—s lahaja ob 4. ajutraj. =» Stane mesečno Din «5-—; sa inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu. UredniStvo 1 Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/I. Telefon štev. yt, ponoči tud' štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravn(štv«> Ljubljana, Prešernova ulica it s*. — Telefon št. n& loseratni oddelek 1 Ljubljana, Prešernova ulica St. 4. — Telefon St- «qs Podružnici: Maribor, Barvaraka ulica it. i. — Celje. Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. /nvodu t L.)ut>-jana št 11.841 • Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.241. Žerjavovo pismo v kovačnici klerikalnih falzifikatorjev Sramotno poglavje iz političnega boja SLS. — Kako so klerikalni falzifikatorji sami sebe razkrinkali. — Kulovčeve lazi in » Jutrovi« dokazi. Z nezaslišanim cinizmom in najbrez-vestnejšo lažnivostjo se umikajo klerikalni falzifikatorji iz poraznega položaja. v katerega so jih pognala naša nad vsak dvom vzvišena razkritja. V zgodovini naših političnih borb se še ni zgodil primer, da bi možje, ki igrajo v javnosti gotovo vlogo, narodni poslanci, bivši ministri, s tako predrznim čelom pljuvali resnici v obraz in skušali svojim pristašem zasuti oči s peskom kakor to dela bivši minister, narodni poslanec dr Fran Kulovec in ž njim glavni organ SLS «Siovenec», list. ki se tiska v škofovi tiskarni, pod vrhovno cerkveno cenzuro in direktno moralično odgovornostjo verskega višjega pogla-varja. «Jutro» je ugotovilo, da se je doktor Kulovec v boju proti dr. Žerjavu poslužil falzifikata Žerjavovega pisma ministru Ninčiču z dne 14. maja 1925. V tem ie jedro celega vprašanja, ker je postavljen na dnevni red moralični problem našega političnega boja. Ako smeš v tem boiu potvarjati tudi same izjave političnega nasprotnika, ako smeš falzi-iicirati niegova pisma, kje so potem se granice. ki ščitijo pred popolnim mora-ličnim propadom? Ako je dopuščeno, da protivniku podvržeš kot njegovo lastno priznanje to. česar ga hoces po krivem obdolžiti, potem je otvorjena možnost, da podtakneš nasprotniku «dokument«. v katerem proglasi samega sebe za lopova, goljufa in šufta. ter ga oblaviš kot avtentičen dokaz, da ie nasprotnik izrekel obsodbo sam nad seboj! Klerikalci so se podali na to Pot. Njim jc falzificiranje dokumentov postalo navadno sredstvo v političnem boju. Z enako brezvestno nemoralo, s kakršno so to metodo uvedli, se sedaj branijo. Treba je le pozorno črtati dr. Kulovčeve izjave, pa se takoj vidi. KaKo so lažnive in iz trte izvite. _ »Jutro« ie v nedeljo objavilo faksimi-le onega pasusa v . dr. Žerjavovein pismu ministru Ninčiču. ki ga je dr. Kulovec potvorjeno citiral. Da utrdi avten-ticiteto tega faksimila je «Jutro» prineslo tudi fotografijo beležke ministra Ninčiča na dr. Zerjavovem Pismu Kaj je dejal na to dr. Kulovec? V torek prinaša »Slovenec* z velikimi črkami naslednjo njegovo _ izjavo: »Izjavljam, da je faksimile (Žerjavovega pisma) kakor ga prinaša nedeljsko «Jutro» falzifikat prvotnega teksta«. V posebnem članku zatrjuje dr. Kulovec v podkrepitev svoje izjave še. da je bil prepis Žerjavovega pisma, kakor ga je on obiavil. vpričo njega primerjan z originalom «in priče imamo za to, ki bodo potrdile, da se prepis strinja z originalom!* . . Kako je mogoča taka trditev, ki je naiordinarnejša laž, kar Smo jih se Kdaj čitali? Original pisma je min.. Nincic 7 t m lastnoročno izročil dr. Žerjavu, lio tega dne vprašanje falzifikata sploh ni bilo iznešeno v javnost in dr. Kulovec torej ni imel povoda pred pričami primerjati in ugotavljati, da je »Jutrov« citat pisma nepravilen. Po 7. juniju pa Žerjavovega pisma ni več v arhivu zunanjega ministrstva, ker ga je bil sam minister dal iz arhiva vzeti ter ga je izročil dr. Žerjavu. Po tem dnevu torej dr. Kulovec ni mogel primerjati svojega prepisa z originalom. Da bi podprl svoio trditev, se dr. Kulovec laže. da se minister Ninčič brani dati original na razpolago in da bi spodkopal veroao-stojnost našega pravega faksimila na-vaia še neko uradno beležko na originalnem Pismu, ki jo potvarja v Ninci-čevo «državniško opombo«. Iz izjav dr. Žerjava in dr. Krameria je razvidno. da ie dr. Ninčič takoj, ko je bil zaprošen. dal pismo na razpolago in da je bilo pismo že 9. t. m. v naši redakciji. kar lahko potrdijo tudi drugi gospod ie našega uredništva, ki jim je doktor Kramer še isti dan pismo pokazal. Dr Kulovec pa 13. junija izjavlja, da se »dr. Ninčič brani dati pismo na razpolago . ...« .. . ... Iz naše včerajšnje objave je nadalje razviden nov falzifikat. ker ne gre za Ninčičevo »državniško pripombo«, temveč ie to beležka njegovega uradnika. To ie nov karakterističen dokaz lažnivosti Kulovčeve obrambe! Do včeraj je bila torej situacija sledeča: v , «Jutro ie ugotovilo, da je dr. Kuiov-čev citat Žerjavovega pisma falzIHKat »Jutro« je v dokaz te trditve priobčilo faksimile potvorjenega mesta iz tega pisma in v dokaz avtenticitete faksimila tudi fotografijo uradnih beležk na nlsmu (Ninčičeve in njegovih uradnikov.) «.lutro» je končno izročilo original ?erjavovega piscia predsedniku ljubljanske sekcije Novinarskega udruženja g. Virantu s prošnjo, da ga pokaže «SIo- venčevim« urednikom, ki naj se tako na lastne oči prepričajo o pristnosti dokumenta. A «Slovenec». odnosno dr. Kulovec? Dr. Kulovec za nobeno svojih trditev ne more navesti niti ene priče. Dr. Kulovec pravi, da je imel dokument v svojih rokah, a ne more objaviti njegove fotografije, ki bi dokazala, da je «Jutrov» faksimile po tvor jen. Dr. Kulovcu je bila dana prilika, da si po Svojih zaupnikih, gg. urednikih ((Slovenca®, ogleda pismo, ki mu je bilo pri predsedniku sekcije Novinarskega udruženja na razpolago ter da ga moško označi kot falzifikat. Gospodje od »Slovenca« So bili pozvani v «Jutru» in še posebej telefonsko obveščeni, a se te prilike niso poslužili! Nikdo od njih se ni javil pri g. Virantu! Ali je bilo mogoče v tej stvari doživeti še kaj več? Da. Včeraj je »Slovenec« pod ogromnim naslovom «Jutrov faksimile Žerjavovega pisma — potvor-ba» objavil z debelimi črkami na prvi strani naslednjo brzojavko: «Beigrad, 15. jun. (Izv.) Danes je posl. dr. Kulovec zunanjemu ministru Ninčiču pokazal takozvani faksimile, ki ga je priobčilo nedeljsko «Jutro». Obenem mu je izjavil, da je to po-tvorba prvotnega teksta in da hoče to tudi dokazati. Dr. Ninčič je postal zelo nervozen ter je ostro obsodil drja Žerjava, ki da je zlorabil njegovo zaupanje. Nato je dr. Ninčič kon-leriral v tej stvari s Pribičevičem, min. predsednikom Uzunovičem in še nekaterimi drugimi radikali. Izjavil je, da bo o tej stvari kasneje podal svoje mišljenje.» To brzojavko moramo seveda pripisati dr. Kulovcu kajti kdo drugi ne more povedati kaj je on govoril z dr. Nin-čičem. Priznati moramo, da predstavlja ta izjava višek moralične pokvarjenosti in naravnost zločinskega cinizma. V torek, 15. t. m„ je dr. Kulovec trdil, da se Ninčič brani dati dr. Žerjavu Pismo na razpolago. V sredo. 16. t. m., pa pravi, da je dr Ninčič ostro obsodil Žerjava, kj da je zlorabil njegovo zaupanje! S čim, če mu pa po zatrdilu doktorja Ku-lovca pisma sploh ni izročil? V svojem razgovoru z Ninčičem je imel dr. Kulovec priložnost dobiti od doktorja Ninčiča izjavo, da je od nas objavljeni faksimile falzifikat. Mesto tega pa poroča, da je on (dr. Kulovec) to rekel Ninčiču! Kaj je na to odgovoril minister Ninčič? To je kardinalno vprašanje. saj bi ministrova izjava bila največ-ie važnosti za verjetnost dosedanjih Kulovčevih trditev. Dr. Kulovec pravi, da je postal Ninčič «zelo nervozen« in je «ostro obsodil dr. Žerjava«. To so fraze, ki jih gre 12 na tucat; glavno io le eno: ali je Ninčič potrdil, da ni izročil pisma dr. Žerjavu kekor trdi dr. Kulovec in ali je pritrdil, da je faksimile v ajutru« potvorba? Za vsakogar, ki zna misliti, je jasno, da minister Ninčič tega ni storil, temveč je moral, ako je doktor Kulovec res o tej stvari ž njim govoril, v polnem obsegu potrditi «Jutro-ve» navedbe. Navzlic temu pa je Kulov-čevo sporočilo v «Slovencu» objavljeno in označeno kot dokaz, da je «Jutrov» faksimile potvorba! Mimogrede naj omenimo, da je po naših avtentičnih informacijah navedba o Ninčičevih konferencah s Pribičevičem, Uzunovičem itd. «0 tej stvari« ordinarna izmišljotina. Zaključne besede k tej strahoviti klerikalni aferi nam danes ni treba zapisati. Dejstva govore sama za sebe. Govore o brezprimerni pokvarjenosti politike, ki jo vodi klerikalna stranka v imenu Boga in naroda! Klerikalci se poskušajo maščevati nad drjem Žerjavom Predložili so Ivaničeve sodnijsko žigosane klevete kot interpelacijo! — Izjava ministra za šume in rudnike. — Stalnost uredništva zopet suspendirana. — Ostra debata v Narodni skupščini Beograd, 16. junija r. Za današnio sejo Narodne skupščine ni vladalo posebno zanimanje in tudi navzočnost poslancev nI bila ravno številna. Vendar pa je na seji prišlo nekolikokrat do prav burnih prizorov. Seja sc je pričela nekoliko po 10. uri. Predsedstvo je sporočilo, da je klerikalni poslanec Kodžar s tovariši vložil interpelacijo o zadevi podjetja Nihag. Interpelacija iznaša proti dr. Žerjavu očitke, radi katerih je bil pred par dnevi pred beograjskim sodiščem obsojen urednik »Radikala« dr. Momčllo Ivanič na tri mesece in s tem razkrinkan kot klevetnik, ker je sodišče ugotovilo, da v predmetnem poslovanju dr. Žerjava kot ministra za šume in rudnike ni bilo nikakih nekorektnosti. Vaš dopisnik se jc obrnil tudi na sedanjega ministra za šume in rudnike drja Nikiča. ki je radičevee in kakor zna -.10 oster nasprotnik dr. Žerjava odnosno SDS. Dr. Nikič ie povdaril, da je namen interpelacije pač prozoren. Pozna dobro celoten akt »Nihag« ln mora izjaviti, da je bilo postopanje dr. Žerjava povsem korektno in da država ni radi pogodbe z društvom Nihag trpela nobene škode. V krogih SDS se smatra klerikalna interpelacija, ki ie naslovljena na min. predsednika in ministra za šume in rudnike kot obupen peskus prikrivanja lalzifikatorske alere in čin maščevanja proti dr. Žerjavu. Dobila bo odgovor, kakršnega zasluži. Interpelacija je bila izročena anketnemu odboru. Skupščina ie nato razpravljala o nujnosti vladnega predloga za izpremembo čl. 234 zakona o uradnikih t. j. o podaljšanju ne-stalnosti uradništva za nadaljna tri leta. Mi nister pravde utemeljuje nujnost s tem, da vlada želi izvršiti reorganizacijo celotne uprave in provesti revizijo uradniškega zakona, ter da ie zatorej to vprašanje treba takoi rešiti. Proti predlogu so govorili klerikalec Gosar, fed. Polič in dav. Pera Mar-kcvič, nakar je povzel v imenu kluba SDS besedo poslanec Juraj Demetrovič. S svojim temperamentnim nastopom ie izzval v Narodni skupščini borbeno razpoloženje. Ugotovil je uvodoma, da sedanja vlada v obče nima čuta za potrebo stalnosti uradnikov. Ona smatra uradnike ne za državne temveč za strankarske uslužbence. Dobra državna uprava je brez stalnosti uradnikov nemogoča. Predloženi osnutek zakona je bil morda dober v primeru, če bi se ž njim izvršila reparacija pogrešk in krivic sedanjega režima proti korektnim nacijonalnim či-ciovnikom in bi se odstranil iz državnega aparata partizanski izmeček, ki ga vanj vsiljujejo tudi radičevci. SDS bo z načelnega stališča glasovala proti, ker uradniki morajo doseči stalnost. Sledilo je glasovanje in ie večina sprejela nujnost. Prosvetni minister Miša Triiunovič je predložil Narodni skupščini nujen zakonski piedlog o razširjenju, beograjskega vseuči-liškega zakona na zagrebško univerzo. V utemeljitvi se je minister Trifunovič izjavil, tako, kakor da se strinja s prosvetno politiko St. Radiča. Ministru je odgovarjal posl. Demetrovič, navajajoč, da je presenečen s Trifunovičcvo izjavo, s katero hoče kriti vse zlorabe in krivice, ki so bile za časa Radičevega ministrovanja storjene na zagrebškem vseučilišču. Pledira za pravilno in temeljito rešitev vseučiliškega vprašanja s sprejetjem enotnega zakona. Odločno pa mora nastopati proti takim skrpucalom, kakor jc predloženi projekt. To ie karikiranje resnega parlamentarnega in zakonodajnega dela. On v tem vid? tendenco za uzakonitvijo sedanjega nezakonitega in nepravilnega stanja, ki ga je na zagrebškem vseučilišču uvedel St. Radič s tem, da je odstranil devet sposobnih in nacijonalno zavednih profesorjev. Demetrovič očita ministru Trifu-noviču, da še danes trpi preganjanje profesorjev in učiteljev na Hrvatskem. Minister Trifunovič zatrjuje, da Demetrovičeve navedbe niso istinite, a Demetrovič ga temperamentno zavrne z najnovejšimi konkretnimi fakti. Tekom njegovih navajanj je prišlo do ostrih kontraverz med ministrom Trifunovičem in samostojnimi demokrati, ter je predsedujoči kaznoval Sv. Pribičeviča s pismenim opominom, ker je vzkliknil napram ministru Trifunoviču: Sram vas bodi. Govorila sta še dr. Vladislav Polič (festaviti kabinet na širšo podlago in je zaprosil bivšega minis4rskesa predsednika Herriota, naj sodeluje v novem kabinetu. Današnji listi energično zahtevajo, naj^se uvede odločna iinančna politiku. Splošno povdarjajo, da je Briand edini, ki obvladuje položaj in upajo, da se mu posreči sestaviti vsaj kabinet široke končen! racije, ki naj bi obsegal najboljše strokovnjake francoskega parlamenta. Posebno pozornost vzbujajo časopisni komentarji stranke kartela. Mnogi zahtevajo, naj se podeli bodoči vladi polno-močie, da lahko izvede načrt strokovnjakov za sanacijo francoske valute. gajanja. Poslanci naj upoštevajo položaj tudi drugih industrij. Minister je zaključil, da mora vsakdo smatrati vladno politiko za pravilno, ki količkaj objektivno presoja sedanji položaj premogovne krize. Koncem seje so se delavski poslanci razšli po kuloarjih, kjer so ostro kritizirali Baldvvinov govor. Splošno je vladalo rne.l poslanci delavske stranke veliko razburjenje in trdijo, da je vlada s poslednjimi izvajanji opogumila lastnike rudnikov. V sedanjih razmerah bo predlagala delavska stranka v eni prihodnjih sej spodnje zbornice vladi nezaupnico. London. 16. junija. (Radio) Drugi teden bo predložila vlada spodnji zbornici zakonski načrt o uvedbi osemurnega delovnih*. Vlada bo zahtevala, naj se ta načrt iim preje uzakoni. Splošno sc misli, da bo ta takon veljaven največ tri lota. Delavski voditelji so izjavili, da bodo pobijali vladni predlog na vsej črti. Vladni krogi upajo, da bodo rudarji mezde, predlagane po lastnikih, v slučaju uvedbe osemurnega delavnika sere ieli. Radičevci za nettunske konvencije Tolažijo se s tem, da so jih sklenili drugi, sami pa bodo zanje glasovali, da ne zletijo iz vlade. Beograd, 16. junija, p. Od 6. do 9. in pol |e bila seja ministrskega sveta, na kateri se je nadaljevala razprava o nettunskih konvencijah. Ker so ministri o teh konvencijah slabo informirani, je pojasnjevanje precej zamotano. Po službenem poročilu, ki so ga dobili novinarji, so bile nocoj sprejete vse one konvencije, ki se nanašajo na likvidacijo gospodarskih, administrativnih in finančnih vprašanj, nastalih radi razdelitve reškega ozemlja. Teh konvencij je 12. Razpravljalo se je tudi o konvencijah, ki se tičeio pravnih odnošajev naših optantov na Reki, odnosno italijanskih optantov v Dalmaciji. Ministrski svet bo najbrže jutri nadaljeval sejo o tretjem delu konvencij, med katerimi je najvažnejše vprašanje valute in ključa, po katerem se bodo vzajemno uredili dolgovi v avstrijskih kronah. Nagiaša se, da bo ta solucija za nas ugodna, ker se bodo naši dolgovi računali krona po 25 para, italijanski dolgovi pa po 60 centesimov. Več dni so se raznašale vesti o velikih diferencah med radikali in radičevci glede teh konvencij in govorilo se je. da se radičevci hudo upirajo. Vse to se je izka- zalo za netočno. Radičevci niti ne mislijo na to, da bi se resno protivll] konvencijam. O tem daje danes Radič v «Domu» avtentično pojasnilo. «Dcan» priznava, da konvencije vsebujejo določbe, ki težko žalijo našo drfžavno suvereniteto in škodujejo življenjskim interesom cele naše države, posebno pa še Dalmacije. Nato '- vr. Voja Marinkovič, izpopolnil pa i čič, in da je to torej delo radikal; davidovioevcev. Hrvat- ski seljaški V pravi «Dom» — je ope-tovano razo:'. .ii o teh konvencijah in predsednik H.