Politični ogled. Avstrijske dežele. Po Sduevnem prestanku so se gg. ustavaki 28. febr. zopet v državnem zboru sešli in volitev v delegacijo, ki začue 2. aprila na Dunajn svoje delovanje, dovršili, kakor so namrcč mogli. Za Česko iu Moravsko so le nemški ustavaki volili, za Tirolsko so le trije nazoči poslanci iz južne, italijanske strani volili in scer sami sebe, za Kranjsko je edini grof Thurn volil, tudi sam sebe; za P r e d a r 1sko se ni moglo^ voliti, ker uobenega zastopnika v drž. zboru ni; Š t a j a r c i, K o r o š c i in I s t r ijanci smo že bolj srečni, ker imamo v drž. zboru ustavakov na izbiro. Štajarsko zastopata v delegacijab: Recbbauer in Karneri, za nainestnika so pa volili Brandstetterja (boste vidili, da postane naš Frice še minister!); Koroško bo zastopal Ritter, Istro Vidulič, Goriško Koronini, Tržaško Pascotini; vsak ima svojega namestnika. — Zanimivo je pa, da nista voljena ekselenci bivši minister Giskra niti ne Brestel, ki sta lani z Recbbauerjem in dr. Herbstom vojaškemu ministru Kuhnu toliko križev delala. Ker vojni ministcr Kubn letos zopet 5 milijonov izrednib stroškov več od lani tirja, bodo ustavaki brcz dvoma zopet sc ustavljali in bilo je zares mubavo, da so vsaj Giskro in Brestelna doma pustili, da jim zaupanja ,,navzgor" s svojim uporom preveč ne spodkopata. — Se nekaj druga mubavega so ustavaki napravili. V ustavnem odboru so namreč sklenili, da naj ima prihodnji, po direktnih volitvah sestavljeui drž. zbor pravico sklepati, ako je le — 100 poslancev nazočih, v gosposki zbornici pa konči 40. In da se jim denes ali jutre po kakej nakljnčbi ustava ne spremeni in gospodstvo jim ne izvije, so sklenili, da se ustava sicer z dvema tretjiuama glasov spremeniti zamore, da je pa zadosti, ako je le nadpolovično število poslancev nazočib. Toliko jib, če bi začelo goreti, ustavaki vsak čas lebko vkupej spravijo; ker pa že zdaj čutijo, da federalistov tudi v pvibodnjem drž. zboru ne bo, so postavili tako nizke številke, da zamorcjo brez vseb drugih sbajati iu vladati s 100 glasovi, to je: menj kot s tretjino vseh poslancev, ki so jib sarai določili. Jepato zastop avstrijskibdeželin narodov? Upamo, da skoro zadoni glas: Pojte se solit! V istem odboru jc min. U n g e r odkritosrčno rekel, da sc je pogajanjc s P o 1 j a c i glcde direktnih volitev povsem r a z b i 1 o. In to — mislimo — bodc pobilo tudi volilno prcnaredbo. Državni zbor bode ob encm z delegacijami vred zboroval iu menda še le mescca maja se sklenil, tako da dočakajo drž. poslauci na Dunaju velike razstavc, razstavljalci in tuji gostje pa imajo še to Tcseljc, da vidijo, kakošcn da je ta avstrijsko-takrajlitavski, poldržavni zbor, v ktercm je toliko — praznib stolov. V ogerskem drž. zboru je skrajui levlčnjak Iranyi predlog stavil, vlado podregati, da brž v zbornico prinese postavo o ,,v e r s k i s v obodi" iu o nc i v i 1 u e m zakon u". Predlog je bil z 61 proti 39 glasom sprejet, ker je le malo Deakovcev v zbomici bilo. To so nevarne limance za vladno Deakovo stranko, ktera je doslej z duhovščino in z vsemi konservativci v miru živela in le tako se držati mogla. Kcr je pa tudi Deaku težko, neliberalnega se kazati in Iranyjevcem se ustavljati, smo zares radovedni, kako da se bo premedeni politikar s te zanke izvil? Vnenje države. Na Pruskem preiskuje zdaj kraljevinski komisijon oue sleparije pri dovoljevanji železnic, o kterih smo že enkrat poročali. Toda stvar se prečudno plete. Trgovinski sodnik žl. G r o n o v, ki je bil kot izvedenec v ta komisijon izvoljen, je ,,naenkrat umrl". Ravno zdaj je tudi nja uraduik, ki je bil za pričo v Berolin poklicaD, ,,naenkrat umrl". In Lasker, ki je prvi te sleparije v zboruici odkril, in vse najbolj natanko pozna, še sicer ni ,,naenkrat umrl", pa ;;uaenkrat je zbolel", ter ne more v komisijonu delati. Prvosednik komisijona pa je ,;naenkrat" iraenovan za dež. glararja na Poznanskem iu mora brž službo nastopiti. Tedaj se edini zatožcnec Wagener dobro počuti, in če Lasker ,,naenkrat umrje", nema komisijon uobenih prič in W. z drugimi vred je v zavetju. Na Španskem se tepejo Karlisti z državno armado, po deželi in posebno po mestih pa strabuje ljudi drlial, proti ktcri se še vlada braniti ne more, ker se na vojaščino zanašati ni. Po vsej deželi bujskajo tujoživci (komunisti), ki so predlanskim v Parizu ropali, inorili iu požigali. Neki dopisuik iz Spanskega pravi: ,,Pri nas zdaj ne velja več: ,;Srečeu kdor ima", niarveč: ,,Srečen, kdor nima nič!" Sicer je en del ministrov že odstopil, in so drugi nastopili. Najuovejše poročila pravijo, da se število Karlistov, posebno v severnih straueb dežele, silno množi.