BOBI NESPODOBI
VESELE IN ŽALOSTNE ZGODBE NAVIHANEGA KUŽETA. PRIPOVEDUJE MARIJA GROŠLJEVA.

NA CILJU.
BINGELE=BINGELE, CIN, CIN, CINGEUCANGEL, BIN= GEL.BANGEL, NESTRPNO PRED VRATI ZAZVONI. NUSKO DEBELUSKO, KI JE PRAVKAR OBJEDALA HRUSKO, VR2E S STOLA.
»KDO BO TO, KAJ BO TO?«
ODPRE OKENCE V VRATIH IN ZAGLEDA PRIJAZNI OBRAZ KUHARICE SPELE DEBELE.
»HA, HA, HA, LE ODPRITE, GOSPODICNA, GOSPA URBANCEVA VAM POŠILJA DARILO,« IN 2E SE ŠPELA Z NEMIRNO VRECO NERODNO KOMOTA SKOZI ODPRTA VRATA.
»LE NOTRI, ŠPELICA, KAJ PA PRINAŠATE: PIŠCANCEV, REPCE, ZELINATIH GLAV?«
»NAPOL STE UGANILI, NAPOL PA POGREŠIU. DA, GLA« VO, PRAV ZA PRAV GLAVICO, AMPAK NE ZELJNATO — ZIVO, KOSMATO, HI, HI, HI, HI. IN ŠE NEKAJ, KAR SE GLA« VE DR2I.«
»SPELICA, VEDNO STE DOBRE VOLJE IN ZBIJATE ŠALE.«
»O, NI SALA, LE POGLEJTE, GOSPODICNA!«
NI SE SE NUSKA ZGANILA, NI ŠE SPELA VRECE RAZ* GRNILA, ŽE SE SAMO DARILO ZAKOTALI PRESTRASENI NUSKI PRED KRILO, IN KOBACA, SKAČE, KOT BI IMELO KRAČE, IN SE VALI NA VSE STRANI.
HOPSA, TRALA, NAPREJ IN POCEZ, CUDEN, OJ CUDEN JE BOBIJEV PLES, RAD BI OPROSTIL SE CUNJASTE VRECE, RAD BI POSKOČIL IZ JECE MORECE ...
IN KER SE MU BEG NE POSRECI, JEZNO ZARENČI IN ZACVILI. BOG SE USMILI
b
96
PLAHA GOSPODICNA NUSKA VISOKO DVTGNE DOLGO KRILO IN UBE2I V SOBO, ZAPRE VRATA IN CVRSTO DR2I KLJUKO.
»VEN, VEN IZ MOJE HIŠE S TO ZVERJO,« KRICI TRESO CA SE PO VSEM 21VOTU.
V KUHINJT PA GROMKO ODMEVA ŠPELIN VESELI SMEII. A BOBI PLESE IN PLEŠE V VRECI PO TLEH.
KONČNO PA SE LE OPROSTI NEUUBEGA MU OVOJA IX SMUK — NA SVEŽI ZRAK V PROSTOST.
PRIJETNA ZAVEST ZMAGE PA SE MU HITRO PRELIJE V NEPRIJETNO, NEPOZNANO OBCUTJE. VSE MU JE TU.IF.:
ŠPELINO     GLAS= NO      SMEJANJli
IN NUSKINO KRICANJE,      GA MOČNO     VZNK-MIRITA.
POVESI PRI= STRI2ENI REPEK, SKORO PO TLEH SE PRIPLAZI BO JECE DO ŠPELF. IN JO VPRASU, JOCE POGLEDA, KOT BI HOTEL RECI:    »KAJ    PA
POMENI VSE TO?«
SPELA SE U= MIRI. TORAVNA SI ŠIROKI, NA. ŠKROBLJENI PREDPASNIK, OBRISE SI OB ROKAV VESELE SOLZE IN ZAKLICE:
»GOSPODIČNA. OPOGUMITE SE. UGANKA JE 2E PRI« SKAKLJALA IZ ZANKE, NI LEVCEK NITI DIVJA MACKA ALI PODLASICA, KOSMATE GLAVICE SE DRZI SRCKANO TRUPELCE. NEŽNE TACICE, MAJHEN REPEK — VSE SKU; PAJ PA SE ZOVE: PSI«CEK BO»BI. MLAD, LJUBEK, PRUAZEN. NE BOJTE SE GA!«
BOJAZLJIVO, NEZAUPLJIVO PRITISNE TRESOCA SE RO* KA NA KLJUKO, PRIKA2E SE NUŠKIN NOS, ŠPRANJICA MA. LO SIRŠE ZAZEVA, PRIKA2E SE VSA PREPLASENA RE\'A. VRATA SE ODPRO NA STE2AJ — IN TEDAJ DA NUŠKA Z GLASNIM   VZKLIKOM   DUŠKA  SVOJEMU   PRESENECENJU:
91
.MLAD PSIČEK, JOJ. KAKO JE LJUBEK! PRIDI, PRIDI BO BICEK, ALI HOCES OSTATI PRI MENI; JOJ, ŠPELA, KAKO SEM SI GA 2ELELA.«
VZAME GA V NAROCJE IN GA BO2A OD GLAVICE DO rEPKA 1N  NAZAJ TER PO TREBU« SČKU INT TAČICAH, PA POLJUBI GA KA BELO ZVEZDICO SREDI CELA.
BOBI SLUTI. DA JE NUŠKA NJE* GOVA NOVA GOSPODARICA. VLJU* DEN JE. iMILO PROSECE JO POGLE* DA. CES: »SIROTEK SEM BREZ MAMI* CE SPREJMI ME ZA SVOJEGA, PRI= DEN, ZVEST, VDAN PSICEK TI BOM.«
IN GOSPODIČNA BERE SKRITO PROŠNJO V ZIVIH, MLADIH OČEH, IN RECE:
»MOJ PRIJATELJČEK IN TOVARIS BOš.   CUVAR   MOJEGA   DOMOVJA, LEPO BOM RAVNALA S TEBOJ. MA= LO  BO  DELA  A MNOGO  JELA, TAKO SE ZATE SPODOBI, KAJNE, BOBI?«
NUŠKA DEBELUŠKA JE ŠPELO POGOSTILA IN JO OB= DARTLA, NATO JE SPELA ODSLA. BOBI PA JE OSTAL PRI GOSPODICNI NUŠKI, KI SO JI ZELO PRI SRCU KU2KI.