-:- je že pred dvema mesecema naglasil v., o opasnost, vso škodljivost teh konvencij, a je obenem opozoril klub, da se na tem vprašanju ne sme rušiti vlada narodnega sporazuma, ker bi nato zopet nastale take prilike, v kakršnih so bile te konvencije sklenjene in se ne bi ničesar popravilo, marveč bi se samo onemogočilo, da naša država nekoč postane napram Italiji samozavestna in enakopravna zaveznica... Novi Radičevi napadi na Pašiča Razburjenje med radikali radi radičevske taktike. — Predpo-čitmški program Narodne skupščine. — Delo v skupščinskih odborih. Beograd, 16. juni.ia p. Taktika radičevcev v vprašanju konvencij z Italijo vzbuia med radikali veliko nerazpoloženje. Radičevci pristajajo na konvencije, delajo pa vladi težkoče glede pospešenja postopka, da bi za sebe izsilili razne koncesije. Povrh pa, kakor je iz »Doma« razvidno tovorijo pred javnostjo odgovornost na radikale povdar-ja.ioč škodljvost konvencij za našo državo. Radikali naravno označujejo to taktiko kot višek nelojalnosti. Mnogo hude krvi je povzročil tudi Radičevcev ponoven napad na Pašiča. Ob obletnici sporazuma »piše Radi-čev »Dom«, da je »Pašič h koncu svojega življenja ostal glede na pravice drugih narodov, pa celo tudi glede na pravice nas Hrvatov in Slovencev, isto, kar je bil grof Štefan Tisza, najzloglasnejši tlačitelj občinske samouprave in vsega, kar ni bilo madžarsko. Končno navaja »Dom«, da ni več mogoče sestaviti parlamentarne večine, ki bi Pašiča mogla ponovno postaviti za predsednika vlade, ker bi to značilo, da v tej državi ne morejo biti niti občinske avtonomije, niti izenačenje davkov, niti borbe proti korupciji, ali z eno besedo nikakega življenja in napredka. Zelo ugleden član vlade, je nocoj v razgovoru z vašim dopisnikom izjavil, da ie stvarno absurdum, da bi se koalicija mogla vzdržati pri tako napetih odnošajih med šefoma vladnih strank. Po seji ministrskega sveta je imel Uzunovič nocoj dolgo konferenco z ministrom za notranje zadeve. Po seji sta bila oba zelo rezervirana. V vladnih krogih se trdi, da bo kralj verjetno odpotoval jutri v Topolo. Govori se pa, da je kralj lahko obolel. V vrstah opozicije se opaža zelo velika borbenost. Vse stranke se mrzlično pripravljajo za agitacijo med narodom. Tako nameravajo radičevci in spahovci prirediti celo vrsto svojih zborovanj v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, kjer se čutijo ogrožene po samostojnih demokratih. Jutrišnja seja bo posvečena interpelaciji poslanca Agatonoviča o izplačilu vojne škode in o izplačilu bolgarskih pri-znanic v niškem okrožju. Iz vladnih krogov se trdi, da bo Narodna skupščina delala na.idalje do konca tega meseca, dokler ne reši izpremembe stanovanjskega zakona, uradniškega zakona in izpremembe glede zagrebške univerze, potem pa bo odgodena s kraljevim ukazom. Zvečer ie imelo sejo več odborov. Najvažnejša je bila seja odbora za neposredne davke, na kateri so sprejeli razen 4, 7, in 8, člena vse druge člene do člena 9. z majhnimi stilističnimi izpremembami. Posebno so se udeležili razprave 'poslanci Demetrovič, Šečerov, Polič in drugi. Zvečer ie imel sejo tudi zakonodajni odbor. Predsednik Ljuba Jovanovič je sporočil. da je minister pravde predložil predlog zakona o kazenskem postopku, ki se .ie izročil sekciji v razpravo. Razen tega je bil predložen zakon o centralni upravi. Laza Markovič je predlogal, da se ta zakon ne razpravlja v sekciji, temveč da razpravlja o njem plenum zakonodajnega odbora. To ie bilo sprejeto. Predsednik e tudi sporočil da je bil predložen zakonski predlog o policijskih prestopkih in odvetniški zakon. Pri hodnia seja pa bo sklicana pismeno. -SSŽ- Cerkev v rokah fašistov? (Dopis iz vrst nižje duhovščine.) S strahom opazujemo spremembe, ki so nastopile v cerkveni «visoki» politiki. Čutimo, da se nekaj godi v Rimu, kar ni dobro za nas. Dan na dan prihajajo vesti iz zasedenega ozemlja, da je tam naša duhovščina potlačena od cerkvenih predstojnikov. Ti možje stojijo na stališču, da je laška država upravičena tirjati tudi v cerkvi, da se širi laški značaj države in odpravlja slovenski in hrvatski jezik. V tej zvezi so nam članki «Jutra», da se je Mussoliniju posrečilo dobiti pomoč cerkve, marsikaj odkrili. Oba Rima dogovorjena? Dogovorjena proti Slo-vanstvu, proti Jugoslaviji? Neprestano pričakujemo pojasnila v škofovem «Slovencu». Saj to ni malenkost, to je največji dogodek od našega osvobojenja in mi duhovniki, ki smo narodni, smo prišli radi tega v strahovite notranje boje. «Slovenec» pa molči! Te dni pa sem čital v «Slovencu» ponatis iz istrskega «Pučkega prijatelja«, ki je katoliški list. Ta list obupno apelira na cerkev naj se ne vda italijanski po-tujčevalni politiki, ker bi to škodovalo akciji za združitev katolicizma s pravoslavnimi, ki da je v tiru. Ta mali članek mi je vse potrdil, česar sem se bal. in kar je «Jutro» pisalo. Smisel tega članka je pač ta, da bo cerkvena proti-naroclna politika izzvala odpor med Slovenci in Hrvati, ki so katoliki, pravoslavnim pa odprla oči. Mene je ta članek «Pučkega prija^ telja» napotil na misel, da le mi katoli-čanje Jugoslavije moremo rešiti naše zasužnjene brate pritiska celo s cerkvene strani. A kdo se pri nas zavzema zanje? Samo vi »liberalci«, katoliške stranke molče. V cerkvi je. kakor vse kaže, popolnoma zmagala politika, zato bi ji morali odgovarjati: Ako boste vi rimski gg. politiki tlačili naš narod v zasedenem ozemlju in skupaj z Italijo slabili Jugoslavijo, bomo ml katoličanje Jugoslavije odgovorili milo za drago. Cerkev v rokah fašistov? Vsaj to ie že gotovo, da gre cerkvena politika roko v roki z Mussolinijem. SLS in »Slovenec* molčita. Ni pa mogoče, da ne bi videla resnice. Če pojde tako naprej, bodo gospodje želi vihar, kajti zapomnijo naj si. da vsi nismo precepljeni. Kri ni voda. Domovine ne izdamo, taka je verska, taka je božja zapoved, zapoved naše krvi. Agonija klerikalnega falzi-fikata Kdor je zadnje dni zasledoval izgovore g. Kulovca, je takoj videl, da mu ie pravi položaj dobro znan. Ko smo namreč mi izjavili, da je Kuiovčev prepis 2erjavov.ega pisma falzifikat. je gospod Kulovec naenkrat začel trditi, da debata o dialektu pravzaprav ni tako važna, bolj važna da je borba SLS za stalnost diplomatskih uradnikov. Ti uradniki, kakor oficirji sicer nikjer na svetu po nobeni pragmati niso stalni ali v klerikalni državi bodo. Saj tako pišejo. Cerkev ne da stalnosti niti kaplanom in je stalnost vzela tudi župnikom. «Slovencu» torej priporočamo, naj se najprej ozre v lastni tabor, kjer škof premešča po mili volji vsakega duhovnika, ki se ga le od daleč sumi, da ni pristaš Remčeve politike. Potem pa se naj potegne za nepremestljivost konzularnih uradnikov. Dokler ni prišlo vprašanje falzifikata na dan, pa je bilo klerikalcem mnogo bolj pri srcu vprašanje »dialekta®. Zato so tudi ta del Zerjavovega pisma falzi-ficirali. »Domoljub* se je kar cedil ljubezni do slovenščine, ki pa ni vredna, da se v njej maša bere. Organiziral se je odpor «proti izdajstvu* in ker so naši ljudje za dlakocepstvo še izza črkar-ske pravde zelo dovzetni, se je oglasila «kulturno-bojna» «Mladina» proti doktorju Žerjavu, češ, da je renegat. Sedaj pa, ko je falzifikat razkrinkan, vse to naenkrat «ni važno». Dr. Kulovec pošiiia v stiski »Slovencu® obupne depeše. Tudi lisica, če dobi kroglo, še slepo grize okoli sebe. Pa kaj pomaga, ko pa imamo mi original v roki, fotografije in vse. Iz srca smo se smejali, ko ubogi Kulovec telefonira, kaj je vse g. Ninčiču rekel, in kako se je minister jezil. To radi verjamemo, kajti, da diplomatski uradniki kradejo akte svojemu ministru, to se doslej ni še zgodilo, a za ugled Slovencev zelo žalostni zločin je bil pridržan tistim gospodom, ki so jih dali Kulovcu. Da pa se je našel poslanec, ki ga je takega objavil, ko ve, da bo s tem uničil le svoje prijatelje, to je očividno mogoče le pri SLS. Vrh tega je objavljen od Kulovca ordinaren falzifikat. Sedaj je sodu dno izbito. Dr. Žerjav je vložil na ministra zunanjih del upit, s katerim zahteva kaznovanje krivca. Katoliški »Slovenec« bo vpil. da je tudi to «denuncijacija», a gospodje, ki so kri- vi, naj se gredo dr. Kulovcu zahvalit. Katoliška cerkev je lahko ponosna na metode svojega duhovnika in škofovega glasila v Ljubljani Politične beležke \ Grozna osveta proti di. Žerjavu Kulovčeva afera grozno peče SLS. Mesto da na klop polože dr. Kulovca in njegove informatorje, besne na dr. Žerjava. Kako bi se po predpisih katoliške morale osvetili dr. Žerjavu? Končno so jo po-gruntali. Sioer je bil njihov zaupnik dr. Ivanič radi klevete v zadevi zagrebške tvrdke «Nihag» obsojen na tri mesece zapora, a stvar treba pogrevati. Sestavili so na temelju sodnijsko ožigosanih klevet interpelacijo, češ: morda pa je kljub obsodbi Ivaničevi nekaj na stvari g. dr. Žerjava. Torej naj se to «preišče». — «Grozna» osveta SLS, ki se, kakor je videti, tudi sama zelo trudi, da postavi «resnost» svoje protikorupcijske borbe v pravo luč. Le naprej tako, gospodje klerikalci, osmešite in kompromitirajte se še bolj! A vse to ne izbriše falzifikata, ki ga je objavil katoliški duhoven in bivši minister Kulovec. Previdnost je klerikalna mast Med velike uspehe poslanca dr. Hodžar. ja v odboru za razpravo o novem kazen, skem zakoniku šteje »Slovenec« tudi bri« sanje paragrafa 76. »Po prenehanju poslan« skega mandata bi se lahko poslanec pre« ganjal, kakor bi se hotelo,« poroča »Slove« nec«. Zato je Hodžar predlagal, da se ta paragraf popolnoma izbriše. Njegov pred« log je bil sprejet. To verjamemo. Čisto drugo vprašanje pa je, kolike koristi so taki uspehi za slovensko ljudstvo, ki po« trebuje vsega drugega prej kakor večne zaščite klerikalnih poslancev pred pravico. Klerikalno poštenjaštvo Poročali smo pred dnevi, da je bil bivši poslanec dr. Momčilo Ivanič obsojen zaradi obrekovanja dr. Žerjava v zadevi družbe na tri mesece zapora. Tudi cSlove-necs je o tej obsodbi poročal, toda tako na kratko in skrito, da smo to prezrli, kar priznavamo. Blamaža, ki so jo s to obsodbo doživeli nasprotniki dr. Žerjava, zlasti pa ljubljanski «Slovenčev» prirepnik, Iti je istotako izrabljal zadevo «Nihaga» proti dr. Žerjavu, nekoliko opravičuje trdi, da zadeve «Nihaga» ni zlorabljal proti dr. Žerjavu, potem moramo ugotoviti, da so klerikalci to svojo »>l>»>»«>M«MM»MMtMttt»»H Samomor mladega zaljubljenca Samomor radi nesrečne ljubezni je vče» raj zarana storil v Zagrebu jedva 15«letni telefonist bolnice za kužne bolezni Milan Kalea. Pognal si je kroglo v glavo. Pred smrtjo je napisal poslovilno pismo, polno sentimentalne zaljubljenosti in pubertetnih izlivov. Tragedija mladega samomorilca je v Za« grebu vzbudila tem večjo senzacijo, ker je njegova nesrečna ljubezen bila namenjena neki poročeni dami, ki je zadnje tedne ime« la v bolnici troje otrok, obolelih na škrla« tiči in jc večkrat prihajala jih obiskovat. Opažala je, da je mladi telefonist zaljub« ljen v njo, ker ji je poklanjal cvetje. Ka« rala ga je radi tega. Ko je v ponedeljek dama odvedla svoje ozdravljene otroke iz bolnice in se nato ni več vrnila, jo je mla* di zaljubljenec telefonično nadlegoval, končno pa v obupu segel po samokresu. Danes pretresljiva drama Očetova ljubezen V soboto Vam prinašamo veliko presenečenje, film najboljše kvalitete, z izvanredno vsebino. — Pazite na oglase. Predstave ob 4., pol 8. in S. 4762 a Kino Ideal. so prva skrb a,b e r - 'dr P1ERROVO pasto in >■ a-, je < vi uii- tek. Zahtevajte v 1.smem mieresu oboje. Dobi se v boljših parfumerijib drogerjih in lekarnah 16J Domače vesti Schichtoc način pranja /»v • tiojAKMSV Namakaj z„ŽENSKO HY\LO» izpiraj s SCfflCHTOVIM MILOM. Tobak in žaganje Pušači, ste brali? Tobačna tovarna razpisuje licitacijo za prodajo žaganja. Količina žaganja, ki se nabere tekom enega leta v Tobačni 'tovarni, znaša 20.000 kg. Prav je, da se v tobačni tovarni prodaja žaganje. Lepo bo za državni monopol, če žagovino dobro proda. Samo, da ne bi bilo pomote. Žagovina je fina in draga stvar, čeprav jo je na cente in se oddaja na de* belo. A tobak? No, tega pa itak mi poku« pimo na drobno. M. A. C. Cenjene naročnike, ki niso ie poravnali naročnine za junij, opozarjamo, da je pretekla že prva polovica meseca, zato jih prosimo, naj jo plačajo radi tega takoj. — Upravništvo «.Jutra». * Državniki Male antante na potu na Eled. Včeraj ob 11.6 dopoldne so z beograjskim brzovlakom dospeli v Ljubljano zunanji minster dr. Ninčič s soprogo, češkoslovaški poslanik Šeba s soprogo, rumunski poslanik Emandi s soprogo, šef kabineta zunanjega ministrstva dr. Vučkovič ter drugi člani naše delegacije za konferenco Male antante na Bledu. Glavni kolodvor je bil okrašen z zastavami držav Male antante. Došle državnike so na kolodvoru pozdravili veliki župan dr. Baltič, češkoslovaški konzul Resi, za direkcijo drž. železnic direktor dr. Borko in posta.ienačelnik Ludvik. Zunanji minister dr. Ninčič se je opoldne z gorenjskim vlakom odpeljal na Bled. Rutiiuo-ska delegacija z zunanjim ministrom Miti leneom na čelu dospe danes okoli 4.40 zjutraj s posebnim vlakom v Ljubljano. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš dospe v Ljubljano ob 5.55 zjutraj. Oba zunanja ministra se s svojim osobjem ob 7.25 zjutraj odpeljeta s posebnim vlakom do Lesc, od koder nadaljujeta pot s spremstvom v avtomobilih na Bled. * Slavnostna razsvetljava Blejskega jezera se vrši v petek 18. t. m. ob 9. zvečer. V slučaju slabega vremena se ista preloži na prihodnji večer. Gostom, ki pridejo v petek na Bled so okrašeni čolni na razpolago v vseh ladjiščih. * Iz državne siužbe. Za uradnike v 4. skupini II. kategorije so imenovani pripravniki Slavko Bizjak in Joško Filipič pri pošti Beo grad stanica in Adolf Pipan pri ministrstvu pošte in brzojava. + Izpremembe v državni službi. Imenovani so za šuniarske nadsvetnike: šumarski referent pri ljubljanski oblasti inž. Anton Šivic, inž. Emil Obereigner s činom od 1. januarja 1925. in šumarski referent pri mariborski oblasti Janko Urbas; nadalje za višjega administrativnega svetnika in uprav nega referenta pri direkciji šum v Ljubljani Kari Ekel, za šumarskega svetnika in okrajnega šumarskega referenta za Kranj v Radovljici pa dosedanji šumski komisar inž. Igo Kraut. Napredovali so: inž. Dinko Cer-jak za šumarskega inženjerja pri šumski upravi na Bledu v 8. skupino I. kategorije; računski oficijal pri direkciji šum v Ljubljani Julij Lavrenčič v 3. skupino II. kategorije podšumar Ivan Ahačič pri ljubljanski oblasti v 2. skupino III. kategorije; Robert Pre-merstein, Franc Kenda, Hubert Zuljan vsi v 2. skupino III. kategorije, Roza Milač in Alojzija Kovač pa v 3. skupino III. kategorije, Glavni revizor pri ljubljanski carinarnici Radoslav Rankovič je imenovan za računskega revidenta v glavni kontroli. Dr. Josip Jeraj, profesor škofijskega semenišča v Mariboru, je iz 7. skupine pomaknjen v 6. skupino I. kategorije. Prosvetni inšpektor dr. Stanislav Bevk v Ljubljani je trajno upokojen. * Profesorska razprava pred zagrebškim sodiščem ustavljena. Včeraj popoldne se je nadaljevala pred zagrebškim sodiščem razprava dr. Vodnik kontra dr. Vernič, znana javnosti kot zagrebški profesorski proces. Pokojnega dr. Branka Vodnika je zastopal odvetnik dr. Vimpulšek, a obtoženi dr. Vernič je prisostvoval sam. Po daljšem razpravljanju je sodišče zaključilo, da se pro-nji minister dr. Ninčič s soprogo, češkoslo-motiviran s tem, da je objektivno ugotovljeno, da je privatni tožitelj umrl, preden je bil stavljen končni predlog za kazensko preganjanje. Zastopnik pokojnega dr. Vodnika se je proti zaključku sodišča pritožil na višjo inštanco. * Smrtna kosa. Kap je snoči ob pol 7. zvečer zadela g. Hinka Fajdigo, dolgoletnega uradnika tvrdke Carl Pollak, d. d. — Umrl Je štiriletni sinček sodnika g. Jakše Fedor. Pogreb bo jutri ob 4. popoldne iz Leonišča! Naše sožalje! * Pogreb dr. Branka Vodnika. Včeraj popoldne ob štirih je bil pogreb prof. dr. Bran ka Vodnika. Pogreba se je udeležilo posebno veliko število profesorjev in učiteljev. Ob odprtem grobu je prvi govoril prof. dr. Ilešič, potem v imenu uredinštva zagrebške »Riječi« novinar Sporčič * Znižanje plač bančnim uradnikom. Od poučene strani smo prejeli naslednje pojasnilo: Da ne bodo javnost in predvsem inte-resirani krogi napačno informirani, si dovoljujemo k včerajšnji notici pod zgornjim naslovom konstatirati: 1) da Prva hrvatska štedionica svojim nastavljencem ne bo znižala plač, temveč samo draginjske doklade, kar je ogromna razlika; 2.) da so ljubljanski zavodi svojim nastavljencem pri zadnji določitvi premakljive draginjske doklade z veljavnostjo ne šele s 1. julijem L L kakor Prva hrvatska štedionica temveč z veljavnostjo od 1. aprila L 1. že znižali to draginj-sko doklado za 5%; 3.) da Je že dosežen efekt tega znižanja pri ljubljanskih zavodih mnogo večji kakor nameravani efekt pri zagrebških bankah: v konkretnem slučaju se madniku iste uvrstitve zniža draginjska do-klada v zagrebških zavodih za Din 50 do Din 80 mesečno, v Ljubljani za Din 180 do Din 220, tako, da je v Ljubljani že v veliko višji meri izvršeno, kar se y Zagrebu šele namerava. * Kongres davčnih uradnikov iz vse države se bo vršil med pravoslavnimi bin-koštnimi prazniki v dneh 21. do 23. t. m. v Beogradu.. Na tem kongresu se bo razpravljalo o važnih stanovskih vprašanjih davčnega uradništva, poleg tega pa tudi o novem zakonskem načrtu, ki se tiče izenačenja davčnih bremen ter o praktični uporabi davka na poslovni promet. Finančna delegacija Je po pooblastilu generalne direkcije neposrednih davkov radi dopustov vse potrebno ukrenila ter imajo davčni uradi dotično okrožnico že v rokah. Prometno ministrstvo je dovolilo vsem članom, ki ima jo železniške legitimacije znižano Četrtin-sko vožnjo. Ljubljanski udeleženci odpotujejo iz Ljubljane v nedeljo 20. t. ;n. z brzovlakom ob 9. dopoldne. V Zidanem mostu in v Zagrebu se jim pridružijo tovariši iz mariborske oblasti, odnosno iz sekcije Zagreb. Priporočamo vsem, ki imajo železniške legitimacije, da vzamejo na odhodnih postajah polovični listek do Beograda, kjer ga ne oddajo. Na podlagi že poslanih objav jim je s tem listkom povratek brezplačno zagotovljen. — Opozarajmo, da so vozovi III. razreda monakovskega brzovlaka popolnoma novi, vsled česar priporočamo vožnjo, ki stane iz Ljubljane do Beograda (cela vožnja) 402 Din v M. razredu. — Sekcija Ljubljana. * Stanovanjski zakon se podaljša še za eno leto. Kakor poročajo iz Beograda, je minister za socijalno politiko pooblaščen, da izposluje kraljevo dovoljenje za ukaz, s katerim se narodni skupščini predloži načrt zakona o podaljšanju sedanjega stanovanjskega zakona. Veljavnost zakona ki poteče dne 1. novembra letos, se podaljša za eno leto. S predloženim načrtom zakona se omejuje tudi pravo na rekvizicro in dodeljevanje stanovanj. Pravico na dodelitev sta novanja bodo imeli samo državni uradniki in vpokojenci, invalidi in bojevniki. V zakonu se izrecno naglaša, da je to zadnja etapa, s katero se podaljša stanovanjski zakon in da nastopi potem normalno razmerje ponudbe in povpraševanja. * Razpisana službena mesta. Veliki župan mariborske oblasti razpisuje službeni mesti okrajnih sanitetnih referentov pri okrajnih glavarstvih v Slovenjgradcu in Šmarju pri Jelšah ter mesta inženjerja pripravnika (gradbene ali kulturno-tehnične stroke) hidrotehnika (v II. kategoriji uradnikov), rečnega mojstra v kategoriji zvaničnikov ali uradnikov III. kategorije in daktilografinje-zvaničnice. Interesenti se opozarjajo na raz pis v 55. številki »Uradnega lista«. * Pri okrožnem sodišču v Mariboru se od da mesto pisarniškega ravnatelja v 2. skupini II. kategorije. Ker se oddado tudi mesta ;ned razpisom ali pa po premestitvi, naj prosilci izrecno navedejo vsa mesta, za katera prosijo, ako bi se izpraznila. * Mestni magistrat v Ptuju razpisuje mesto magistratnega uradnega vodje. Predložiti je treba izpričevalo o treh pravnih izpitih, o izpitu iz politično-administrativne službe in izkaz dosedanjega službovanja. Prednost imajo prosilci s komercialno in knjigovodstveno prakso. Naturalno stanovanje in prosta električna razsvetljava. * Artiljerijska podoficirska šola v Mariboru bo sprejela s 1. oktobrom 1926. 