Lacina ,,Violinconcert-" (Orchester,) in Hymuus in Leonem XIII. (Chor u. Oreh)
(Wolfovega slovenske-nemškega slovarja) drugi sešitek je izšel, prinašoč besede od „cesanica" do „ doskočišče." Novim naročnikom je tudi še prvega zvezka dovelj na razpolago.
(Umrl) je vpok. duhoven goep. Valentin Orehe k pri Bučki v gradu Radelci pri čč. sestrah magdalenkah. Rajni je bil rojen v Dobu leta 1846. Posvečeni. 1874 služboval je kot kapelan, v Švihnem, v Št. Lovrencu ob Temenici, dalje v Cemšeniku in naposled v St. Jurju pod Kumom, zadnja leta je bil bolehen ter si je izprosil začasnega pokoja. Mili Bog je dodelil sedaj skromnemu blagemu gospodu večni pokoj. Naj v miru počiva ! — V Trstu je umrl policijski svetnik gospod R a j m u n d Vidi c, rojen Ljubljančan. — V Gorici je umrl po dvajsetdnevni vročinski bolezni 8. t. m. o. Marko Cristofoletti. Rojen je bil v Gorici leta 1844, v ka--pucinski red je vstopil I. 1863. N. v m. p.!
(Iz Šmarije) se nam poroča: V torek 7. t. m. ob 10. zvečer je pri nas zadel v predoru, ki ga delajo za železnico, nekega delavca velik kamen in ga do smrti ubil. Ponesrečenega delavca so prenesli v mrtvašnico.
(Značilno!) S Koroškega, dnč 8. februvarija. Dopisnik beljaške „ Deutsche allg. Zeitung" iz Brež poroča o „plesnem venčku" tamošnjega pevskega društva ter kot nekako znameuitost poudarja: da se ob tej priliki neso stepli!! No, to poročilo je res jako značilno za kulturno stanje naših koroških Nemcev! Ce se ob pevski slavnosti ne stepejo, se to mora posebno poročati!! Bil bi skrajni čas, da nemški kulturonosci, ki nas Slovence na vsak način hočejo osrečiti s svojo „omiko", le-to kulturo malo bolj posejejo pri svojih nemških rojakih! — V isti številki poroča omenjeni list naslovom „Einer we-niger!" o smrti dr. Lutmana, a na tak surov način, kakoršnega je kos le sodrga, ki ne spada k „infe-riorni rasi!"
(Nesreča.) V sredo, 1. t. m., je v Mirni Peči pri gradenji železnice podsulo 13 let starega dečka Josipa Pugela iz Vel. Kala. Prinesel je kosilo svojemu bratu in je sedel pod usad, kjer so kopali. Jeden delavcev je nevarnost zapazil in je drugim naznanil, da so zbežali, dečka pa je podsula velika plast zemlje, da je nesrečnež takej umrl. Neprevidno ravnajo nadzorniki, ker puste delavce zemljo izpod-kopavati mesto, da bi od vrha kopali.
(Šola zaprta.) Ze pred tremi tedni se je poročalo, da so se mej otroci v preddvorski fari prikazale osepnice. A nekaj dnij sem sc se tako zelo razširile, da je okrajno glavarstvo ukazalo šolo zapreti saj toliko dnij, da ta bolezen pojenja.
(Iz Celovca) dnd 9. febr. Poročalo se vam je
0	zadnjem lepem shodu našega marljivega katol. pol. in gosp. društva v Selu pri Podkrnosu. Dodatno naj vam poročam, da je zborovanje našlo tudi že odmev v naših nemških listih. „Fr. St." poročajo v zadnji številki jako obširno o zborovanju in zoper svojo navado še precej resnično in dostojno. No, le veseli nas, da se i liberalni listi toliko zmenijo za nas, s tem vsaj pripoznavajo, da i mi še živimo. Jako zadovoljne so „Fr. St." s poučnim govorom g. Haderlapa. tem manj jim p» ugaja, da je veleč. g. župnik Vidovic tako originelno in dobro na res šaljiv način ožigosal smefido nemškutarijo. Naj le „Fr. St. večkrat poročajo o naših shodih, nepristransko, ter objavljaj? i govore, ki se govori ob takih prilikah; morebiti zna i naše za-grizepe nasprotnike ie srečati pamet, da vsaj enkrat
1	nam privoščijo naše povsem postavne pravice!