150 gojencev v starosti 17. do 21. let. Prošnje za sprejem se morajo vložiti do 15. sept. 1926. Šola traja dve leti. * Poučno potovanje po gorenji Italiji in Franciji. Na željo več interesentov je pripravljena »Probuda« prirediti tudi v letošnjih počitnicah potovanje v Milan, Lausan-ne, v Pariz in vrnitev preko Marseille, Niz-ze, Monte Carlo, Genove in Benetk v Ljubljano. Odhod iz Ljubljane bi bil 15. avgusta, vrnitev okoli 29. avg. Prejšnji odhod iz Ljubljane je nemogoč, ker se »Probuda« vrne z izleta v Nemčijo in Holandijo še le okoli avgusta. Za slučaj, da bodo v Angliji že urejene razmere, se napravi tridnevni izlet preko Calais-Dower v London. Stroški za vožnjo v II. razredu brzovlakov do Pariza in nazaj, za prehrano in prenočišča, za muzeje in orijentacijske vožnje v Milanu aPrizu, znašajo 3000 Din. Prvi obrok 1500 Din se plača do 5. julija. Do istega termina sprejema prijave »Probuda«, Gospodarski odsek, LJubljana, Resljeva cesta 13/11 * Slovensko planinsko društvo naznanja, da je Krekova koča na Ratitovcu odprta in oskrbovana. V nedeljo dne 20. t. m. se otvo ri Češka koča nad Jezerskim (1543 m) Koča bo oskrbovana in založena z dobro jedjo in pijačo ter z lepimi fotografičnimi razglednicami. V soboto 19. t. m. vozi avtoom- SPIJON? ZORflVlfŠKO PRIZNAN! KREPULNI „ JUHAN" je najboljši dodatek k vsaki juhi. Cenj. gospodinja, samo en poizkus in postane Vam nenadomestljiv domači pri atelj. številna priznanja. Dobiva se povsod. — Čuvajte svoje lice od kvarliivega učinka mila, ki Vam povzroča mozolje, prezgodnje gube in druge kožne izpuščaje. Uporabllajte za umivanje lic oz. obraza edino perfektno in od mnogih zdravnikov priporočeno sredstvo pariško emulzijo »Visagine Adelina Patti«, s katero boste dosegli trajno svežost polti in odstranjuje vse kožne bolezni. Priznanja prihajajo dnevno. Dobiva se v lekarnah, drogeTijah ln parfumerijah za ceno Din 30 stektenlčlca. Glavno skladišče za Jugoslavijo: Zagreb, Gajeva ulica 8. nibus ob 16. uri iz Kranja, v nedeljo 20. t. m. pa ob 8. uri. Vožnja do Jezerskega traja približno eno uro. Pot od Jezerskega do Češke koče (približno 2 uri) je lahko dostopna. * Higijenski tečaj za učiteljice. Kakor lani, bo priredil tudi letos zavod za socijalno higijensko zaščito dece v Ljubljani v času od 1. do 30. Julija za učiteljice ferijalnl tečaj o higijeni in negi dojenčka. Tečaj bo obstojal iz 70 predavanj in praktične vežbe v zavodu. Po lanskem vzorcu namerava zavod ob tej priliki podati učiteljicam nekoliko snovi tudi iz raznih drugih panog splošne higijene. V tečaj se lahko sprejme do 30 učiteljic. Stanovanje in hrano si morajo oskrbeti izven zavoda. Na željo ga jim preskrbi »Društvo učiteljic«, kar pa morajo pri pomniti na prijavi. Da se pokrijejo stroški tečaja, bo vsaka udeleženka vplačala režijski prispevek 100 Din Priglase je nasloviti na »Društvo učiteljic v Ljubljani«, Poljanski nasip 10-11. do 22. junija 1926. * Vidovdanska proslava v Kamniku. V Kamniku se bo vršila v nedeljo 27. junija velika Vidovdanska proslava z veselico v mestnem parku, ki jo priredi gasilno in reševalno društvo v Kamniku pod pokrovitelj stvom srezkega poglavarja g. svetnika dr. Ogrina. Sodelujejo pri proslavi krajevni odbor Udruženja Vojnih invalidov v Kamniku. Proslava se bo vršila v impozantnem številu udeležencev, ker pridejo ta dan v Kamnik vsa gasilska društva kamniške župe in vsi vojni invalidi sreza Kamnik. Priprave so v polnem teku. Za povorko skozi mesto je prijavljenih že precej skupin narodnih noš in društev. Vsa društva in skupine narodnih noš, ki želijo biti v sprevodu, naj se javijo na tajništvo veseličnega odseka g. Beča v Kamniku. Vabimo k prireditvi cenj. občinstvo od blizu in daleč, posebno pa Ljubljančane, ki bodo lahko uživali vrline planin in veselice. — Odbor. * Nova lekarna v Domžalah. Koncesijo za Otvoritev nove lekarne v Domžalah je dobil šef lekarne pri vojaški bolnici v Ljubljani kapetan Dragotln Milič. * Vagoni za izvoz lesa. Prometno ministrstvo je direkciji državnih železnic v Sarajevu naročilo, naj da izvoznikom lesa iz bosenskih šum v dobi sezone na razpolago vse razpoložljive tovorne vagone. * Nov most preko Kolpe v Sisku. Ministrstvo javnih del je odobrilo kredit za nadaljevanje gradnje novega mostu preko Kolpe pri Sisku. Most, ki bo stal več milijonov dinarjev bo dograjen do letošnje jeseni. * Uprava za zaščito industrijske svojine potrebuje več diplomiranih tehnikov, predvsem iz strojne in elektrotehnične stroke. Poleg plače ostalih uradnikov ministrstva za trgovino in industrijo jim pripade še poseben dodatek. Služba §e more takoj nastopiti. Prošnjo, opremljeno z vsemi potrebnimi podatki in prilogami (§ 12. zak. o drž. uradnikih), z navedbo zasebne prakse in dosedanjih službenih let v državni službi, je treba pravilno kolkovano, poslati (drž. uradniki potom pristojne oblasti) do 30. Junija 1926. na Upravo za zaščito industrijske svojine, Beograd, Krunska 14. * Ne podpirajmo tujih podjetij. Mestna občina Šibenik je ministra za trgovino in in dustrijo obvestila, da je naše domače paro-brodarsko društvo »Jadranska plovitba« vpostavilo direktno progo Šibenik-Benetke za osebni in blagovni promet ter da to društvo prevaža blago ceneje kakor tuje pa-robrodne družbe. Kljub temu pa nekatera naša podjetja izvažajo svoje blago potom tujih parobrodnih družb. Na podlagi omenje nega poročila je minister za trgovino pri ministru za šume in rudnike storil potrebne korake, da se vsa domača podjetja, ki so pod državno upravo, poslužujejo za eksport le domačih parobrodnih društev. O tem sta bila obveščena tudi ministrski predsednik in prometni minister. * Izvoščki in avtotaksi v Zagrebu ceneji. Tarife za izvoščke in avtotakse so se v Zagrebu nekoliko znižale. Multiplikator za izvoščke se je od 14 znižal na 12, za avtotakse od 17 na 14. V tisku so tabele, ki vsebujejo cene do 20 km in katere bo moral imeti vsak izvošček in šofer avtotaksa. * Gradnja novih državnih poslopij. V proračunu ministr. javnih del je za nadaljevanje gradbenih del pri državnih poslopjih določen kredit v znesku 20,850.000 Din. Od tega kredita je za dogratitev novega poslop ja za Nar. skupščino določenih 10,000.000 dinarjev. Zunanja dela pri tem poslopju so končana. Sedaj se prično dela v notranjosti nove zgradbe. * Tobačna letina v Hercegovini ogrožena. Uprava državnih monopolov je iz Mostar-ja pre ela obvestilo, da so v vsej srednji Hercegovini po toči uničeni tobačni nasadi. Škoda se ceni na več milijonov dinarjev. Sadilci so obupani ter zahtevajo od države nujno pomoč. * Spomenik v vojni padlim dijakom. Rektor beograjske univerze je predvčerajšnjim pozval predsednike vseh priznanih di Jaških organizacij na sejo pod rektorjevim predsedstvom, na kateri naj bi se razpravljalo o predlogu, da se postavi dostojen spomenik dijakom, ki so padli v borbi za svobodo. V tej borbi je veliko število dijakov dalo svoje življenje za narod. Zlasti jih je mnogo ostalo na bojišču v dobi Potiorekove ofenzive, v kateri so vzdržale glavno borbo baš dijaške čete. * Občinske volitve v Dubrovniku razveljavljene. Vsled protesta zastopnika radikalske stranke dr. Čingrije zaradi nepravilnosti pri volitvi Je minister za notranje zadeve občinske volitve v Dubrovniku razveljavil ter odredil nove. * Spopad med radičevci In radikali v Kni-nu. V Kninu ie prišlo predvčerajšnjim med radičevci In radikali do krvavega spopada. V pretepu sta bila kakor poročajo iz Knina, dva radičevca težko ranjena. * Morska kopelj v Omlšlju. V Omišlju na otoku Krku so pričeli te dni z gradnjo modernega morskega kopališča. Projektirana je tudi gradnja novega hotela. * Krvav spopad Oriunašev In Hanaovcev. Iz Šibenika prihaja poročilo, da Je tamkaj med Orjunaši in Hanaovci nastal prepir vsled katerega ie prišlo do krvavega prete- pa. Pretep je trajal dve uri in Je zavzel take dimenzije, da Je morala intervenirati žan-darmerija in končno tudi oddelek vojaštva. Ranjenih Je bilo nad 20 oseb. * Grozna železniška nesreča. Na malem kolodvoru v Čulincu pri Zagrebu, ki služi samo za ranžiranje tovornih vlakov, se je pripetila predvčerajšnjim težka nesreča. Devetnajstletni ključavničar Leopold Cizelj je bil na kolodvoru zaposlen s privijanjem tračnic. Pri tem ni opazil, da se bližajo trije vagoni, ki jih je odbila lokomotiva. Uslužbenci so zaslišali bolesten vzklik in v tem trenotku ie bil Cizelj že pod kolesi, ki so mu odrezala desno roko in desno nogo Nezavestnega Cizlja so takoj prepeljali v bolnico, kjer je kmalu nato umrl. Železniška oblast je odredila preiskavo, da se do-žene, kdo je zakrivil grozno nesrečo. * Prijazna sostanovalca. V torek popoldne je prihitel do stražnika na Krakovskem nasipu delavec Anton Jančar, stanujoč v Florijanski ulici št. 24. in ga milo zaprosil naj gre ž njim. Pokazal je svoj krvavi mezinec na levi roki in tožil da ga je »popa-del« njegov sostanovalec delavec Alojz Jarc, ki mu preti še s hujšim. Stražnik je končno res odšel v stanovanje obeh in našel pred vrati zbrano kopico ljudi. Jarc se je postavil na noge in odločno zatrjeval, da je sicer najbolj miren človek, vendar se ne pusti med spanjem od nikogar klofutati, kakor Je na primer napravil njegov tovariš Jančar. Stražnik je uvidel, da sta oba »sovražnika« totalno pijana ter se bosta morala radi grizenja in klofut sedaj oba zagovarjati pred sodiščem. * Volkovi v Hercegovini. V okolici sela Milkoviči v Hercegovini so se te dni pojavili volkovi ter neki siromašni vdovi raztrgali osem ovac. Dva dni pozneje ie na Mostarskem Blatu čreda volkov napadla živino na paši ter napravila seljakom mnogo škode. Podobni napadi so se pripetili tudi v drugih krajih Hercegovine. Proti volkovom je pripravljena velika gonja. * Star učenec. Seljak Matija Bubalo, star 61 let, učenec dopisne šole »Prosvetnega Saveza«, je te dni na ljudski šoli v Derven-ti z dobrim uspehom napravil izpit za prvi in drugi razred osnovne šole. S tem pa se stari mož ni zadovoljil, marveč se Je sedaj začel pripravljati za tretji in četrti razred osnovne šole, češ da želi dovršiti popolno osnovno šolo predno umre. * Otrok povožen do smrti. V Zagrebu ie predvčerajšnjim po nesreči prišel pod mlekarski voz dveletni Milan Bašič, sin tamkaj šnjega čevljarja, ki ga je sestrica peljala na sprehod. Pasanti so potegnili otroka izpod voza. Malček je kmalu nato umrl v naročju svoje matere. Voznik Horvatič Je bil aretiran. * Kri osvežujoči originalni planinski spomladanski čaj priporoča lekarna Bahovec, Ljubljana, Cena Din 10, po pošti Din 12. * Radioemanacijsko termalno kopališče Dolenjske Toplice (38° C) postaja Straža-Toplice, zdravi z izvrstnim uspehom reuma Orjjunaši! Vse potrebščine za kroje in celotni kroji se dobe pri tvrdki SPBtt Canuder, Ljubljana, Wolfov* uL I,H- tizem, neuralgije, ischias, ženske bolezni eksudate, posledice zlomljenih kosti, zakasnelo rekonvalescencijo po težkih boleznih in operacijah, kron. kožne bolezni itd. Vsaka tukajšnja kura je tudi okrepčevalna in omla jevalna. Elektr. razsvetljava, tekoča voda v sobah, sploh moderni komfort. Hrana a la carte ali v penzionu. Cene znižane. Prospekte na zahtevo. Iz Ljubljane u— Javne produkcije gojencev konserva-torija Glasbene Matice koncem šolskega leta 1925-26 se vrše tekom tega in prihodnjega tedna v Filharmonični dvorani v sledečem redu: V petek, dne 18. junija ob pol 6. zvečer VIII. interna vaja gojencev kon-servatorija. V soboto, 19. Junija ob pol 6. zvečer I. javna produkcija, v pondeljek, dne 21. junija II. Javna produkcija ob 8. zvečer, pri kateri nastopi tudi konservatorijski orkester III. javna produkcija, katere spored izvajajo absolventi konservatorija, se vrši na Vidov dan 28. junija ob 8. zvečer. u— Stanovanje za obiskovalce velesejma ki se vrši od 26. junija do 6. julija 1926, rabi stanovanjski urad Ljubljanskega velesejma. Vsi oni, ki bi za gori označene dneve lahko oddali prenočišča, naj se vsaj do 22. junia zglase v pisarni velesejma, odnosno na mestnem magistratu (mestni ekspedit). Svoje prijave lahko sporoče tudi pismenim potom. u— Vpisovanje učencev v II. deš. mešč. šolo v Ljubljani, VII. za šol. leto 1936-27 bo v sredo dne 30. junija in v četrtek dne 1. julija oba dneva le dopoldne od 8 do 12. V smislu odloka ministrstva prosvete se sprejemajo v I. razred mešč. šole učenci, ki so uspešno dovršili IV. razred osn. šole. S seboj naj prinesejo krstni list in zadnje šolsko spričevalo. u— Promenadni koncert muzike Dravske divizijske oblasti v »Zvezdi« bo danes v četrtek od 17. do 19. ure. Spored: l.)Vinš: General Terzič-marš; 2.) Chopin: Poloneza; 3.) Brodil: »Iz Niša in okolice«; 4.) Parma: Baletna glasba iz opere »Zlato-rog«; 5.) a) Kendis: »V Benetkah o polnoči« b) Warren: Pasadena; 6.) Jaki: »Odmevi iz naših krajev«, 7.) Čerin: »Slovenski fantje«, marš. u— Nemška stanovanjska politika v Liub Ijani. Pišejo nam: V gospodarskem območiu Kranjske hranilnice je na razpolago stanovanje, ki ga izvestna gospoda sigurno smatra za preudobno ta kako slovensko stranko. V teku ie akcija, da se to stanovanje vtihotapi v roke nemški stranki, ki ima lastno hišo in udoben stan. Opozarjamo člane kuratorija Kranjske hranilnice. u— Nesreča vsled splašenega konja. 13. t. m. zvečer se je splašil na dvorišču hotela »Tratnik« na Sv. Petra cesti št. 25 v osebni voz vpreženi konj poročnika Julija U. in jo vdrl po Sv. Petra cesti proti zmajskemu mostu in od tam na Poljansko cesto. Na Sv. Petra cesti je padel že na tla na vozu sedeči vratar hotela Ivan Leskovec, ki se je močno poškodoval na levi nogi, kmalu zatem pa je prišel pod voz trgovec Valentin Lucin, ki so mu šla kolesa čez trup. Konja so pasanti ustavili šele na Poljanski cesti ter ga izročili vozniku redovu Alojziju Strupihu. Oba ponesrečenca sta morala iskati zdravniške pomoči. u— Stavit so šli. V sredo ob 4. zjutrai so šli stavit Leo Likar, Alojz Pečan ter Iv. Mavsar vsi iz Gline, kdo bo prvi s kamnom zadel javno električno žarnico pri mlaki ob Večni poti pod Rožnikom. Metali so kamenje v žarnico skoro četrt ure, dokler se Likarju vendarle ni posrečilo razdro biti žarnice njegovima tovarišema pa senčnik. Vse tri pa je trenutek pozneje zalotil stražnik Ivan Rutar in jim posvetil v luknjo u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 poneverba, 1 tatvina, 1 poškodba tuje lastnine, 1 telesna poškodba, 1 pretek, 1 nezgoda, 2 prestopka nedostojnega vedenja, 3 prestopki razgrajanja, 1 prestopek pijanosti 2 prestopka prekoračenja policijske ure, 3 prestopki obrtnega reda in 8 prestopkov cestno-policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 3 in sicer: 2 radi nevarne grožnje iir 1 radi prepovedanega povratka. ' Iz Celja e— Višji tečajni izpit na drž. realni gimnaziji v Celju se je vršil letos pod predsedstvom g. Jeremije Živanoviča, profesoria na višji pedagoški šoli in predsednika profesor skega udruženja v Beogradu. Rezultat pismenih in ustmenih izpitov, ki so se vršili od 7. do 11. odnosno 14. in 15. t. m. je jako po-voljen. Od 11 kandidatov in 1 kandidatinje so položili izpit s prav zadovoljivim uspehom vsi abiturijenti, 2 sta bila celo radi odličnega usoelia koncem šolskega leta 1925-1926 in na podlagi prav dobrih in odličnih pismenih izdelkov oproščena ustnega izpita. Abiturijenti, ki zapuščajo letos celjsko gimnazijo, so sledeči- gdč. Exe! Silva (oproščena ustnega izpita) ter gg. Goričar Jožef, Hudelist Vinko, Koren Viljem, Križman Emil Kunst Alionz, Kuret Nikolaj (oproščen ustnega izpita), Pilgram Vladimir, Podpečan Alciz. Rihteršič Boris. Šmon Franc in Topole Franc. Včeraj zvečer se je vršil v hotelu »Evropa« v intimnem krogu poslovilni večer abituri entov. e— Nepoboljšljiv nepridiprav. Anton Ža-berl iz Sv. Eme pri Šmarju, ki je pred kratkim odsedel svojo 18 mesečno kazen v mariborski kaznilnici, je bil oddan vojnemu okrugu v Celju, da odsluži vojaški rok. Spoznan je bil za nesposobnega in spuščen na svobodo. Klatil se je nekaj dni po Celju brez posla. Pri tej priliki je skušal vlomiti v hotelu »Pri Kroni« v sobo natakarice, kar se mu pa ni posrečilo. V hotelu »Zumer« je imel več sreče in je odnesel hlapcu Šeligi pleteno košaro z obleko, perilom, uro srebrno verižico in denarjem v skupni vrednosti 3500 Din. Policija ga ie še tisto noč aretirala in oddala v zapore. e_ Prepovedan povratek. Ludvik Regnar ki je pristojen v Avstrijo, se je neopravičeno vrnil v Celje. Sedaj je zopet aretiran in bo po prestani kazni odgnan preko meje. e— Beračene. Celjska policija je aretirala Antona Jovanoviča iz Kala, srez Novi, ker je neopravičeno beračil po mestu. Imel jc knjižico z dovoljenjem svoje občine, da sme beračiti, seveda samo v svojem okraju. Prebivalstvo se vedno pritožuje nad takimi tujimi berači, a je največ samo krivo. Policija je v tem pogledu precej brez moči, ako jo prebivalstvo ne podpira. Vsakega takega tujca je treba zavrniti in beračenja bo kmalu konec. Ponovno povdarjamo, da imamo sami dosti revežev, ki jih ie treba podpirati. ŠPIJON? Iz Maribora a— Družabni večer srezke organizacije SDS za mesto Maribor se vrši v četrtek 17. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma pri pogrnjenih mizah ter prosimo somišljenike, da se ga v lepem številu udeleže. Vabljeni so vsi člani naših organizacij in pa njihove rodbine. Govorilo se bo tudi o skupnem zletu na strankin shod v Jarenino in o strankinem delu tekom prihodnjih počitnic na deželi. a— Osebna vest. Na zadnji tajni se.i mariborskega občinskega sveta je bil vpokoien g. Vršič, uradnik mestnega magistrata. a— Sklepi lz tajne seje mariborskega občinskega sveta. Nekaterim uradnikom mestne občine so bila urejena njihova službena razmerja, pri čemer so bile odklonjene funk cijske doklade onim uradnikom, ki niso bili predvideni po novi službeni pragmatiki magistratnih uradnikov. Službeno pragma-tiko, ki ie bila že večkrat kršena, bo pravni odsek občinskega sveta stvarno in stilistično predelal, nakar bo izdana v tisku. — V občinsko zvezo je bilo sprejetih 12 oseb. Poročilo odseka, ki je pregledal mestno električno podjetje o priliki predložene bilan ce e bilo sprejeto in potrjeno, le nekatera dubiosa je občinski svet črtal. a—- Stanovanje v mestni hiši v Frančiškanski ulici, za katera je zaprosilo nad 30 reflektantov in ki bodo izročena strankam že I. avgusta, bo podeljeval finančni odsek mariborskega občinskega sveta. a— Izredna sreča mariborskih ribičev. Predvčerajšnjim sta imela dva mariborska libiča v Dravi izredno srečo. Ujela sta dva težka in velika sulca, ki sta oba tehtala 6 in pol ter 11 kg. a— Odmev carinske aiere. Kakor smo izvedeli, je generalni direktor carin g. dr. Konrad Šmid brzojavno zahteval, da se mu predložijo zagovori obtožencev v carinski aferi in izpovedi carinikov, ki so nastopili kot priče ter podali izjave o carinskem poslovanju. Generalni direktor bo baje uvedel službeno preiskavo. a— Gospodarsko in politično društvo za magdalcnski okraj v Mariboru ima svojo redno sejo v soboto 19. t. m. v gostilni »Ko-rotan« na Frankopanski cesti. a_ Sprejem v I. letnik drž. žensk, učiteljišča v Mariboru se bo vršil dne 30. junija 1926. od S. ure naprej v uradnih prostorih zavoda Pogoji za sprejem: do I. septembra 1926. dovršeno 15 leto, telesno in duševno zdravie. neoporečna nravnost in z dobrim uspehom dovršena nižja srednja šola ali četrti razred meščanske šole. — Potrebne listine: krstnica, domovnica. zadnje šolsko spričevalo; gojenke, ki v šol. letu 1925-26 nis) pohajale v kake šole, tudi izpričevalo nravnosti. a_ Novi tečaji za strojepisk, slovensko in nemško stenografijo, kn igovodstvo. slovenščino ter nemšči.io se začnejo na zasebnem učnem zavodu Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 1. julija t. I. in trajajo štiri mesece Pojasnila in vpisovanje dnevno v prodajalni tvrdke Ant. Rud. Legat & Co.. Maribor. Slovenska ulica 7, telefon 100. 892 a— Angleški krožek priredi v soboto dne 3 juliia oficiielni društveni izlet v Mežico, k'er se bo udeležencem izleta razkazal rudnik v polnem obratu. Prijave spre.ema najkasneje do 27. t. m. ravnateljstvo državne realke odnosno društvena čitalnica v Vesni. Člani z rodbinami vred se vabijo k udeležbi. a— Za ferijalno kolonijo Pomladka Rdečega križa. Sobotni in nedeljski nabirata! dan mariborskega Pomladka Rdečega križa je prinesel v korist počitniške kolonije za revno deco skoro 14.000 Din. Posojilnica v Narodnem domu samem je darovala 1000 dinarjev. a— Tečaj o prehrani in negi dojenčkov in dece. Slovensko žensko društvo opozarja svoje članice, da se bo priredil pod njegovim okriljem in vodstvom dečjega dispanzerja v Mariboru tečaj o higijeni, negi in prehrani dojenčka in male dece, ki se bo vršil od dne 19. t. m. do 3. julija vsak dan od 16. do 18. v prostorih »Vesne« v Aškerčevi ulici in ki bo prire.en kot potujoči tečaj zavoda za socijalno higijensko zaščito dece v Ljubljani. Tečai je namenjen materam in dekletom, kakor tudi zrelejšim šolskim deklicam. Posebno se opozarjajo nanj mlajše učiteljice in učiteljske kandidatinje. Slovensko žensko društvo opozarja vse mariborsko ženstvo, da se za ta slučaj, ki ie prvič v našem mestu, zanima, ter vabi, da se istega v' lastnem interesu udeleže. Prijave sprejema podporno društvo in vodstvo dečjega dispanzera, posvetovalnice za matere v Strossmajerjevi ulici št. 26. Otvoritveno predavanje dr. M. Ambrožiča iz Ljubljane »O koristi nege in prehrane za otroka« se bo vršilo v soboto, dne 19. t. m. ob petih popoldne v telovadnici »Vesne«. a— Nalezljive bolezni v Mariboru. V času med 8. in 14. junijem so bili v okolišu ma riborskega mestnega fizikata trije novi slučaji nalezljivih bolezni (po en slučaj škrla-tinke, davice in šena). Ozdravi eni pa so bili štirje slučaji škrlatinke in po en davice in tifusa. a_ Mariborska policija je včeraj odgon-skim potom poslala v Nemčijo 11 nemških državljanov, ki so nameravali v svrho zaslužka in ne da bi imeli potrebnih sredstev in brez jugoslovenskega vizuma odpotovati v Turčijo. Iz Trbovel j t— Parceliranje občinskega zemljišča. V Trbovljah obstoji zemljišče prejšnje občin« ske opekarne, ki je občinska last. Občina je nedavno naprosila rudniško ravnatelj« stvo za zemljemerca, da bi zemljišče par« celiral v male komplekse. Hotela je takoj za tem razglasiti, naj se oglasijo intere« senci iz delavskih krogov, ki bi hoteli ku» piti posamezne parcele in si postaviti hiši« ce. Žal, da so nastopile razmere, ki zeten« krat onemogočajo omenjeni načrt, čeprav se je parceliranje že izvršilo. Do sedaj sta bili oddani le dve parceli in sicer posest« niku Štrovsu, ki je dobil zemljišče kot od« škodnino za škodo, ki mu jo je napravil občinski vodovod, in občinskemu name« ščencu Podrcniku. Oba si bosta sezidala po eno lično hišico. t— Odprava šušmarstva v občini. V zad« njem času je bilo naznanjenih okoli 40 šuš« marjev, ki so v veliko breme obrtništva, ki mora plačevati visoke davke in si pustiti konkurirati od ljudi, ki jim ne gre za kli« jente, temveč le za hipen zaslužek. Tudi krošnjarstvo se je omejilo na minimum. t— Spopad v Lokah. Pretekle dni jc pri« šlo v Lokah ne daleč od hišne številke 166 do spopada med tremi rudarji, ki se Je končal s tem, da so bile onemu, ki je bil napaden od dveh tovarišev, raztrgane hla« če in srajca. Zadeva ie predana orožništvu. t— Letošnja gradbena sezona. Kljub te« mu, da je od začetka slabo kazalo, hite se« daj razne stranke z zidanjem novih hiš. Po« leg onih stavb, o katerih smo že poročali, si je zgradil v Gaberskem stanovanjsko hi« šo poduradnik g. Arhar. Pred Terezijo si jc postavil enonadstropno hišo g. Hribovšek. V Trbovljah nasproti Zagorca si zida čev« 1 jar Janžek in v Urhučevi hosti čevljar Drobež. Z zgradbo stanovanjske hiše, ki bo glavni dobitek za loterijo Društvenega doma, so pričeli pri gostilni »Škrat«. Pro« jektirana je šc za letos prekrasna stavba »Invalidski dom«, ki ga bo pričel zidati poseben konzorcij. V Hrastniku je z novi« mi hišami precej slabše, ker nc zida nobe« den privatnik. ITD se jc odločila, da Ie« tos sploh ne bo zidala, med tem ko zida izmed tovarn le steklarna, vendar pa ne stanovanjske hiše, marveč novo skladišče. t— Vedne nabiralne akcije. 2e več ne« delj po vrsti so se vršile nabiralne akcijc, tako n. pr. zadnjo nedeljo za »Rdeči kri«. Za prihodnje nedelje se nam zopet obe« tajo. Iz Ptuja j— V a jaške vežbe na Drai>i v Ptuju. Po« veljstvo 4. pontonirskega bataljona v Ptu« ju naznanja, da se bodo vršile pod želez« riškim mostom na Dravi pri Ptuju voja« ške vaje od 1. julija do konca oktobra te« ga leta. Radi tega se opozarjajo vsi spla« \xrji ter interesenti, da je vožnja po Dravi na tem prostoru vsak delavni dan od 6. do 11. ure in od 3. do 6. do konca meseca oktobra prepovedana. Komanda pontonir« skega bataljona bo postavila 1300 m od že« lezniškega mostu navzgor na desnem brc« gu Drave posebno stražo, ki bo imela rde« če^belo signalno tablo. Splavarji in vsi dru« gi, ki se bavijo s splavar.ienjem, morajo, ko to tablo zagledajo, takoj pristati, ker v nasprotnem slučaju ne odgovarja vojaška uprava za nikako škodo, ki bi prizadetim nastala radi neupoštevanja te naredbe. V nedeljah in praznikih je plovba na omenjc« nem mestu ves dan dovoljena. Iz Prekmurja Škrlatica. Ravnateljstvo drž. realne gim« nazije v M. Soboti je v ponedeljek 14. t. m. odredilo zaključitcv pouka, ker je učenec III. razreda Ivan Škafar zbolel na škrlatici. Doma jc iz Bratoncev in je bil še v petek v šoli. Odpovedani so tudi sprejemni izpiti v poletnem roku za I. razred. — Škrlatica st še vedno širi. V javno bolnico v M. So« boti so sprejeli do 15. t. m. 86 na škrlatici obolelih otrok, od katerih je do sedaj eden umrl. Seveda to šj zdaleka niso vsi slučaji škrlatice. Razen cerkve v Pertoči so zaprli tudi esrkev v Bogojini. Vendar hodijo sc« daj ljudje k maši v sosednje župnije. Za« piranje ccrkev torc nima nobenega smisla. Odpovedana sta tudi sokolska zleta v Bel« tincih in v M. Soboti. Učitelji bogojinske šole ne smejo na Sresko jx>gla« varstvo je svojo prvotno odredbo, da se naj soboška osnovna šola zapre, prcklicalo in sedaj morajo otroci zopet v šolo, dasi j-; v bližnjem Rakičanu, ki spada v ta šol« ski okoliš, baje že več slučajev škrlatice. Ta ponovna otvoritev soboške osnovne šole ie zbudila splošno senzacija, in to tem bolj, ' troci sreskign poglavarja in nekateri drugi že davno ne obiskujejo več šole. V Prekmurje poslani sanitetni avtomobil sam n« more opraviti vsega prevoza, rato je le RaZIDDOŽBVaDjB sHčno"osk"uj!eTnon" čna pisarna Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3/1. 4756 a vedno videti kmečke vozove s kravjo vpre. go in na njih škrlatične bolnike. Vozniki pri tej priliki oskrbijo svoje nakupe pri trgovcih in druge posle. Kakor izgleda, se sedaj z vso resnostjo dela na omejitvi epi« demije, vendar je splošno mnenje, da je sedaj že nekoliko pozno. Ce bi se bili prvi slučaji, ki so se pojavili že pred tedni, če ne meseci, izolirali, bi gotovo ne prišlo ta« ko daleč. V takih slučajih je na mestu ini« cijativni nastop, ne pa dolga instančna pot. Za vodjo državne kmetijske šole v Raku čanu pri Murski Soboti je imenovan Anton Šega, okrajni ekonom pri sreskem pogla« verju v Mariboru. Za povzdigo učiteljske izobrazbe Tečaj za pedagoško psihologijo in eks-perimentalno pedagogiko. Uprava Udruženja jugoslovenskih učiteljev v Beogradu je sklenila v do« govoru z nekaterimi mlajšimi pedago« gi ter s podporo prosvetnega ministr« stva prirediti tečaj za pedagoško psi« hologijo in eksperimentalno pedagogi« ko. Tečaj je namenjen učiteljem in učiteljicam, ki so člani udruženja ju« goslovenskega učitelj stva, otvori se dne 1. avgusta in bo trajal do 1. sep« tembra 1926. Prijave naj se pošljejo do 1. julija upravi UJU, sekcija Beo« grad. Udeležniki tečaja bodo brezplačno stanovali v Učiteljskem domu, hrano pa bodo imeli v skupni menzi proti odškodnini v znesku dnevnih 20 Din. Vpisne takse in druge takse so od« pravljene. Učni načrt za tečaj je se« stavil profesor dr. Branislav Krstič, ki bo vodil poduk. Profesor Krstič sta« nuje v Beogradu, Mutakova ulica 14. in kdor želi pojasnil v tej zadevi, naj se obrne nanj s pismom ali z dopisnico. Celjski občinski svet Ce'je, 16. junija. Zupan dr. Hrašovec otvori ob pol 19. uri občinsko sejo ter poroča, da so vsi predlogi. ki so bili sklenjeni na zadnji občinski seji pri slučajnostih, že v teku. V imenu personalnega odseka poroča obč. svet. g. prof. Mravljak, da so vložili mestni uslužbenci prošnje, naj bi prevzela mestna občin? plačevanje osebno dohodninskega davka tudi še za drugo polovico leta 1926. Ker plačujejo davek svojih nameščencev ostala avtonomna mesta Slovenije, se sklene, da prevzame občina do konca 1. 1936 polovico osebne dohodnine, da pa plača za isti čas itudi polovico ročnega davka mestnega delavstva. Pravni referent, obč. svet. dr. Kalan predlaga, da se sprejmejo v občinsko zvezo: zasebnik Kari Pertinač, bivši postrežček Blaž Gaberšek, krojaški pomočnik Anton Krainc, zlatarski pomočnik Ivan Svetlin; nadalje se zasignra občinska zveza kapeta-nu Mariju Zlobecu. V imenu finančnega odseka poroča obč. svet. dr. Božič. Na mestno zemljišče j>cd Celjsko kočo meji takozvano Solarikovo posestvo, ki je sedaj na prodaj. V Svrho kolavdacije lastnega posestva sklene mestna občina, da je v principu za nakup tega zemljišča. Z ozirom na dejstvo, da je mestni vodovod že v toliko popravljen, da da precej več vode in ker se morajo vršiti na istem mestu še nadaljnja temeljita popravila, da bi dajal za škropljenje potrebno vodo, naj se v jutranjih urah škropi po potrebi z vodo iz mestnega vodovoda, kar se je dosedaj opuščalo radi pomanjkanja vode v mestnem vodovodu. Splošna gradbena produktivna zadruga v Celju prosi za podporo ali pa za iste udobnosti, kakor druge stavbene zadruge v Celju. Zato se pozove, naj predloži izkaze o svojih premoženjskih razmerah in pa stavbene načrte. Ob sejmišču se napravi na levem bregu Voglajne škarpa. Nujno potrebno je, da se popravi in poglobi izliv kanala na desnem bregu Voglajne ob mostu. Magistrat naj tozadevno dovoljenje dobi od železniške uprave. Za ta-kozvani Gradišarjev vrt pri uradniških vilah se potegujeta Občekoristna uradniška in Splošna gradbena zadruga v Celju. Ker mora mestna občina podpirati vsako stanovanjsko akcijo, da se tako omili stanovanjska beda, se sklene, da proda mestna občina Občekoristni oziroma Splošni gradbeni zadrugi ter po teh dveh zadrugah predlaganim članom po 10 Din za kvadratni meter pod pogojem, da zidajo lične ene in dvostanovanjske hiše najpozneje do konca leta 1927 Mestna plinarna celjska je radi raznih investicij in dolga iz prvih let poprevratne dobe preobremenjena, dočim je sedanje tekoče obratovanje aktivno. Mestna plinarna za dobo nekaj let tudi ne zahteva nobenih novih investicij. Ker pa je v občem interesu, da obratuje plinarna še nadalje, se sklene, da trpi mesina občina obresti od investirane glavnice za slučaj, ako podjetje ne bo donašalo toliko, da bi moglo kriti obresti od ostalega dolga. Za kulturni odsek poroča občin. svet. g. Prekoršek. Mestna občina je votirala novo mestno javno ljudsko knjižnico, ki se namerava ustanoviti, v proračunskem letu 1926 25.000 Din Ustanovitev mestne knjižnice ne bo težka, ker ji bodo razna celjska društva gotovo dala iz svojih knjižnic na razpolago knjige. Zaenkrat se knjižnica namesti v prvem nadstropju dvoriščnega trakta mestnega magistrata. Pozneje bi bilo ugodno, ako bi se dobili večji prostori v novi stavbi Mestne hranilnice ob Kralja PetTa cesti in Vodnikovi ulici. Občinski svet je tej kulturni ustanovi naklonjen ter Je za njeno ustanovitev in vodstvo izvolil sledeči sosvet: g. Prekoršek kot referent za kulturne zadeve, uradni predstojnik migi-stratni svetnik Šubic, prpiesor Brodar, gdč. Levstikova in učitelj Vudler. V imenu odseka za tujski promet pred- laga g. Sirec, da se nabavijo ca odpadke ta papir košarice za javne prostore. Srezko poglavarstvo se naprosi, da po državni policiji naznani mestnemu magistratu vse one osebe, ki bi odmetavale razne odpadke in se pregrešile proti cestno-policijskemu redu. Magistrat bo take prestopke občutno kaznoval. Svoiečasnl predlog obč. svet. Rebeuschega, da se uvedejo v mestnem kinu nemški napisi, se odkloni. — Občinska seja traja še dalje. »Petrov dan" v Rogaški Slatini »Jadranska Straža« v Ljubljani priredi v prvi polovici julija t. 1. v Rogaški Slatini »Petrov dan« z veliko popoldansko reklamno tombolo in večerno slavnostno akademijo. Vse predpriprave, ki jih vodi ženski mestni odbor J. S. v Ljubljani 9 pomočjo damskega komiteja v Rogaški Slatini, so že v teku. Tombola bo imela dvojen namen: pomagati društvu in napraviti reklamo raznim zainteresiranim tvrdkam. Obračamo se zato na tvornice, obrtnike, zastopnike tujih tvrdk in trgovce s prošnjo, da prispevajo z dobitki najkasneje do 3. Julija t. 1. Tudi oslalo občinstvo se naproša, da blagohotno prispeva. Zlasti naj patrijotski čuteče žen9tvo izkaže s kakim ročnim delom, slikarijami itd. Tudi naše slikarje in umetnike prosimo za poklonitev prispevkov. Vse tiste, ki bi hoteli v svrho lastne reklame prispevati z izdelki za dobitke, se prosijo, da pridenejo vsakemu predmetu natančen naslov tvrdke. Na vsak dobitek, ki bo jx>klonjen v svrho reklame, bo društvo pridejalo kratko reklamo za dotično firmo. Darovalce v Mariboru, Celju in drugih krajih Štajerske prosimo, naj blagovolijo poslati svoje prispevke naravnost v Rogaško Slatino ua naslov načelnice tamošnjega komiteja, ge. Amalije dr. Sterove, ki ima od nas vsa tozadevna jjotrebna navodila. Darovalci iz Ljubljane in drugih krajev ljubljanske oblasti naj blagovolijo poslati svoje prispevke v »Mladiko«, kjer jih bo proti potrdilu prevzemala članica »Ženskega mestnega odbora J. S.