—rn—
(Prestavljen) je g. Jožef Kostanjevec, kaplan pri Sv. Marjeti ob Pesnici za kaplana k Sv. Marku poleg Ptuja.
(Srednje Šole v Mariboru, Celiu in Ptuiu sklenejo svoje prvo polletje tudi jutri 11. frbr. ter pričuo drugo polletje dnd 15. febr.
(Slnžbo iivinezdr&vnika) za začasni razpisal je deželni odbor štajerski za okraj Eoniiee.
(Pogorelo) je 31. jau. kakor poroča „S!ov. Gospodar" posestniku Karlu Kreftu v Biserjanab gospodarsko poslopje. — 5. febr. pa je zgorela delavnica A. Jeleku, kleparju v Mariboru.
(Pasji ssper) je razglašen vsled odloka c. kr. okr. glavarstva na Ptuju za občine: Velika nedelja, So-dinci, Vičanci, Bratonečici, Podgorci. Sv. Marjeta in Zamošani.
Telegrami.
Dunaj, 10. februvarija. Cesar je imenoval nadvojvodinjo Karolina Marijo Imma-culato opatinjo zavoda plemenitih dam v Hradčinu v Pragi.
Dunaj, 10. februvarija. „Wiener Zei-tung" objavila je cesarski patent, s katerim se sklicuje dolenjeavstrijski deželni zbor na dan 15. februvarija.
Dunaj, 10. februvarija. Pri nadaljevanju budgetne debate pri naslovu „Ljudske šole" poseže učni minister na včerajšnji Heroldov govor. Sodba poslanca Herolda prihaja od globokega nasprotja mej vsem njegovim političnim mišljenjem in načeli, katera zmatra vlada pri današnjih razmerah za opravičena, katerih se hoče vzlic vsem težavam trdno držati. Rekel je, da zastopa program, v kolikor se tiče njegovega resorta. Glede šolstva zagotavlja vlada v programu zastran narodne posesti vsakemu narodu, kar ima, priznava tistim, ki hitreje napredujejo, vse, kar so pridobili, vsem pa daje jamstvo, da se jim ni bati nobenih izgub. Ne bode se pustilo, da bi kdo predaleč segal v škodo druzega, ali intenzivno se bode gojil razvoj vsakemu narodu potrebnih učnih sredstev. Program razločuje v področju administrativnega delokroga mej odloki in naredbami svobodnega preudarka in odločbami administrativne ju-dikature. V poslednjem slučaju gre za porabo zakonov na upravo. Vlada pravi izrecno v programu, da se zmatra v teh slučajih vezana na zakone in naredbe. Ministru ni razumljivo, kako je mogel Herold v tem odstavku videti očiten napad na judikaturo ali pritiskanje na upravno sodišče. Minister z veseljem konstatuje, da so vse stranke v zbornici priznavale pomen verskih čuvstev in izrekle, da se mora ozirati na to čuvstvo pri izvajanju državnih šolskih zakonov.
Praga, 9. februvarija. „Nar. Listy" poročajo, da se je v Moldavski dolini od Mel-nika proti Kralupu nakopičilo ledu in drugih stvarij, ki zapirajo vodo. Bati se je zatorej nesreče. 20 ženijskih vojakov je prišlo na pomoč, ali vendar se je odposlala prošnja, da se odpošlje še več vojakov.
Lipsija, 9. februvarija. 0 polunoči je v neki gostilni nastal ogenj, ki se je tako hitro širil, da se ljudje skozi ozek izhod neso mogli rešiti. Šest oseb je mrtvih, tri težko poškodovane.
Pariz, 9. februvarija. V panamski pravdi se je danes izrekla obsodba. Ferdinand in | Karol Lesseps sta zaradi goljufije in zlorabe zaupanja obsojena v petletno ječo in 3000 frankov globe, Fontane in Cottu v dveletno ječo in 3000 frankov globe. Eiffel je ob- j sojen zaradi zlorabe zaupanja v dveletno ječo in 20.000 frankov globe.
MarselJ, 9. februvarija. Zdravje se je j zboljšalo, epidemija pojenjuje. Od včeraj zvečer ni nikdo za kolero umrl in konstatoval se je le jeden slučaj sumljivega obolenja.