< gdč. Jerica Zemlja-nova. Imena darovalcev in daril se bodo objavila v časopisih. Poskrbelo se bo tudi, da se bodo tvrdke, ki bi to želele in ki so sodelovale 9 prispevki, priporočale v društvenem glasilu »Jadranska Straža>. j Vsa nadaljna tozadevna pojasnila in inior-j nuncije se bodo dobivale pri tajništvu <Žeri-' skega mestnega odbora« v začasni društveni sobi v palači Ljubljanske kreditne banke (pisarna dr. Triller - dr. Treo), od četrtka naprej vsako popoldne od 4. do poi 6. Patri joti! Pomagajte sebi in nam! Jadranska Straža. Orožnik, ki se okorišča s tujim Pri Jastrebarskem na Hrvatski zemlji stoji občina Sveta Jana, ki ni posebno ve lika. pa jo vendar poznajo tudi v Zagrebu, kadar je treba dostaviti kakšno terjatev. Tako je bilo tudi pred par dnevi. Prišlo je iz Zagreba pismo in pismu je bil prilo« žen račun za 5080 dinarjev. Kdo ga je pi« sel? Nihče drugi kot knjigovodja tvrdke Kastncr in Oehlcr iz Zagreba, ki jc prepla šenim občinskim očetom naznanil, da mo ra občina plačati gornji znesek za predme te, katere je naročil in odnesel 231etni orož nik, šibeniški rojak Belamarič. Belamarič je namreč prišel v Kastnerje« vo trgovino v Zagrebu ter zahteval 3 oble« ke, 6 košulj in 6 spodnjih hlač za občin« ske nameščence v Sv. Jani. Prinese! je s seboj pisma od občinskega starešinstva, ki ga je napisal sam ter ga opečatil z ukra« denim žigom. Seveda so vaški očetje de« belo pogledali, ko so dobili v roke pisanje ter videli, da jih zagrebška firma terja za naročilo, ki ni nikoli izšlo od njih. V krat« kem pa se je izvedelo, v čem in kakšna je stvar. Vaški očetje so najprej morali spoznati, da je izginil njihov občinski pečat. Bilo je takoj jasno, da ga ni posmuknil nihče dru« gi, kakor Belamarič, ki je z njim opečatil ponarejeno pismo. Obenem je prišlo na dan, da je Belamarič takoj po tem naročilu obleke in perila v Zagrebu izginil. Pod pretvezo, da odhaja v bolnico, je dal služ« bi slovo, toda tudi v bolnici se ni pojavil. Pač pa je izrabil svoj prosti čas v to, da se je utihotapil v pisarno sv. janske obči« ne in ukradel občinski pečat. To je bil še« le začetek. Spotoma je stopil h kmetici Vekoslavi Petrinac in stikal po njenih omarah. Marsikaj je iztaknil. od česar se je nadejal koristi, med drugim si je pri« svojil samokres in dve srebrni uri. Od tam se jc peljal naravnost v Zagreb, kjer je skušal svoje goljufije nadaljevati in obrati šc več ljudi. V Zagrebu je Belamarič takoj odšel v trgovino Kastner in Oehler ter jc izjavil, da prihaja po nalogu občinskega poglavar« stva, ki da mu je naročilo, naj preskrbi na račun občine tri obleke, šest košulj in rav« no toliko spodnjih hlač za občinske na« stavljence. Ker je bil slepar v redarski uni« formi ter je predložil tudi dokument z ob« činskim pečatom, so ga uljudno in lepo po« stregli ter mu dali vse, kar jc želel. Račun je ukazal poslati na sv. jansko občino, iz trgovine grede pa je stopil še v sosedno prodajalno, kjer je vzel za kakih 1000 di« narjev drobnarij. Vse to je lepo naloži! in odšel iz prodajalne kot največji poštenjak. Sedaj je bilo seveda treba najprej poskr« beti, da ne pride iumparija na dan. Bela« marič se je napotil proti Medveaščaku, od« pri je dohod v podzemski kanal, se spustil vanj, slekel orožniško uniformo in se pre« oblekel v civilnega človeka. Svojo službe« no uniformo je strpal v kanal, kjer je od« ložil tudi svoj bajonet. Nato je izginil v zagrebško noč. Kriminalni oddelek zagrebške policije je doznai za nečasten Belamaričev čin šele par dni po tem, ko se je stvar dogodila. Sleparja doslej še niso izsledili, toda pra» vica mu je za petami in ni dvoma, da bo mož v kratkem prišel v mlin pravice, kjer mu bodo naložili trdo pokoro za storjene grehe. Spori Ali bo igrala reprezentanca JNS v Ljubljani? Nedavno smo objavili notico, da bo 20. junija nastopila v Ljubljani reprezentanca JNS proti reprezentanci LNP. Dejstvo je, da je LNP zaprosil JNS, odnosno njenega >redsednika in kapetana, da bi na ponud« jo LNP za odigranje te tekme na navede, ni dan pristala. Kolikor se je moglo iz razgovora m iz« jav navedenih funkcijonarjev razbrati, bo težko prišlo do izpolnitve prošnje LNP. Brezdvomno bi bilo umestno, tako iz finan« čnih kakor tudi športnih ozirov, da bi JNS pokazal svojo dobro voljo in ugodil želji LNP, ki pa ni samo želja te najvišje no« gometne instan- Slovenije, nego brez« dvomno vse slovenske sp^ortne publike. Ljubljana, čeprav kvalitativno in kvan« titativno eno najmočnejših športnih središč Jugoslavije, ne bo (vsaj v doglednem času ne) zmogla, niti ji ne bo dano, da bi se odigrala v nji nogometna tekma reprezen« tančnega karakterja, razen onih, pri kate« rih postavlja svoj team, nikakor pa ne onih tekem, v katerih bi nastopila repre« zentanca Jugoslavije. Do danes se je Ljubljani že dvakrat nu» dila prilika, da bi lahko videla naše nacijo« nalno nogometno moštvo. Tudi LNP je storil svojo dolžnost ter obakrat skušal na vse načine udejstviti željo, da bi team JNS nastopil v Ljubljani, toda do sedaj je bilo vse zaman. Obakrat je ostalo le pri ob« l jub ah baš onih gospodov, ki bi kot funk. cijonarji najvišje državne nogometne or. gcnizacije morali pač pokazati veliko več \olje in smisla za prošnjo LNP. Drugo je dejstvo, da se JNS ne ozira pri sestavi nacijonalne reprezentance na igral, ce Slovenije, to je na one, ki bi jih moral brezdvomno preizkusiti. V Ljubljani je mnogo športnikov, ki vedo, da bi se našel baš v Ljubljani brez sumnje kak igralec boljše kvalitete kot marsikateri, ki je n. pr. določen za team proti Franciji. Izgleda, da je Zagrebu, sedežu JNS, predvsem za to, da v drž. nogometni team postavi vedno največ svojih stnov. Časi, ko je to bilo umestno in na mestu, so danes minuli. S tem člankom ne nameravam, niti ni to moja želja, da bi koga napadal. Nasprot. no, želim le, da bi se baš v Zagrebu upo> štev-alo ono prizadevanje športne Ljublja. ne, ki ga je že velikokrat pokazala, a na drugi strani, da bi se pri sestavljanju re« prezentance imelo pred očmi splošne inte« rese in da se ne bi sestavljala vedno skozi očala lokalnega patrijotizma. Tudi bi si moral savezni kapetan večkrat ogledati moštva izven Zagreba, kar menda do da« nes ni storil niti enkrat, in to vsaj one igralce, katere predlagajo podsavezni ka« petani, a katerim g. savezni kapetan nv zaupa preveč. K—t. Službene objave LNP (Seja dne 14. VI. 1926) Z ozirom na protest SD Rapida z dne 5. VI. 1926 se anulira prvenstvena tekma SK Ilirija : SD Rapid. odigrana dne 30. V. 1926, na bazi paragrafa 7 prav. sav. prv. utakmica. Ponovna tekma se odigra dne 20 VI. 1926 v Ljubljani. Stavlja se referat o prv. tekmi SK Ilirija: SD Rapid, odigrana dne 30. V. 1926 ter g. Deržaja odboru za kaz. sodnikov. Vzame se na znanje: dopis JNS z dne 5. VI. 1926, dopis Mo Maribor z dne 8. VI., dopis SK Ilirije z dne 6. VI., dopis SK Tr« bovlje z dne 11. VI. in dopis SZNS z dne 14. VI. Na dopis SZNS z dne 14. t. m. se bo odgovorilo pismenim potom. Na dopisa SD Rapida z dne 9. VI. 1926 se bo odgo. vorilo pismenim potom. Vzame se na zna. rje prepis zapisnika 9. seje Mo Maribor. Opozarjajo se klubi, da morajo predhod« r.o zaprositi za dovoljenje gostovanja igral« cev. V bodoče ne bo LNP več dovoljeval gostovanja naknadno. Dovoljuje se igr. J. Plešu na njegovo prošnjo z dne 29. V. 1926 in v smislu pa« ragrafa 10 spi. prav. JNS nastopanje v pri« jateljskih in mednarodnih tekmah za nje« gov novi klub (SK Ilirijo). Poživlja se SD Rapid, da tekom 8 (osem) dni javi LNP, če obstojajo zapreke verifi« kaciji njegovega člana R. Ledererja za SK Pobeda, Niš. Poživljajo se ponovno vsi klubi, ki imajo finančne obveznosti napram LNP. da te obveznosti čim prej jjoravnajo. Tajnik I. Ilirija : Rapid (Maribor). V nedeljo 20. iunija se odigra ponovna prvenstvena tek« ma med Ilirijo in mariborskim Rapidom za prvenstvo Slovenije. Že pri prvem srečanju med Ilirijo in Rapidom v prvenstveni tek« mi je Rapid pokazal dobro igro in s tem dokazal, da ga ne smemo podcenjevati Vsled tega se pričakuje ne samo zanimive, temveč v prvi vrsti napete borbe. ASK Primorje (Damska lahkoatletska sekcija). Pozivajo se vse atletinje, da za« rešljivo danes in najpozneje jutri oddajo meni na igrišču od 18. ure naprej ob prilki izbirnega mitinga vse priborjene trofeje, darila, kolajne in športne slike radi bliža« joče se razstave »Slovenske žene«, ki se otvori na velesejmu dne 24. t. m. Načelnik. SK Ilirija (lahkoaletska sekcija). Danes v četrtek trening na igrišču. Vsi juniorji, ki nastopijo v nedeljo, se ga morajo brez« pogojno udeležiti. Načelnik. Kolesarska dirka v Novem mestu. Klub kolesarjev in rnotociklistov Ilirija v Ljub« Ijani je priredil v nedeljo 13. t. m. med« klubsko propagandno kolesarsko dirko v Novo mesto (68 km), ki je prav lepo uspe« la. Točno ob 9. dopoldne je startalo deset juniorjev, a 10 minut pozneje še glavna skupina, ki je štela šest dirkačev. Zanimivo jo bilo opazovati boj med vozači že na klancu v Šmarju, kjer se je juniorska sku« pina že razcepila po moči vozačev. Na viš« njegorskem klancu je Ivo Jontes prehitel vso skupino ter sam vozil dalje. Glavna skupina je prevozila na višnjegorski kla« nec skupno razen Gorazda Hvale, ki se je že pred klancem odtrgal od ostalih, a na klancu samem so ga pa že dohiteli. V Stič« ni se je v ostrem tempu odtrgal Feliks Za« noškar, ki je v sijajni kondiciji vozil ter prehitel tudi vse ostale. Dospel je kot prvi na cilj, burno pozdravljen od mnogobroj« nega občinstva. V nastopnem rezultate: J Juniorji: 1. Ivan Kokalj (kol. Ilirija), 2:21.27 2. Ivan Goltes (kol. Ilirija) 2:22.1. 3. Franc Peterka (SK Disk. Domžale) 2:27.4. — II. Glavna skupina: 1. Feliks Zanoškar (Pri. morje) 2:8.30, približno 32.400 km na uro) 2. Gorazd Hvala (Primorje) 2:16.28. 3. Ivan Podboj (kol. Ilirija) 2:20.2. Porotne obravnave Morilec Jarc obsojen na vešala (Nadaljevanje razprave o zverinskem umoru v Vašah pri Medvodah.) Kljub trdovratnemu tajenju so porotniki soglasno spoznali obtoženca Jarca za krivega. — Jarc je izjavil, da kazni ne sprejme. — Zagovornik prijavil ničnostno pritožbo. Ljubljana, 16. junija. Danes je bilo zaslišanih več prič, ki so Izpovedale, da jim je obtoženec sam pravil o svojem razmerju z Angelo Kopačevo in se je s tem tudi hvalil. Izražal se je navadno zelo prostaško o ženskah in pravil, da jih ima več, s katerimi ima razmerje. Dve priči sta potrdili in izpovedali, da je res rekel, ko so govorili o nosečih ženskah in tudi o Angeli, da bi tako babo ubil, če bi jo bil imel ali pa bi vse pobral in šel. Janez Križaj, Angelin prejšnji ljubimec, je izpovedal, da je le enkrat ostal pri nji in ž njo občeval; sicer je pa hodil samo pod okno, ni ž njo občeval. Ko je povedala, da je noseča, ji je rekel, da ni oče. Vprašala ga je, kai naj stori, a potem ga je pustila v miru. Zaslišanih je bilo še več prič, katerih rz-povedbe jasno dokazujejo, da tedaj, ko se je izvršil umor, ni mogel biti Križaj sa kraju umora. Žirovnikova dekla iz Vaš je povedala, da jo je večkrat nagovarjal, naj se mu vda. Ker ni vedela, kakšen ničvrednež je, se mu je res enkrat vdala. Ko je zvedela, s kom je imela znanje, ni hotela več o njem slišati; prišel pa je zopet in na skednju ž njo občeval proti njeni volji. Bala se je sramote in zato je molčala. Nekoč jo je vprašal, zakaj se ne oglasi, če zvečer trka. Zagovornik dr. Žirovnik. Ko mu je odgovorila, naj se ne trudi, ker mu ne bo odprla, je rekel, da mora odpreti, sicer jo bo ustrelil. Res jo je še isti večer klical, zlezel je namreč v hišo po lestvi in čakal nanjo pod streho. Tedaj ga je prišla klicat mati in sta ga z gostilničarko tam našli. Tudi Lojzka iz Preske je povedala, da je enkrat iskal njenega brata; ko ga ni bilo, je začel siliti vanjo, jo pritisnil k steni in hotel ž njo občevati. Ker se mu ni vdala, jo ie zgrabil in tiral v klet. Klicala je na pomoč in tedaj je prišel domov brat, nakar je obdolženec svojo žrtev spustil. Brat jo je našel vso preplašeno ln objokano. Anton Stajer in Janez Šmerlcal sta zvečer po umoru Angelo ogledovala in jo je eden izmed njiju potipal za roko, a drugi za nogo. Bila je še mehka in topla. To je bilo zvečer ob 9. in izvedenec je izpovedal, Votant s. svetnik Hutter da so v tem slučaju morali otrpniti deli telesa, ki so bili na hladnih tleh v kakih dveh urah. Po pričah se je tudi ugotovilo, da je bil dati po umoru Jarc zelo potrt. Ker je obdolženec nesramno trdil, s kolikimi fanti je umorjena občevala, so bili zaslišani dotični fantje. Vsi so izpovedali, da so sem in tja ž njo govorili. Eden izmed njih je ljubimkal ž njo dve leti, pa nista nikoli občevala. Prekinila sta znanje za to, ker se ni Tazumel z njenim očetom. Priča Franc G., ki je bil z obdolžencem skupaj zaprt, je izpovedal, da je rekel nekoč Jarcu: »Janez, za te bi bilo najbolje, da bi bil pobegnil.« Jarc. mu je odgovoril, da bi ga potem še prej imeli; mislil je pač, da bi bil potem še prej osumljen. Vedno je tudi pričo izpraševal, če bodo mogli ugotoviti, kakšna kri ie pustila sled na vratih šupe, ali moška ali ženska. Potem ga je Jarc prosil, naj se oglasi pri njem doma, ko bo prišel iz zapora, da mu pošljejo cigarete in žganje ter naj poizve, kako priče govorijo. Tedaj je sestra rekla: »Ali je, ali ni,« a on: »Mnenja sem, da ie, saj se tako čudno obnaša.« Drugi tovariš Pezdir, ki je bil z obtožencem skupaj zaprt, ie povedal, da mu ie Jarc dajal znake s trkanjem na zid. Spočetka Pezdir ni vedel, kdo je to, pozneje pa sta si oba dajala znake, če paznika ni bilo v bližini in se začela pogovarjati. Jarca je predvsem zanimalo, kaj pišejo o njem listi in ga je tndi izpraševal radi od-tiskov prstov. Ko mu je priča povedala, da je umrl Angelin oče, je radostno krrknil: »A res, že zopet ena priča manj!« Pezdir ja je tudi izpraševal, če omenjajo listi kaj o madežih na obleki.. Potem je rekel, da se boji, da bi ne bil obsojen na »frdoht« kot Jterančič in da se boji, da bi se kaj ne za- govoril, ker bi potem res mislili, da je kriv, čeprav ie nedolžen. Pezdir mu je dejal: »Saj nisi tako nedolžen, kot se delaš.« Obtoženec pa ga je zavrnil: »Tiho bodi, jaz je nisem, bojim se pa, da me ne bodo kot Jerančiča.« Jarčevo obnašanje se je tudi Pezdiriu čudno dozdevalo. Državni pravdnik Lavrenčak Neki ženski je Jarc omenil, da ga skrbi pes. Gotovo je mislil na policijskega psa. Nekega paznika je Jarc na hodniku večkrat nadlegoval z vprašanjem, kako je z ono krvjo. Predsednik ie prečital tudi izpovedbo preiskovalnega sodnika, ki je Jarcu pojasnil, da se ne more ugotoviti, če so sledovi krvi na deski, oziroma na vratih šupe moški ali od noseče ženske. Ko je Jarc to čul, se je pred preiskovalnim sodnikom kar vidno oddahnil in je bil vidno zadovoljen. Obdolženec je tudi paznika Sušnika nagovarjal, naj priča, da mu je kri tekla. Predsednik je nato prečital več izpovedi prič, da je Jarc znan nasilnež, ki se vedno prepira in pretepa. Neki priči je obljubil plačati za pijačo, če se njegova žena ž njim ven pelje. Policijsko poročilo sumi, da je bil obtoženi dvakrat v Preski in sicer drugič v gostilni pri «Tinčku», da bi lahko dokazal svoj alibi. Dne 27. novembra lani se je našel pri obtožencu izrezek «Jutra» s sliko Kopačeve hiše in popisom umora. Kako je prišel do Obtožencev stric. lista, se ni moglo ugotoviti. Prečital se je izrezek nekega lista, ki ga je predložilo državno pravdništvo in v katerem je objavljeno, da je bil februarja blizu VaTaž-dina ubit sekvester Adolf Lampel. Zločinec ga je udaril trikrat s sekiro in enkrat s kolom ter pobegnil. Prišla je patrulja, našla na njivi dvoje sledov, šla v Kalinovas po policijsko psico dobermanko, ki je 2000 korakov proč našla krvav kol. Od tod je šla v stanovanje nekega Antona Gradiške in odtod k plotu, kjer je bil odtrgan predmetni kol. Nato se je psica spet vrnila k Gra-diški, ki je priznal, da je ubil sekvestra skupno z Mijo Kalikom. — S tem hoče državno pravdništvo dokazati, kako zanesljivi so policijski psi. Predsednik je prečital dopis ravnateljstva jetnišnice, ki javlja, da je bil obtoženec parkrat discipliniran, ker je klical druge jetnike ter se skrajno neuljudno obnašal zlasti napram hišnemu zdravniku. Kazenska karta kaže, da je bil Jarc večkrat kaznovan radi prepovedane igre, lahke telesne poškodbe, tatvine teT tudi obsojen zaradi hudodelstva tatvine pred poroto na 15 mesecev ječe. Zanimivo je dejstvo, da se Jarc povsod pere, tudi glede starih deliktov bi vso krivdo najraje zvrnil na druge. Iz prejšnjih aktov je prečital predsednik sodbo, s katero je bil Jarc obsojen na 4 tedne zapora in sicer zato, ker le 1. 1916 Ano Zirovniko-vo nek večer čakal ob cesti v Vačah. Ko je šla mimo, je zamahnil proti nji z nožem, pa se mu ie umaknila Skočil ie za nio in jo osuval s pestjo. Tudi je junija istega leta napravil cigarete in jih delil vojakom, a med tobak je da nodnik. Nekemu vojaku je dal tri cigarete in menda tudi drugim. Ko je vojak cigareto kadil, se je smodnik vnel in poškodoval vojaku palec, da je bil 7 dni dela nezmožen. Jarc se je pri tem škodoželjno smejal. Zaslišan je bil tudi jetnik Janez Lesko-vec, ki mu je Jarc pisal pismo, v katerem se mu Jarc zahvaljuje, ker je pisal zanj domov več pisem Pismo so našli na hodniku. Leskovec pravi, da je Jarc to pismo nalašč pustil na hodniku; ker so mu Jarc in drugi zavidali, ker je bil uslužben kot žagar v zaporih. Za Jarca ni nikdar pisal in nista nikoli govorila. Porotnikom ie bilo stavljeno samo eno vprašanje, ali je Janez Jarc kriv, da je 21. novembra 1925. v Vašah Angelo Kopač, namenjen usmrtiti jo, udaril z lesenim kotom po glavi, tedaj proti nji tako ravnal, da je takoj nastopila njena smrt. Porotniki so vprašali obdolženca, če pozna v svoji občini kakšnega človeka, ki bi imel kakor on skrčen mezinec desne roke. Jarc je to zanikal. Porotniki so vprašali isto tudi priče, nobena ne pozna takega človeka. Državni pravdnik je v govoru naglašal, da take pozornosti še ni vzbudil v javnosti noben slučaj, saj kruta morilčeva roka ni umorila samo uboge Angele Kopačeve, temveč tudi njeno nedolžno, nerojeno dete. Državni pravdnik je nato opisoval obtožencev značaj ter izjavil, da se je dejanje najbrže izvršilo zvečer okoli 19. ure; da je obdolženec po umoru najbrže hotel zlorabiti Angelo, pa se je zbal, zgubil razsodnost in ves krvav pobegnil in pustil sledu, ve svojih rok na vratih listnjaka. Povdaril je, da polno že navedenih okol-nosti govori za krivdo, zlasti pa umrli oče, ki kliče iz groba v svoji predsmrtni izpovedi na maščevanje za umor svoje hčerke. Zagovornik se energično zavzame za ob- Kratkovidna dama lz publike. toženca in trdil, da bi ne prevzel zastopstva zanj, če bi ne bil prepričan o njegovi nedolžnosti. Krvave sledove je lahko pustil tudi kdo drugi, saj ima marsikdo pokvarjen prst. Če bi bil Jarc kriv, bi pač ne bil šel v Presko in potem drugi dan v Domžale. Ne bi pripovedoval v Preski o umoru in bi ne bil šel takoj prvi večer spat. Kakšen vzrok bi naj tudi imel Angelo ubiti? Razprava ni pojasnila, kdo je pravi storilec. Poizvedbe v drugi smeri bi prinesle resnico na dan, saj ni nič tako skrito, da bi ne bilo očito. Zagovornik je končno predlagal oprostitev, nakar je ponovno govoril državni pravdnik. Zatem so porotniki odšli v posvetovalnico. Iz posvetovalnice so se vrnili čez 12 minut. Zavladala je smrtna tišina. Prvomestnik porotnikov je sporočil, da so porotniki potrdili stavljeno vprašanje o krivdi soglasno z da. Paznika sta nato privedla Jarca nazaj v sodno dvorano ter mu je predsednik prečital odgovor porotnikov. Državni pravdnik je predlagal zakonito kazen, a zagovornik, naj se sklepa o pomilostitvi Po kratkem posvetovanju senata je predsednik ra-zglasil sodbo; Obtoženi Janez Jarc ie na podlagi soglasnega krivdoreka porotnikov kriv hudodelstva umora po §§ 134, 135 št 4 kaz. zakona in se obsodi po § 136 kaz. zakona na smrt z obešenjem Obsojeni Jarc je izjavil, da ne sprejme kazni. Njegov zastopnik je prijavil ničnostno pritofžbo. Pri tej zadnji porotni razpravi je bilo med publiko mnogo zanimivih tipov. Prevladale so mlade ženske, ki so skoro ves čas vršale in čebljale ter se smejale zagovoru obdolženca. Zanimiva je biia starka v prvi klopi. Predmestna ženica, priprosto oblečena, z ruto na glavi, je gledala nepremično obtoženca ter često nejevoljno zagodrnjala. Ko je izvedenec dvignil kij, s katerim je bila Kopačeva umorjena, je kukalo za hip odložila in udarila s pestjo po klopi, a pogled njenih drobnih oči se je kot pšica zadri v "hrtn'?enca. Kopačeva hiša v Vašah. Puščica kaže vrata hleva, kjer je Jarc umoril Angelo Kopač. Velikanski uspeh, ki ga je pri vseh vceraišnjih predstavah dosegel veliki senzacijonaini film RIN-TIN-TIN daleč prekaša vse do=edaj predvajane Rin-Tin-Tin filme. — Do skrajnosti napeta vsebina ter naravnost neverovatne bravure čudov tega psa volčjaka, znanega pod imenom RIN-TIN-TIN dvigajo ta sijajni iilm med najlepše kriminalne Mline, kar nam jih je dosedai prnesia filmska tehnika — — Znana krasot ca ELEANOR BOAROIHANN, ter simpatični Rajmond Me Kee dobro znan iz velefiir.ov .Eiinor* in ,Dr. Satan* sta glavna partnerja sijajnega Rin-Tin-Tina. Predstave se vrše točno ob: 4., pol 6., pol 8., in 9. uri. Pri vseh predstavah sv ra prvovrstni umetniški orkester. ELITNI KINO MATICA vodi!ni Publika je silila povsod v klopi in vztrajala kljub neznosni vročini do konca. Razpravi je predsedoval sodni svetnik dr. Kaiser, votanta sta bila svetnik g. Hutter ln sodnik g. Avsec; državni pravdnik je bil g. Lavrenčak, zagovornik pa g. dr. Žirovnik. Kot izvedencca sta nastopila dr. Čremošnik in dr. Herman. Pri razpravi je bilo zaslišanih okoli 40 prič. Ta zadnja porotna razprava je bila končana ob 9.30 in s tem je bilo poletno porotno zasedanje zaključeno. Maribor, 16. junija. Falzifikatorji dolarjev in dinarjev Danes se je pričela pred mariborskim porotnim sodiščem nova senzacijonalna razprava proti 6 obtožencem, ki so krivi hudodelstva ponarejanja javnih kreditnih papirjev po § 106 k. z. In eden izmed obtožencev še hudodelstva umora po § 8, 134, 135/4 k. z. Zanimanje občinstva je tudi za to razpravo veliko in je bila tudi danes porotna dvorana popolnoma zasedena. Porotnemu senatu predseduje danes višji sodni svetnik Po s e g a kot votanta pa fungirata sodna svetnika Sernec in dr. Tombak. Obtožbo zastopa državni pravdnik dr. Zorjan. Državno pravdništvo Je vlažilo proti fal-zifikatorjem obširno obtožnico, ki izčrpno opisuje inkriminirano dejanje. Na zatožni klopi sede: Jurij Potočnik, slikar iz Do-brovcev. Franc Rupnik, fotograf iz Maribora, Janez Mlakar, poljedelec iz Zlatoličja, Ivan Zupanič, posestnik iz Slovenje vasi, Anion Lozinšek, posestnik iz Tržca in Matija Svenšek, želar iz Turniš. Omeniti moramo tudi, da se nahajajo pri razpravi kot corpora delioti cele zaloge kemikalij, fotografskih potrebščin in razne barve ter druge stvari, dobro izvršeni bankovci. kar vsekakor priča, da so glavni obtoženci bili dobro organizirana falzifika-torska družba, ki bi gotovo še mnogo škode povzročila, če bi ji oblasti ne prišle pravočasno na sled. Obtožnica navaja, da je Jurij Potočnik pred 27. aprilom 1925. v Ptujski okolici ponaredil 50 dolarski bankovec na način, ki omogoča razmnoževanje in da je v noči 10. maja 1925. v Dobrovcih trikrat ustrelil iz samokresa na orožnika Alojza Bajca in Alojza Regulo v namenu ju usmrtiti. Izvršitev tega hudodelstva pa je le slučajno Izostala. Nadalje navaja obtožnica, da sta Jurij Potočnik in Ivan Rupnik novembra 1. 1925 v namenu, ponarediti 5, 10 in 5G dolarske ter 100 dinarske bankovce napravila fotografske posnetke istih in v tem započela dejanje, ki vodi k dejanski izvršitvi hudodelstva ponarejanja javnih kreditnih papirjev, a je izvršitev izostala le vsled tuje zapreke. Obtoženci Ivan Mlakar, Ivan Zupanič, Anton Lozinšek in Matija Svenšek pa so pripomogli k izvršitvi tega hudodelstva in glavnima krivcema Juriju Potočniku iu Francu Rupniku dali stanovanje in prehrano v svrho ponarejanja bankovcev. Med razlogi obtožnice se navaja: Dne 27. aprila 1925. je prišel k trgovcu Karlu Vrečiču v Ptuju neki moški ter ga zaprosil, da mu menja dolarski bankovec. Izjavil je, da so banke ob nedeljah zaprte in da denar nujno potrebujv za plačilo blaga, ki ga je kupil pri trgovcu Rudolfu Ribiču v Ptuju. Kari Vrečič ;nu Je res zamenjal bankovec ter plačal zanj 2700 Din. Drugi dan je nesel Vrečič bankovec v banko, ki mu ga je brez ugovora sprejela. Po preteku nekaj dni je Vrečič dobil obvestilo, da je zagrebška borza ugotovila, da je ta 50 dolarski bankovec ponarejen. Vrečič je zadevo takoj prijavil orožnikom ter opisal neznanca, ki se je izdal za Antona Breznerja. Žandarmerija je takoj sumila, da bi ta Anton Brezner utegnil biti že !. 1909 zaradi ponarejanja bankovcev na 15 let težke ječe kaznovani Jurij Potočnik ter je takoj začela poizvedovati. Orožniki so 10. maja 1925. izsledili Jurija Potočnika pri posestniku Francu Špu-reju na senu. Ko je obtoženec videl, da je zopet v rokah pravice, je oddal na orožnika Regulo in Bajca iz samokresa več strelov. Orožnika sta seveda odgovorila in prizadela obtožencu s strelom 2 rani. Le slučaju je pripisati, da ni bil zadet nobeden izmed orožnikov. Potočnik je bil nekaj časa v bolnici, nato pa je že 31. maja iz bolnice pobegnil. Cblastva so ga zopet neumorno zasledovala in ga končno vendar zopet aretirala v Sv. Kungoti. Ob tej priliki so oblastva zaplenila tudi ogromni ma-terijal, pripravljen za ponarejanje bankovcev, kakor fotografični aparat m plošče, barve, kemikalije ter večjo množino napol Izdelanih raznovrstnih dolarskih in 100 dinarskih bankovcev. Kmalu nato so oblastva izsledila tudi Potočnikovega spretnega ponarejevalca in tovariša Franca Rupnika, ki se Je pridno bavil s fotografiranjem. Rupnik in Potočnik sta leta 1925. prišla tudi k obtožencu Ivanu Zupančiču ter ga prosila za stanovanje in hrano, češ da mu bosta za to uslugo naredila mnogo denarja. Že prej pa je Potočnik stanoval pri Antonu Lozinšku, ki mu je dajal tudi hrano proti obljubi, da bo dobil dosti denarja Tu je Potočnik pridno s pomočjo Mlakarja ponareja! bankovce. Tudi pri Rupniku se je ob priliki njegove aretacije našlo vse polno materijala zt izdelavo novčanic ter precej že napol izdelanih falzifikatov dolarjev in 100 dinarskih bankovcev. Mlakar se je ob aretaciji tudi s samokresom in vilicami upiral orožnikom. V preiskovalnem zaporu je Jurij Potočnik pričel simulirati blaznost, na razna vprašanja sploh ni dajal odgovorov ali pa samo silno zmedena. Pozneje je tudi začel uganjati razne strani, da bi s tem zbudil dvom o svoji duševni normalnosti. Zdravniški izvedenci, ki so preiskali cbdoiženca, pa so soglasno ugotovili, da je Jurij Potočnik duševno popolnoma zdrav Jurij Potočnik duševno popolnoma zdrav in da po svoji Inteligenci celo daleko nad-kriiluje vso okolico, v kateri je živel. V zaporu je pozneje Potočnik priči Otorepcu celo sam priznal, da blaznost le simulira, ter ga vpraša! za nasvet, kaj naj stori, da bo tembolj izgledalo, da je blazen. Drugega kova je obtoženec France Rupnik Ko je uvidel, da ima toliko ljudi okoli sebe, da ga že lz strahu pred lastno nevarnostjo ne bodo Izdali, je začel postajati po-gurnnejši. Obtoženci Ivan Zupančič, Anton Lozinšek in Matija Svenšek skesano priznavajo svoje dejanje ter se izgovarjajo s stisko. Obtoženec Ivan Mlakar pa zanika vsako krivdo, a dokazano je, da se je često sestaja: s Potočnikom in skupaj z njim koval zločinske načrte. Tako je stvar potekala v preiskavi. Ko' je bila obširna obtožnica prečitana, je predsednik senata prešel na zasliševanje obtožencev. Prvi bi se moral zagovarjati obtoženec Jurij Potočnik, ki pa trdovratno simulira blaznost in na vprašanja sploh ne odgovarja. Ko ga predsednik poziva, sploh ne vstane in ga mora paznik dvigniti s sedeža. Z ozirom na to postopanje ga je celo njegov zagovornik dr. Šnuderl opomni!, naj bo vendar pameten in naj nikar še nadalje ne simulira . blaznosti, ker mu s tem le otežkoča zagovarjanje. Tudi zagovornik ie prepričan, da je obtoženec navaden simu-lant, ki upa, da se bo na ta način rešil težke kazni. Zagovornik je sam nadalje naglašal, da sta dva zdravnika potrdila, da je obtoženec povsem zdTav in da je sodišču na razpolago tudi priča, kateri je obtoženec priznal, da le simulira blaznost Kljub temu znanstvenemu opozorilu pa obtoženec ne reagira in še nadalje ostaja povsem tih in nem. Ostali obtoženci v glavnem ostajajo pri svojih izpovedbah. podanih tekom preiskave, le Mlakar trdi, da napram orožnikom ob aretaciji ni vporabljal orožja v moriinem namenu. Nato se je takoj pričelo zasliševanje prič. Najprej je bil zaslišan g. Ivan Thiir, dro-gerlst iz Maribora, ki je izpovedal, da sta bila obtoženca Jurij Potočnik in Fran. Rupnik često v njegovi drogeriji ter nakupovala razne kemikalije za klišeje in druge fotografske potrebščine. Nadalje so b:!i zaslišan 4 orožniki, ki so aretirali Jurija Potočnika in Janeza Mlakarja. Izpovedali so povsem v smislu obtožnice in zlasti obremenilno za Jurija Potočnika. fini damski ševro ali boks iz lastne tvornice k** edino v Prešernovi ulici štev. 9, na dvorišču. „D0K0' Izjava Podpisani naznanjam, da nisem plačnik za dolgove, katere dela oziroma bo nare« dila moja žena Jožefa Žumer. 886 ANTON ŽUMER veleposestnik in čebelar, Javornik, Gor. Izj ava Podpisana preklicujem in obžalujem vse, kar sem zadnji čas žaljivega govorila na Golovcu o Ceciliji Lajovic, kot neresnično in izmišljeno in se ji zahvaljujem, da mi jc to žaljitev odpustila. LJubljana, dne 15. junija 1926. 888 JOSIPINA BREGAR Maurice Level: Norma V sobi, kjer ga je o sta vila sobarica, je Michel Griand še enkrat prečital pismo. ki ga je bil dobil pred dvema dnevoma. »Ne dvomite o moji ljubezni, čeprav morda nikdar ne bom vaša; verjemite mi, da bi hotela biti vam najzvestejsa in najnežneiša ljubica. Toda ne zahtevajte da vas poročim. Bila sem orno-žena a le malo ur; prišla je katastrota, mož mi je pobegnil, in od tedaj se čutim tako nesrečno, da bi se mi sleherna vez, ki bi ne izvirala iz moje volje, zdela neznosna. Ce mislite, da je vasa sreča odvisna od tega da me poročite, bom po najboljši volji skušala delati čast svojemu novemu imenu; da vam je ne bom kratila: zakaj misel, da bi bila vaša zvestoba odvisna zgolj_ od ozirov do družbe, v resnici pa bi me ne ljubili ali bi vam bila celo zoprna, ta misel bi mi otrovala vso tnojo srečo. Ce vzlic temu mislite, da bi vam življenie z menoi nudilo sladkosti, pridite! Vlak odide iz Pariza ob enj zjutraj in dospe v Charnessant ob enajstih zvečer; kakih sto metrov od kolodvora se odcepi od glavne ceste gozdna pot. ki vas pripelje naravnost k vaši Normi.« Vrata so se odprla in Michel Griand je hitro zgenil pisemce in ga vtaknil v žep. Mlada žena .ie namenoma prezrla njegovo kretnjo; ponudila mu je roko in ga povabila na divan. Opazil je. da je njeno lice bolj bledo kakor navadno. — Začutila sem vaš prihod, je izpre-govorila, še preden ste prestopili vrt. On se je začudil: — Vso pot od kolodvora do vaše hi. še nisem srečal nikogar . . . — Tod vlada tolika tišina, da se najslabši šum čuje daleč naokrog, in stavila bi da še niste dospeli do ribnika, ko mi je odmev vaših korakov pretre-sel srce — Do ribnika? . . Ne vem. da bi bil videl kak ribnik . . . — Gozd je pač gosto porasel in goščava je mestoma naravnost neprodorna. Vidite, v tem ie baš vsa ljubkost in otožnost mojega domovanja: solnčni sijaj prodre tako poredko do mene. in še preden zapazim, da se je dan nagnil, je že noč . . In vendar ljubim to okolico čeprav mi obuja otožne spomine; ljubim jo. čeprav se je tod pred petimi leti pnčei in končal moj poročni sen,.. A pustiva to; danes hočem misliti le na vas. Zakaj me gledate tako resno? Zakaj me vaše oči obtožujejo? — Norma, Norma . . . tako težko mi je! Ona je položila konec prsta na ustnice: — Tiho! Saj ste prečitali pismo! Michel Griand vzame iz žepa velik diijamant in ji ga natakne na prst. Okoli vrata pa ii obesi niz biserov. — Evo vam prstana, ki vam je toli ugajal, in ogrlja. ki ste si ga želeli. Rdečica ii .ie oškrlatila lice; poljubila je prstan, pobožala ogrlje in dejala sanjavo. — Preveč . . . preveč pozornosti . . . Hvala vam, dragi! Hotela sta govoriti, ali neka čudna opojnost jima je legla na jezik, opojnost vlažnega zraka, ki je pronical gor k njima iz parka v tej noči polni pre-Iestnega arome in težkega duha v spanje pogreznjene šume. Norma je prva prekinila molk. — Tukaj sem se naučila razumevati veličastje samote in tišine. Živeti v samoti, daleč proč od ljudi, in ne čuti drugega kakor utrip svojega lastnega srca ah ... . Zazeblo ga je in boječe je namignil: Kakor iz dalje, je prihajal njen glas. — Norma, mar bi ne bilo prijetneje življenje v dveh? . . . — Gotovo, je odvrnila in pritisnila roko na oči, gotovo ... In s spremenjenim glasom je nadaljevala: — Čudite se, da nisem več tista kakor v Parizu? Res je. kadar se povrnem v to samoto, sama čutim, da se v meni nekaj spreminja . . Vzrok je temu to staro zidovie in bršljan, ki se vzpenja ob njem. in te prostorne sobane, ki se izlivajo v ozke. odmevajoče hodnike . . Tajinstveno je to domovanje. Včasih si pripovedujem sama sebi čudne zgodbe in proti svoji volji verjamem tajnostim ki begotno frfotajo med zidovjem . . V kleti, ki ji nihče ne pozna izhoda, sem odkrila vodnjak. Vrgla sem kamen vanj. jn pretekle so dolge sekunde, preden se je voda globoko doli na dnu razburkala . . . Kako bi bilo, če bi se na ta način hotela iznebiti človeka človeka, ki . . . mi ni ljub? Kdo bi mogel zaslutiti? . . Stara služkinja, ki zna jedva še govoriti? . . . Podgane morda? E. ne bi bile toJi glupe. da bi govorile o takšni pojedini! . . . Norma se je zasmejala, da so ji nosnice zadrhtele. Lahen vetrič je razmajal liste, in Norma se jc odmaknila od okna in vzdihnila: — Kakšna noč! Kakšna noč! . ,. Baš kakor na večer moje svatbe! . . Položil ji je roke na ramena: — Norjna, mar še vedno ljubite svojega moža? — Jaz? Nesmiselno vprašanje! — Ali ste se od takrat še kdaj sešlf ž njim? — Nikdar! — Ne veste, kje je?... kaj počne?.. Norma mu ni odgovorila. Potegnila ga je od okna in mu pogledala v oči: — Ljubosumnost? Nikar ne tajite, berem vam v očeh, v glasu, v kretnjah ... Dajte, sedite k meni, naslonite mi glavo na rrsi... Tako, sedaj vam bo bolje... Mrazi vas? Drget še povečuje naslado. Oh, kako dobro mi de, ko čutim ob sebi vaše telo in dušo... — Telo in dušo... Norma je vzela z mize dolgo iglo in se zasanjala, poigravajoč se s konico: — Ali ste že kdaj mislili, kako sladko bi bilo umoriti drago bitje na višku njegove sreče! Kolika naslada ob pogledu na njegove ugašajoče oči. še v smrtnem boju polne ljubezni?... Jaz pogosto mislim na to ... Cula sem — ali je res? — da se ob majhnem, jedva zaznatnem vbodljaju v tilnik utrne življenje kakor ura. ki ji snameš nihalo. . Ovila mu je roko okoli vratu in oči so se ji temno zasvetile. Začutil je, kako Star edikt «L' Opinion* objavlja kuriozen edikt iz leta 1770., ki se glasi: »Vsaka ženska, ki moškega podanika njegovega Veličanstva zaplete v zakonsko mrežo s tem, da svoj obraz lepotici belo in rdeče ali pa si z dišavami, esencami, umetnim zobovjem, nepravimi lasmi, modrci ali volnenimi podlogami predrugačuje svojo naravno zunanjost. se radi varanja stavi pod obtožbo. S temi sredstvi prisleparjeni zakon pa se razveljavi.