London, 9. februvarija. Parnik „Tri-nacria", ki je peljal iz Glasgowa v Neapolj, se je potopil blizu Cap Villana. Od moštva sta se dva rešila, 37 jih je utonilo.
dovljice. — Berce, župnik, iz Št. Lamberta. — Deutsch iz. Gradoa. — Tomšič iz Kranja. — Skarsa, potovalec, e soprogo, iz Ljubljane. — Englaso iz Celovoa. — 8uyer iz Zagreba. — Kiraly iz Vel. Kaniže.
Pri bavarskem dvoru t Klamert z Dunaja. — Zbašnik,. 8kubler z rodbino, in Lakner, iz Kolorade.
Pri avstrijskem oaru: Gross z rodbino iz Ljubljane. Pri Juiuem kolodvoru: Bobra iz Ljubljane. — Scharet s sestro iz Sarajeva.
Vremensko sporočilo.
a a a		Stanje		Veter	Vreme	I Mokrine I na 24 ur v mm
opazovanja i		zrftVomeTa t mm	toplomera po Celzij«			
9	7. u. zjut. 2. n. pop. 9. «. zveč.	730 8 732-1 734 1	-0-8 34 -20	al. vab. si. svzh. brezv.	sneg oblačno megla	4-70 sneg
Srednja temperatura +02'. za 0 6' nad normalom
Prošnja.
Pred 16 leti začelo se je po dubovniji trnjski na Notranjskem (pošta Št. Peter) nabirati za zgradbo nove že takrat zelo potrebne cerkve. Nabralo se je dosedaj od 4 do 5 tisoč gl. Dolgo časa bi pa bilo treba nabirati, ko bi se hotelo iz denarja domačinov, večiidel ubožnib, zidati. Ker se je pa število prebivalcev dotične duhovnije zelo pomnožilo — čuti se toliko boli potreba nove cerkve. Sedanja cerkev je namreč 10 mt. dolga, 51/, mt. široka in 4'/» mt. visoka! Iu taka uaj zadostuie skoro za 1200 domačih ljudij in še dosti tujih, ki prihajajo iz Zagorja, Št. Petra in nekaterih slavinskih podružnic, ob praznikih ob 10. k sv. maši v Trnje! Pri tako majhnem prostoru, ne more se nibče čuditi, da tretjinajljudij ostaja o praznikih brez sv.maše! Gnječa in vročina v nizki cerkvici tudi le nekoliko boleh-nim ljudem priti zabrani. Zato z dovoljenjem in posebnim priporočilom prevzv. knezoškofa, zatekam se k preč. duhovščini iu občinstvu s prošnjo: „Spo-mitnajte se z nrlirai darovi rojakov v Trnji in olajšajte jim težavno udeležbo presv. daritve!"
Prostovoljni darovi naj se pošiljajo podpisanemu. Imena blagih dobrotnikov b^de od časa do časa prinašal .Slovenec".	Fran Lakmayer,
kurator.
Umrli so:
8. februvarija. Marjeta Podbregar, delavčeva žena, 50 let, sv. Petra cesta 69, jetika.
V bolnišn ici:
7.	februvarija. Marija Zaje, gostija, 70 let, emphisema pulm. — Franc Peternel, mizar, 22 let, tumor cerebri.
8.	februvarija. Marija Bernik, gostija, 66 let, carcinoma rnamae.
Tuj ci.
8. februvarija.
Pri Molita: Mandel, Bock, Kreidl, trgovci; Weiss, potovalec, z Dunaja. — Zelinka, strojevodja, s soprogo, in Le-nossi, uradnik, iz Trsta. — Anderka, vojaški podintendant, in Berta iz Gradca. — Eppich iz Kočevja. — Križ in Kropf iz Ribnice. — Lergetporer, fotografova soproga, s hčerjo, iz Bleda.
Pri Utonu : Felber, Kulka, Schinzl, Zeltmacher, trgovci, z Dunaja. — Simone, trgovec, iz Vidna. — VVeiss, trgovec, iz Prage. — Bett, trgovec; Kenich, uradnik, s soprogo, iz Trsta. — Thaler Tomaž, župnik, in Thaler Mihael, posestnik, iz Bojana. — Debeljak. župnik, iz Preddvora — Homan ii Ra-
I
p @t: 90 cm. visok, proda takoj za W65 goldinarjev
ii® V99EA9F,
pod obar In pozlatar 85 6—4 v Ljubljani, Sv. Petra cesta it. 4.