® Ta edikt francoske oblasti je — kakor vidite — star in zastarel, toda «L' Opinion» zatrjuje, da ni bil nikoli razveljavljen in bi imel zakonito moč še danes, če bi ne bila vmes prišla francoska revolucija. In predstavljajte si, kako bi dandanes bilo. če bi kaka moralna vlada vnovič uveljavila ta zakon. Gospod Coty. čigar kosmetični izdelki so dobro znani tudi pri nas. bi preko noči zlezel na beraško palico in vsa slavna francoska lepotilna industrija bi šla rakom žvižgat. Policija bi zaplenila cela skladišča pudra, šminke, parfemov in sličnili pisanih drobnjarij, obenem pa bi sodišča dan in noč imela opravka samo z zasliševanjem polepšanih dam in z razveljavljanjem zakonov. Še v politiki bi prišlo marsikaj narobe, ker hi komunisti in klerikalci v tej zadevi morali glasovati z vlado. Saj to bi bil pravcati sodni dan. Toda polagoma bi se neurje morda zopet poleglo in svet bi kmalu zopet uvidel. da brez iluzij ni življenja, a poglavitna iluzija na svetu je že od Eve dalje — ženska. Kralj mode na potovanju Pariški kralj mode Poiret obiskuje Berlin, Dunaj, Varšavo in povsod ga pričakujejo na kolodvoru tolpe prijateljev, čestilcev in radovednežev. Mirni in čokati, izredno elegantni «gene-ralni ravnatelj® nekoliko spominja na rajnkega angleškega kralja Edvarda VII., ko je ta ineognito potoval po kopališčih nekako pred 20. leti. Mojstru Poiretu sledi sivolasa in visoka ravnateljica mademoiselle Simonette, vsa v črni svili. Vodi osem lepih, kakor lilije vitkih devojk, mannequinov. v enakih zelenorjavih progastih površnikih. Vse imajo seveda neoporečno moderno postavo, v drugi ozirih pa so različne: gdč. Helena je Rusinja, sedem ostalih, Vetta, Maghi, Ivona, Manot, Amdree, Simona, Kissas pa so Francozinje od piavolase Normanke do črnolase Juž-nakinie Med tem, ko delujejo fotografi, razlaga ravnatelj sam, da je izpremenil pred dvemi leti svoio tvrdko v delniško družbo Obrat se je tako razrastel, da je moral Poiret opustiti poslovno delovanje. Živi sedaj le za modno umetnost: riše. kombinira barve blaga, izbira cvetke in kožuhovino, vse do najmanjših podrobnostih. Moda je prav tako pomemben mednarodni činitelj kakor šport in umetnost. Moda določa okus. čigar jezik je razumljiv vsem narodom. Nemci so zaman skušali med vojno ustvariti nemško modo. Moda je mednarodna kakor kultura . . . V Poiretovih kovčegih je do dvesto večernih, popoldanskih in popotnih oblek. Revija se vrši v gledališču ob tihi godbi. Moški glas svečano naznacu-ic za kulisami vsako toaleto — imajo namreč svoja imena: Ljubček, Kukavica, Everest in dr. Gospodična v imenovani obleki stopi na oder in po dvorani se sliši: «Ah! Ah! Moj Bog! Glejte!« Damska publika je resnično začudena Veliki Poiret je pogumno kremi na novo pot: k dolgim krilom in k ženski liniji. Napol moška moda je zapisana pozabljenju. Promenadne obleke so praktične, imajo napol športni značaj. Zato so razkošno drapirane večerne obleke Pestre vezenine blescuo _ na temnem blagu v vseh barvah od črne do bele. Najlepši modeli so crm s toplimi zlatimi, sinjimi in rožnatimi okraski Veliko je sive in bele barve. Pokaže se celo tudi fantastični «Bospor» — zlata turška obleka s širokimi hlačami. Vsaki obleki odgovarja poseben parfum. Izdeluie jih Poiretova tovarna «Rosina» in Poiretove gospodične delijo vsakikrat očaranim gledalkam poizkus-ne flakone s pravljičnimi imeni. V dveh urah je revija gotova. Mojster se poslovi od občinstva v krogu svojih plavo-lasih, rjavih in črnih lepotic. Jutri odpotuje naprej, vedno proti vzhodu, širit mednarodno modno kulturo tudi k Poljakom, Cehom. Madžarom in Rumunom. Cochet, francoski teniški šampijon, ki je v Parizu premagal Lacosta (6 : 2, 6 : 4, 6 : 3) in do« segel naslov prvaka Francije. Suzana Lenglen, zmagovalka na mednarodnem teniškem tek« movanju v Parizu. V petih igrah, ki jih je dobila, je izgubila samo 4 game, dobila pa 60. Pričujoči dve pozi sta bili posngti na finalnem tekmovanju, kjer je «božanska» Suzana porazila Američanko Brovvne v raz« merju 6:1, 6:0. Ab del Krimov adjutant Abd el Krim je imel pobočnika v osebi Nemca Jožefa Klemsa, ki se zdaj skupaj s poglavarjem in štabom nahaja v francoskem ujetništvu. Pariške novine se podrobneje zabavajo z njegovo osebnostjo in navajajo: Klems je sin uglednega dusseldoriske-ga trgovca in je danes star 36 let- Ze pred vojno je zapustil Nemčijo in si z različnimi poslovanji služil denar po svetu. Končno je v Maroku vstopil v francosko legijo tujcev in je kmalu napredoval do narednika. Po osemletnem službovanju pa je dezertiral in se nastanil v Tagi pri nekem svobodnem plemenu. Prestopil je v muslimansko vero ter se pred tremi leti stavil Abd el Krimu na razpolago. Kot spreten kartograf in poznavalec arabščine, francoščine in angleščine ie kmalu postal važen sotrudnik Abd el Krima. Vodil je vso korespondenco z Evropejci in Ame-rikanci, organiziral je tihotapstvo z orožjem. Bival je stalno pri Abd el Kri-movem štabu, včasi pa se je podal tudi na fronto. On je sestavil letake in brošure, poživljajoč nemške vojake pri francoskih legijah k dezertaciji. Ko so Ludendorli se loči Pisali smo že, da se namerava general Lu« dendorff ločiti od svoje žene, potomke sta« re berlinske židovske rodbine. Sliko Luden« dorffa smo že opetovano priobčili, danes pa prinašamo sliko njegove žene (v ozadju njen mož). 24 ur v avtu! V soboto popoldne se je začela 24«urna vztrajnostna avtomobilska dirka na aerodro« mu v Mansu (Francija). Tekmovalo se je za Grand Prix de 1'Automobile»Club de 1'Ouest. Nekaj tekmovalcev (od zgoraj doli, na levi): Duray, Chassagne, Andrč Boillot, \Vagner; na desni: Gabriel, Rost, Rigal, Dauvergne. — Zmagala sta Bloch in Rossignol, ki sta prevozila v 24 urah 2533 km in dosegla povprečno hitrost 106.312 km na uro. Miss Joan Fry (Anglija), ki je pri mednarodnem teniškem tekmova- -nju v Parizu nenadejano odnesla zmago nad mis Ryan, drugo najboljšo ameriško igralko. Proti »božanski« Suzani je izgubila »samo« 2:6, 1:6, kar je zanjo tembolj častno, ker je Lenglen vse druga nasprotnice odpravila z lahkota 6:0, 6:0. Neanderialska lobanja v Gibraltarju Ljudoslovci so zopet pokonci. Iz Gibraltarja je prispela vest, da so tam našli človeško lobanjo, ki je povsem slična slavni «gibraltarski lobanji«, najdeni blizu tam že pred 80 leti. Starost najdene lobanje se ceni na 30.000 let in znanstveniki izvajajo: «Gibraltarska lobanja,® s katero je novo najdena baje sorodna, je prišla na dan, ko so Angleži utrjevali Gibraltar. Izven dvoma je, da ta lobanja pripada neandertalskemu plemenu in enako ie tudi z novo najdeno lobanjo, ako je opis točen. S tem pa je tudi že povedano, da sta obe lobanji stari vsaj 30 do 40 tisoč let, in sicer prej več kakor mani. ker v to dobo spada neandertalsko pleme, dočim ga je v naslednjem desetti-sočletju nasledilo pleme tako imenov ani mamutovih lovcev Vsekakor ima novo najdena lobanja veliko znanstveno vrednost in je treba z zanimanjem pričakovati nove podrobnosti. Čudak Campbell V Londonu je preminul sir Duncan Campbell na šetnji z avtom. Med vožnjo mu je pozlilo in naročil je šoferju, naj zapelje v bolnišnico, kar se je tudi zgodilo; toda mož je bil že mrtev, ko so pristopili zdravniki, da ga dvignejo iz vozila. Angleški listi objavljajo sedaj pokojnikovo biografijo. Bil je Campbell zelo učen, pa tudi zelo originalen mož Od 47. pa do 69. leta se ni niti enkrat nasmejal. Kljub temu pa ni bil mizantron. Rad se je razgovarjal z ljudmi. V hiši ni hotel imeti niti plina, niti električne razsvetljave. Najljubša mu ie bila ste-arinova sveča. Kadil ni, da ne bi »puhal denarja v zrak«, kakor se ie izražal Mesto vina je pil samo vodo. vsako jutro ga je vedla prva pot k brivcu, in je vedno imel pri sebi dežnik, kaierera ie uporabljal tudi proti solnčni pripeki. Brivca je vedno plačal z bakrenim denarjem, katerega ie imel vedno po!:;e žepe ne da bi radi tega ob hudih nevihtah. ko se je sprehajal po londonskih ulicah, kdajkoli treščilo vanj. ouui jJUOJConnoonnL"incunun: ■ Za vroče dneve Q se morete najbolje preskrbeti z lah- ^ □ nimi platnenimi suknjiči, listersuk. TJ □ njiči, belimi platnenimi oblekami □ ^ pri tvrdki Drago Schvvab, L ubljana [=j □ □ emirjevi napadalni oddelki napredovali, se je Klems vedno znašel na prvem mestu in je neustrašeno pozival nemške «kamerade» naj odvržejo orožje. Povzročal je Francozom obilo nadlege, a je imel srečo, da ga nikoli ni oplazila krogla. Sotrudnik «Tempsa». ki je sam živel v Maroku, pripoveduje, da je Abd el Krim imel še enega adjutanta, to pa v osebi mlade Američanke miss Z. K., hčerke uglednega bančnega predsednika v Newyorku. Dočim je Klems bil Abd el Krimova desna roka v taktičnih in diplomatskih operacijah, jc mlada Američanka skrbela za ffnance in je v veliki meri z lastnim premoženjem oskrbovala Abd el Krimovo vojno podjetje. Nekaj tednov pred njegovo kapitulacijo pa je umrla na zavratni mrzlici. Pa kdo ve. ali bi ji bila prištedena deportacija na Madagaskar, kamor bodo Francozi najbrž odpravili Abd el Krima in Klemsa. z K tekmi Jugoslavija-Francija Srednji krilec Domergue (Francija) skuša glavo zabiti gol. Derby v Parizu Favoriti, na katere s>o največ stavili (od zgoraj doli): Asterns, Biribi, Saint«Fortu-nat, King's Darlev, Babylon, Beiffror. — Zmagal pa ni nobe= den od teh, nego out« sider Madrigal. Ali moremo življenje podaljšati? Znanstvena stremljenja, ki se pečajo posebno v zadnjih letih s podaljšanjem življenja potom pomlajevanja, so pokazala, da se je človeštvo približalo za velik kos onemu cilju, o katerem je že davno sanjalo. Profesor Charles Richter. izumitelj serologije, pa se o tem izraža v naslednjem smislu: Ni mogoče človeško življenje podaljšati niti za eno uro niti ni upanja, da bi se to v bodočnosti posrečilo. Sploh bi človeštvu ne bilo želeti, da bi se to kdaj posrečilo. Ko sem v letu 1887. izumil serotera-pijo, nisem niti v sanjah mislil, da bodo stavili v ta izum tako fantastične nade. Flourens je trdil, da traja normalno človeško življenjn 100 let in Mečnikov je to trditev sprejel, ne da bi bila dokazana. Oba se opirata na to, da je mnogo ljudi doseglo starost 100 let in da je iskati vzrok temu, da največ ljudi prei umrje, v poškodbah in boleznih. Konsekvenca, ki jo izvajata ta dva učenjaka, se zdi precej naivna. Pravita: Vsak človek, kateremu se posreči, da se obvaruje tuberkuloze, raka, vnetja pljuč, uremije in infekcijskih bolezni, to se pravi, komur se posreči obvarovati se pred nevarnimi bakterijami, doseže lahko starost 100 let. Teoretično je to do gotove meje pravilno, ali čim starejši postanejo naši organi, tem manjša je njih odpornost proti nositeljem bolezenskih kali. Na pomlajenje potom cepljenja ali ob-novljenja žlez ne verujem. Po sedanjem stanju vede si lahko življenje podaljšamo le, če se kolikor mogoče varujemo pred infekcijami s tem. da se vzdržujemo alkohola, kajenja, razuzdanosti v seksualnem pogledu ter preobilih pojedin. Zato nam ne preostane drugega, kakor da živimo zmerno in po pameti. V naši oblasti je torej, da smrt pospešimo ali zadržimo. Toda vsako živo bitje ima, kakor je splošno znano, natančno omejeno življenjsko zmožnost Zelo dvomljivo je, ali bi bilo želeti podaljševanje življenja. Lahko umevno je, da bi bilo želeti, da se mladost podaljša, toda nikdo si ne bo želel, da bi kot star človek, za katerega nima življenje nobene privlačnosti več, še prav dolgo živel. Koliko zla bi nastalo na svetu, če bi se število onemoglih starčkov še izdatno povečalo. In če bi se tudi posrečilo, starce res pomladiti, bo vendar ostala parola: »Prostor za resnično mlade!« _ Slikar obglavljenih veličanstev Za časa francoskega meščanskega kraljestva sta bila v Parizu slikarja Robert in Delaroche na posebnem glasu. Tragična smrt, ki je zadela Roberta — končal je s samomorom — ga je napravila še bolj popularnega. Bil je slikar pokrajinskega življenja— v njegovih delih je polno harmonije, ki čudovito upliva na srce. Njegovi Ribici so mojstrovina, ravno tako Zanjci. kjer je Robert uporabi! ves svoj talent m nam pokazal ljudi skoro z rafaelskimi potezami. A ves drugačen je bil njegov vrstnik in prijatelj Delaroche. Bil je eklektik, izboren v barvah in je gledal preveč na zunanji efekt, dasi se mu ne more odrekati genijalnosti. Leta 1841. je Delaroche dovršil sliko cesarja Napoleona, ki je zbujala v Parizu največjo pozornost. Slikal jo je po lastnem spominu, saj je v mladosti dostikrat videl cesarja; uporabil je tudi Napoleonovo masko in dobro so tnu služile tudi podrobnosti o cesarjevem obrazu, ki jih je doznal od nekaterih uglednih dam. Ta slika ie zbudila splošno začudenje, ker ie bila izven Delaro-chove manire. delo mojstrske, tehnične dovršenosti. Delaroche je bil čuden pri izbiri snovi; najraje je slikal poientate. ki so končali pod rabljevo roko. Zato so ga nazivali »dvornega siikarja obglavljenih veličanstev.® Med njegovimi slikami te vrste ie najbolj znan Kari I., ki ga v ječi zasmehujejo biriči in vojaki. Dalje grof Strafford, ki gre na smrtni poti mimo ječe, kjer ie zaprt škof Laud in blagoslavlja grofa. Kabinetno delo mu je njena roka zdrknila doli po hrbtu, in na tilniku, poleg ušesa, ga je sprele-tel leden hlad. Vse je bilo tiho. Ie sova je skovikala zunaj med drevjem. Bodica se mu je zapičila v kožo; v enem skoku se je vzpel in se s široko razprtimi očmi zazrl v Normo, ki ga je gledala mirno, kot da se ni nič zgodilo. — Norma! Norma! Kaj naj to pomeni? Ali me hočete preizkusiti?... Zakaj molčite?... Oči so se ji zameglile, roka je ohlap-nila na blazino in ustne so ji zadrge-tale, kakor da jo je prešinila neslutetia groza. — Ah, je zavzdihnila. Kako čudno mi je!... Poslušajte... A vi ste trudni... razburjenje vas je prevzelo... Dajte, pomirite se. Jutri vam bo bolje .. — Da, je zajecljal. jutri... Ah. ne, nikdar... Čutim, da bo med nama vedno slika vašega moža... Bolje je, da se ločiva... , Norma je sklonila glavo ln z roko si je segla za vrat, kakor da hoče odpeti ogrlje. On ji .ie odkimal: — Obdržite... za spomin! Kakor v sanjah je stopil k vratom In tedaj je Norma snela ogrlje m prstan in ju položila k drugim dragotinam v predal. Nato je vzela polo Papirja, popisano z imeni, in pripisala Ime Michela je velika slikaj umirajoči Richelieu, ki se vozi v čolnu s svojima, na smrt obsojenima žrtvama, vitezoma Saint-Mar-som in de Thouom. Najljubkejša pa je slika, kjer sta upodobljena otroka-kra-ljiča, ki sta bila v Tovverju umorjena na povelje kralja Riharda IU, Dalje je Delaroche naslikal tudi Marijo Antoineto v ječi; nesrečna kraljica je na sliki oblečena v najubožnejšo obleko in zaradi te slike se je potočila marsikatera bridka solza iz legitimističnih oči. A še bolj ganljiva je njegova slika, kj predstavlja Ivano Greyevo —kraljico, ki ravno poklada svojo ljubko glavico pod rabljev meč. Ravno tako je tudi naslikal simpatično kraljict) Marijo Stuartovo. Cromwell je njegovo, če ne najboljše, a gotovo najbolj efektno delo. Predstavlja ga v trenutku, ko Cromwell dviga pokrov s krste, kjer leži obglavljeni kralj Karol I. S to sliko se je Delaroche najbolj proslaviL Manija za slikanje takih prizorov in osebnosti ga ni zapustila nikoli; tragika umorjenih kronanih glav ga je vedno zasledovala in ga ni pustila v miru niti pri slikanju potentatov, ki so umrli brez rabljeve pomoči. To se najbolj opaža na sliki umirajoče angleške kraljice Elizabete, ki se zvija obupno po tleh in jn v smrtni uri muči spomin na grofa Esseksa in Marijo Stuartovo. Gledalec opaža takoj, da stojita pred kraljičinimi očmi strašna mrliča v tisti pozituri, v kateri sta zapustila svet. Ribarenje prepovedano 1 Dne 20. junija se vrši v Nemčiji plebiscit (Volksentscheid) glede odškodnine nem« škim princem, ki so z revolucijo izgubili krono in imetje. V nemških listih se ob tej priliki vodi ostra borba in agitacija: konzzervativne in nacionalistične stranke so za to, da se da nemškim princem odškodnina, socijalisti in demokrati pa so proti odškodnini. Glasilo socijalistov «Vorwarts» je priobčilo celo serijo karikatur, ki na* zorno osvetljujejo težnje pregnanih princev in njihovih zagovornikov v Nemčiji. — Objavljamo gornjo karikaturo, ki je v «Vorwartsu» izšla pod naslovom: Ang-eln ver« boten! (Ribarenje prepovedano!) Novi Salomon Vse se ponavlja, zemlja je pač okrogla in nič ni novega pod solncem. Tako se je zgodilo, da sta stali pred mr. Se-venardom, sodnikom v Mount Vernonu, v državi New-Yerseyu dve ženski in vsaka je trdila, da je mati nedolžnega dojenčka, ki ga je držal v naročju občinski stražnik. Ponovila se je kratkomalo zgodba z modrim Salomonom. Sv. pismo nam sicer ni ohranilo natančnih podatkov o prepiru obeh mater pred tremi tisoči let; v sedanjem primeru pa je šlo za visoke aiimente. Lahkomiselni oče otroka, veleposestnik, je zaslužil milijone ob zadnji angleški stavki, in zdaj si je lastila njegovega otroka vsaka izmed obeh tekmovalk. Verni bralci se brez dvoma spominjajo junaškega sredstva, oo katerem je posegel iznajdljivi Salomon. Toda moderni sodnik je suženj postave Zato mr. Sevenard ni naročil črnega rablja z bridkim mečem, temveč je skril za svojim visokim stolom samo najboljšega kinofotografa. Sprožil je primerno go-voranco, nepobitnO je dokazal tožilkama, da ima vsako dete samo eno mater in jima je zagrozil, da bo sodnija na vse zadnje še izročila otroka v mestno sirotišnico. Obe «materi» v jok. Med tem je urno sukal fotograf ročaj svoje kamere. Končno je prekinil mr. Sevenard sejo in objavil, da se razglasi sodba čez pol ure. Odšel je v temno sobo Fotograf, o katerem ni vedel nihče razen sodnika, je v naglici razvil svoje posnetke, in glej: — slika je jasno kazaia. da se je ena mati krčevito jokala in lomila roke, dočim se je druga zmagovito smejala: veselila se je menda, da ne bo dobila dolarjev niti njena tekmovalka. čez pol ure se je nadaljevala razprava, in sicer na splošno začudenje — v temni dvorani. Mr. Sevenard ie priredil kino-predstavo in je nepobitno obrazložil vsem navzočim, katera mati je prava in katera ie mislila samo na aiimente. Pravici je bilo zadoščeno Nevoščljiva laži-mati je odšla praznih rok in zasmehovana. Navdušeno občinstvo pa je glasno slavilo modrost novega Salomona, ki nikakor ni zaostal za nekdanjim židovskim kraljem v spoznavanju nečimerne ženske narave. Grianda. In potem je izbrala iz mape dehteč pisemski ovoj, napisala nanj nov naslov in začela pismo: »Ne dvomite o moji ljubezni, čeprav morda nikdar ne bom vaša...