Zastopniki
za prodajo ceylonskega čaja ss sprejemajo v vseh krajih. Ceylonski čaj,
čaj bodočnosti, ima večji in lepši duh, ter je močnejši,, nego kitajski in japonski pridelek; vzeti je treba le polovica množine, kolikor je treba Kitajskega, da se dobi krepkejšo in pri tem vsaj tako okusno pijačo. Pri fabrikaciji ceylonskega caja je treba gledati na največjo čistost, kar se o kitajskem in japonskem ne more reči. Ceylonski čaj je najboljša in najcenejša ljudska pijača za revne in bogate. Vzorci štirih vrst v pušicah po 50 kr. se pošiljajo franko. Pisma naj se pošiljajo generalnemu zastopniku oey-lonske tajne družbe za Avstro-Ogersko :
J. V. CHMELAB, 106 3"1
Chroustovv, poŠta Bohdalau', vla Polna. ČeSko.
V najem dam takoj
kovačijo
z vsem kovaškim orodjem in stanovanjem. Ista je poleg okrajne ceste in blizu grajenja dolenjske železnice. Sprejmem pa tudi spretnega kovača, kateri se more izkazati z dobrimi spričevali in je preskušen v podkovslvu, proti mesečni plači.
Dotičniki oglase naj se pri Fr. ŽniderSiču v Zdenski vasi, pošta Videm pri Velikih Laščah.	99 3—2
Štev. 54.
Razpis službe.
Pri okrajni hranilnici v Slovenjgradcu je umestiti
107 2-1
z letno plačo 800 goldinarjev.
Prosilci za to službo, ki morajo v hranilničnem poslovanju dovolj izvež-bani, ter slovenskega in nemškega jezika v govoru iu pisavi popolnoma zmožni biti, naj svoje lastnoročno pisane prošnje z dokazi o pridobljeni vsposobnosti, katera je za to stroko potrebna, in s pristavkom, jeli je f rosilea samec ali oženjen, do 28. tega meseca pri ravnateljstvu te hranilnice vložijo.
Nastop službe 1. aprila 1893.
Ravnateljstvo.
-gm Dunajska borza.
Dni 10. februvarija.
Papirna renta 5%, 16% davka ....	98	gld
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	98	,
Zlata renta davka prosta.....117	„
Papirna renta 5%, davka prosta ....	102	.
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	994	„
Kreditne akcije, 160 gld................324	„
London, 10 funtov stri........120	r
Napoleondor (20 fr.)................9	,
Cesarski cekini ..........5	.
Nemških mark 100 . .	S9	.
90 50 74
60 , »0 . 62 . 69'/,, 22',.
Dni 9. februvarija.
Ogerska zlata renta 4%.......114	gld. 90
Ogerska papirna renta 5%......—	„	—
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	147	„	25
5* državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	147	„	75
Državne srečke 1. 1864.. 100 gld.....195	„	-
Zastavna pismaavstr.o«-.zera.kred.banke 4*	97	„	70
Zastavna pisma „ „ t *	101	„	50
Kreditne srečke. 100 gld.......193	„	50
8t. Genois srečke. 40 gld.......65	„	—
Ljubljanske srečke, 20 gld..............23	gld. — ur.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18	„	75	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......25	.	—	„
Salmove srečke, 40 gld....... .	68 .	50	„
Windi8chgraezove srečke, 20 gld..........76	.	—	»
Akoije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	151	.	75
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2887	.	60	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr.	94	.	60	„
Papirni rubelj...... . .	1	„	241/«*
Laskih lir 100....... .	—	„	—	.
1 l.iui tlnHnnvi Zanesljiva lnformaoija o stalno 1 UI»Ij LiUl . obrestnih in dividendnih papirjih, 1 važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odlo-1 čilnih pojavih na dunajski borzi. Sviti pismeni in ustni bre/.plačno. 1 Celotna naročnina t poštno poiiljatvijo vred gld. 2 60.	Menjarnična delniška družba ..TI KRČU H" UVoUzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.		Vestni nasveti za dosego 1 kolikor moč visokega obrestovanja 1 , pri najpopolnejši varnosti 1 IfT* naloženih jf Invu 1 <•. 1	
Itdajatelj in odgovorni vrelnlk: Dr. Ivan laneilt.	. ~. —...............- .-.		Tisi .K»t«.išKc rtmurn-" v	.lUbllMU