« Franjo Roš: Profesor Goliraj Stari profesor Jakob Goliraj je na svojem običanjem večernem izprehodu dospel baš do točke, kjer pot zavija v gozd, ko je presenečen obstal. Iznad očal je vnovič napel dalekovidne oči in nj se motil. Nezaslišano! Študent Ivan Jurman je stal ob poti, z desnico je rahlo objemal čez pas deklico v svetli bluzi in temnem krilu. Njene roke so bile gole. Zrla sta v potok, ki je žuborel pod gozdom in sta tiho govorila. Zamajal je profesor sivo glavA in njegov korak je zaškrtal. Onadva sta se plaho ozrla in sta spet mirno krenila dalje po samotni poti. Profesor Goliraj se je vračal zatopljen v neprijetne misli: »Jurman! Kje imate preparacije? Prazen izgovor! Niste jih napisali. Ne pojde tako dalje. Vržem vas gotovo.« »Jurman! Kaj uganjate pod klopjo? Šola za tatove v Berlinu Kriminalna policija je prišla na sled veliki in dobro organizirani zvezi tatov, ki so imeli pred sličnimi udruženji to prednost, da so šolali svoje člane v tatinski obrti v posebnih tečajih. Škoda, ki jo je tolpa prizadejala Berlinu, je naravnost ogromna. Tatove je vežbal in izpopolnjeval v poklicu neki Gross. ki je imel na svoje podložne učence velik vpliv. Policija je skoro vsak dan zasačila tega ali onega Grossovega učenca, mojstru pa ni mogla dolgo do živega. Ker so se tatvine, zlasti žepne tatvine na Kurfiirstendammu tako množiile, da je že same varnostne organe obhajala groza radi tega početja, je morala varnostna oblast organizirati posebne oddelke, ki so služili za neprestano razkrivanje tatinskega omrežja. Stvar se je res posrečila in moža so ujeli Gross je bil izvrsten tatinski pedagog, njegova špecijaliteta je bilo izmikanje ur in damskih torbic. Deloval je povsod z velikanskim uspehom: na ulicah, v omnibusih in na cestfii železnici. Da bi odvrnil sum od sebe, pa je imel navado vedno hoditi v družbi mladih ljudi, katere pa je zelo previdno menjaval Zdaj se je policiji posrečilo trojico aretirati in jo dejati pod ključ. Sledile bodo gotovo še nadaljnje aretacije, toda že s samim ujetjem tatinskega mojstra in pedagoga Grossa so si Beriinčani globoko oddahnili. Mistificirani London Ves literarni London govori danes o mistifikaciji, ki ji je nasedla vsa Velika Britanija — v kolikor se seve zanima za literarno življenje. Junakinja te mistifikacije je mlada, 19 letna Irka mis Magdalen King-Hall, hči admirala Johna King-Halla, njeno ozadje pa je sle- Početkom tega leta ie izdal neki angleški založnik knjigo pod naslovom «Dnevnik mlade elegantne dame iz let 1764—1765.» Naivno-živahno pisanim spominom je napisala uvod neka Kleo-na Knox. objavil pa je dnevnik daljni potomec «elegantne mlade dame» Aleksander Blacker-Kerr. Kritika se je Pesnikujete? Prevajajte dalje! Ne veste, kje smo? Veste? Kdo mu je povedal? No, da vidimo! Mu kdo suflira? Znate nekoliko, ali pripravljali se niste! Minus zadostno, sedite ...« »Guzelj! Listič sem! Kam ste ga skrili? Aha, le poberite! Pesem? Jur-manova! Prečitam jo na konferenci. Nov Prešeren! Seveda! Kaj se Jurman meni za Livija! Vržem ga. kratek proces!« In ta Jurman se sprehaja s svojo boginjo po samotnih gozdih o mraku in celo objema jo čez pas. Morda jo celo poljublja ... Naj bi Livija študiral, mladič! Mrzla jeza je spreletela drobno telo profesorjevo, zavito v dolgo pelerino. Kalne oči so se zabliskale za očali, zaostrila sta se konca osivelih brk. gola ostra brada je vztrepetala v protest. Napotil se je v mesto h gospe Frlano-vi, ki je dajala hran,-, še trem drugim samskim gospodom. Vsi ti so trpeli na stalnem želodčnem katarju. Počasi so srebali juho prežganko z vlitim jajcem in se loteli rahle močnate jedi. Profesor je po jedi tožil o izprijenosti mladine in pripovedoval najnovejši dogodek. Zgražali so se in se je upokojenemu svetniku Brinovcu hudo zaletelo. mnogo bavila s tem dnevnikom; ocenjevalci skoraj niso mogli najti besed, da bi prehvalili neznanega avtorja in njegovo delo. Ko je bil tako uspeh knjige zagotovljen, je stopila na plan Magdalen King-Hall in pvedala po resnici: jaz sem avtorica senzacijonalnega dnevnika! In kritiki? Ugrizli so se v brk in . . . molčali. Mar naj zdaj udarijo po sebi in prekličejo prejšnje slavospeve? Mis King Hali pa pravi, da je zadovoljna z uspehom svoje »reklame« in da se bo še nadalje udejstvovala na literarnem polju, toda le pod svojim pravim imenom. Vesele granate »Ruilj« prinaša tajno okrožnico glavne topničarske uprave rdeče vojske o »agitacijskih granatah« V bodoče J>odo zmagovali boljševiki nad svojimi sovražniki. razen z orožjem, še z uma svitlim mečem. Vohuni ne zadostujejo, veter nagaja letalcem, ki mečejo letake na sovražnike. Zatorej bodo sedaj napolnili s pozivi na sovražnike jekleni srednji del granate, kjer leže sicer krogle. V klobčiče zviti papirčki bodo vsebovali dokaze o pravičnosti sovjetov v domačem jeziku vojakov, ki so jim letaki namenjeni. Letaki bodo pokriti s posebnim negorljivim papirjem. Pokrov bo obtežen, da granata ne bo prelahka. Po eksploziji smodnika v cevki-smerni ci se bo naboj razpočil: papirčki bodo zafrfotali po zraku in bodo posuli vse sovražne oddelke. Eksplozivni del granate bo nameščen v sprednjem delu, ne pa v zadnjem, kakor po navadi. Na ta način bodo zleteli papirji v nasprotni smeri, to je nazaj, in bodo padali na tla počasi in enakomerno. Letaki morajo biti zanimivi in novi: da jih lahko natisne oziroma napiše na stroju vsak oddelek — od polka navzgor — kar sam, ne da bj pričakal po-šiljatev iz štaba. Za poizkušnjo pa so že dostavljene obmejnim oddelkom granate s pozivi, »naj ljudje otresejo osovraženi jarem krvave buržoazije« oziroma »obrnejo orožje proti tlačite-ljem _ častnikom, graščakom, bankirjem in popom«. To v poljskem in ru-munskem jeziku. Ni dvoma, da bodo Pelletier d' Ois> (Po francoski karikaturi) veseli sovražni vojaki vsake agitacij-ske granate, ker se je ne bo treba bati, marveč samo Študirati. X Napad levinje na krotilca. V \Veimar« ju gostuje te dni cirkus Barnum in 11. t. m. je krotilca Albertija napadla levinja, ki sli. ši na ime Dolly. Zver je popadla moža, mu zadrla kremplje v prsa ter ga vrgla aa tla. K sreči je imel napadenec toliko prisotno* sti duha, da se je takoj spravil pokonci ter napodil razdraženo levinjo kljub temu, da je kri curkoma lila iz rane. Potem je Al. berti nagnal vznemirjene živali v njihove kletke, se priklonil občinstvu in izginil v bolnico. X Viljemovo siromaštvo. Nemške novine prinašajo poslednje novejše podatke o pre« moženjskem stanju bivšega cesarja Vilje« ma: K gradiču Doornu pripada 280 ora« lov zemlje, napadov, travnikov in gozdov}*. Celokupno posestvo je Viljem kupil za 1 milijon 350.000 holandskih goldinarjev in je svoto takoj plačal v gotovini. Odtlej se ne= prestano množi inventar gradiča z novimi deli pohištva, s preprogami, slikami in dru. gim. Posebno bogata jc shramba za srebr. ne objekte, posebno za jedilno orodje, med katerim je 1000 srebrnih krožnikov. Poleg tega razpolaga Viljem z dobro naloženim premoženjem v znesku 20 milijonov zlatih mark, torej po naše nad 250 milijonov Din X Epidemija samomorov v Budimpešti. Gospodarska kriza postaja na Madžarskem neznosna, posebno za delavski stan, ker ni nikakih podpor za brezposelne. Najnovejša statistika budimpeštanske rešilne družbe vsebuje strašne številke o epidemiji samo« morov. Tekom maja si je vzelo življenje 164 oseb. Celotno se je od novega leta do konca maja izvršilo 1360 samomorov. V minulem letu se je dnevno izvršilo povpreč« no po 8 samomorov. Bedniki se zastrup« ljajo, streljajo, obešajo in utapljajo, ker jim je življenje radi strašne bede nemogo« če. Posebno sočutje vzbuja te dni samomor znanega publicista in žunalista Evgena Bal« la, ki se je pognal v Donavo, ker ni mo-gel plačati zapadle šolnine za svojega sina. X Lady Sterling. V Parizu je poceni. Za 7 Din kupiš buteljko dobrega burgundca, za 15 pa steklenico pristnega šampanjca. Vina je namreč preveč, odkar se je ustavil izvoz v »suho« Ameriko. Posebno poceni pa nakupujejo Angleži, ker velja zdaj funt šterling 172 frankov. Letalo zapusti London ob 8. zjutraj in pride v Pariz ob 10.20, na« zaj pa leti ob 17. uri in je ob pol 20. že v Londonu. To malenkostno razdaljo 2 ur zračne poti izkoriščajo zdaj londonske dame in lete v Pariz po parfeme, obleke, čevlje in perilo. Oblečejo se radi nizkega tečaja franka za smešen denar; sedem ur časa popolnoma zadostuje da preobrnejo vse trgovine. Ostane še časa za kosilo v najboljši restavraciji, saj najboljša izbira jedi ne stane več kakor šiling! Francozi so nadeli »zračnim Angležinjam« priimek La. dv Sterling in jih nič kaj posebno ne ma. rajo. Zatrjujejo, da kupuje Ladv Sterling v zadnjem času v Parizu razen kožuhovine. briljantov, perila, čevljev in toalet tudi ce« le šunke, bravinja stegna in solato ... To je pa že res prehudo za domačine, ki si te. ga ne morejo privoščiti. Pelletier d' Oisy že zopet leti! Njegovi rekordni poleti; letalec v Irkutsku Slavni francoski vojaški letalec Pelletier d' Oisy je pred leti s svojim poletom Pariz> Tokio vzbudil občudovanje vsega sveta. — Pred tedni se je vnovič odpravil na pot, in sicer je izbral najkrajšo progo čez Nemci« jo in Rusijo. Pa se mu je v Varšavi prime« rila nezgoda in je moral nazaj v Pariz. V nedeljo je drugič odletel; v enem dnevu je dosegel Varšavo, v drugem Moskvo. —- Ob zaključku strani smo sprejeli nastopno ra« dio«brzojavko: Pariz, 16. junija. (Radio). Kapetan Pelletier d Oisy je na svojem po« letu v Tokio dospel včeraj ob 4. uri popoi« dne v Irkutsk. kourjan JOU .I#KBASKOIARSI isti® PČK1N< to m Karta d' Oisyjevega poleta Polna črta pomeni pot, ki jo je Pelletier d' Oisy že preletel, črtkana po znači pot, ki ga še čaka. Vznemirjeni zaradi bodočnosti mladine In naroda so se razšli. Ko je profesor Goliraj dospel v svojo skromno samsko sobo, s knjigami natrpano, je odprl na mizi Livijevo knjigo in v njej pciskal zaplenjeni listič z Jur-manovo pesmijo, čital ie še enkrat in se vnovič razburjal: Tvoje pismo poljubujem v tihi beli noči. Tvojih mehkih prstov drobne črke. Nate mislim, Ti skrivnostna, v mojem mladem srcu vstaja hrepenenje k Tebi, k Tebi... Vzdihnil je globoko. Težke misli so se mu zajedale v možgane, vsa glavo ga ie bolela od njih. V postelji ni mogel zaspati. Vstal je in hodil po sobi črtrt ure. Legel je vnovič in sanjal nemirno. »Jurman! Preparacije! Kaj? To so vendar pesmi, sami verzi! Tu sem pišete pesmi! Nezaslišano! Če tn vidi gospod ravnatelj! Ču.ite!« Pa je že v razredu ravnatelj. Maje z debelo glavo, šobi ustnice in ostro motri profesorja: »Pesmi se tu pišejo v preparacije! Neumne pesmi! Čujte, gospod kolega Goliraj!» Baš sem opazil to. Oprostite! To dela le Jurman. Včeraj sem ga videl v gozdu, izprehajal se je z neko... mlado žensko. In objemal io je čez pas...« »Lepe razmere v tem razredu! Razrednik ste in ste odgovvorni. Prestari ste že. ne sodite več sem. Ste razumeli?« Trepeče profesor in kolena se mu ši-bijo. Jurman ga prijemlje čej paš in ga vodi onemogla do klopi. Ravnatel je pristopil in mrši obrvi: »Goliraj, sedite! Kje imate preparacije? « »Jaz?« »No, da. Napisali jih niste. Ne pojde tako daltako dalje. Prevajate! Ne veste, kje smo? In ta listič v knjigi? Pesem? Nov Prešeren! Seveda!« Gorje! Ravnatelj drži v roki listič in čita glasno: »Tvoje pismn poljubujem ...« Ravnatelj 'čita in raste, hudo vrta z očmi, se razburja in rohni: »No. veste. Goliraj. na stare dni...* Goliraj ne more odpreti usta. da bi razodel resnico. Drži ga v grlu in od sramote se pogreza v nekn brezno. Jurman se hudobno reži in mu kaže osle. Ves znojen se je vzdramil in se pre-metuje v v postelji. Šele protj jutru je zaspal mirneje. Moda in šport Tenis Soli Dva pariška športna plašča Ko se je zjutraj izmučen podal v zavod. ga je na hodniku prijazno povabil v pisanj ravnatelj, debel človek v najboljši dobi. Čestital mu je in izročil dekret. Goliraj je pogledal in vztrepetal: »Upokojen...« »Da, gospod kolega. Dekret je dospel. Izrekam vam zahvalo za vse, kar ste v dolgih štiridesetih službenih litih dali zavodu. Bili ste zavodu v čast in korist. Pokoj nastopite pojutrišnjem m ga dolgo uživajte.« , ...... Profesor Goliraj ni mogel pojmiti krivice, ki se mu je dogodila. Zdelo se mu ie, da se rušijo temelji, na katerih je doslej slonel svet. Prvič v življenju je občutil starost, ki se mora umakniti. In v tem umiku je konec vsega. Omahujoč je stopil v razred. Petošolec Jurman je planil kvišku. Pod klop je bil skril preparacijski zvezek. ki je vanj baš prepisoval od soseda. Proiesor je sedel in zajecljal: »Jurman!« S slabo vestjo je študent stpoil predeni. Profesor je, zamaknjen drugam. vprašal: »Kaj bi radi?« »Sami steme klicali, gospod profesor!« Jahanje »No, da. Ničesar vam nisem rekel. Vi ste mladi...« Podprl ie osivelo drobno glavo in se skozi okno brezizrazno zagledal v prazno nebo. Šolski tovariš (Zgodba iz Cromwellovih ča^ov.) Oliver Cromwell, roj. 1599., umrl 1658.. je bil lord protektor, t. i. državni glavar zedinjene republike Angleške. Škotske in Irske. ki io ie proglasil parlament v boju proti kralju. Pozneje so ponudili Cromvvellu krono, a jo ie odklonil in ostal doživljenjski protektor (prezident) To se je zgodilo v času vojne, ki jo je napovedal angleški kralj parlamentu. Obe stranki sta posegli po orožju: meščanska vojna ie vedno najbolj neusmiljena. Oddelki kralia Charlesa so bili že večkrat potolčeni. Njegovi, v boju ujeti pristaši so prišli pred sodišča, ki jih ie za soienje vstašev ustanovil Crom-well v vsakem mestu. 'Sir Patrick .ie bil sodnik v Ne\v-Cast-lu. Cromwell ie visoko cenil njegove zmožnosti in zvestobo, a sir Patrick je bil preslabega zdravja ia je postal sod- Kirurgija v prid lepoti Moderna žena posveča vedno večjo pozornost svoji zunanjosti. Po tem študiju same sebe postaja lepša, elegant-nejša, mlajša. Cesar se še ni bati 20-in 301etnim. namreč gub, dvojne brade in sličnega zla, tega se dandanes ni treba več bati niti onim. ki imajo prvo mladost že za seboj. Masaža in glinasta maska delata čudeže. Je še druga tehnika, s katero se odpravijo gube in se tudi z njo vedno bolj spoprijaznujejo. Pripovedovanja Mistinguette, Glorije Swanson in drugih svetovno znanih zvezd, ki so si dale operativnim potom odstraniti ovire lepote na obrazu, vzbujajo vedno več zaupanja. Ako pa se take žene, o katerih se lahko trdi, da jim je obraz premoženje, podvržejo operaciji. zakaj bi tega ne poskuusile tudi druge? Pariška zdravnica gospa dr. Noelo-va ie nedavno predavala v Parizu in nato na svoji turneji tudi v Rimu izčrpno o olepšujoči kirurgiji, o njenem naraščajočem uspehu in vedno večjih možnostih na tem področju. Dame v Rimu so prišle v znatnem številu poslušat predavanje o lepoti. Mladih je bilo v predavalnici pretežno število in delale so, Čim dalje je trajalo predavanje, tem resnejše obraze in so študirale vsa znamenja staranja, ki jih je opisala ga, dr. Noelova na obrazih navzočih starejših dam. Metoda, ki jo je obrazložila ga. dr. Noelova, je zelo enostavna. V višini oči, tik pri ušesih, nastanejo koži vertikalne in hori-contalne zareze. Preširoka vrhnja ko- ža, ki tvori gube, katerih sc ženske v starosti od 40 do 50 let tako boje, se zoži na slični način, kakor preširoko krilo. Ta tehnična razlaganja, ki so bila podana prav mirno, so povzročila, da so mnoge dame obupane dvignile roke k nebu. Nekatee so padle že vsled same misli na operacijo v omedlevico. Hrab-rejše pa so iskale skrivaj s kazalcem med svojimi kratko ostrženimi lasmi mesto, na katerem bi moral kirugični mož narediti zareze in so se pri tem tresle od razburjenosti. Toda to še tri bilo vse. Operacija se lahko izvrši tudi na tilniku, da se ušesa, ki jih je mati narava ustvarila prevelika, zmanjšujejo ali da se odstrani premočna dvojna brada ali pa, da se odstranijo gube na vratu ali na tilniku. Ga. dr. Noelova je iskreno pledirala za »dobro stvar«. Po nienem mnenju je olepšujoča kirurgija socijalna potreba, ker se lahko vsaka ženska, ki ni obdarjena s preveliko lepoto, da olepšati. Imamo mnogo vrst zaposlenih žensk, ie dejala dr. Noelova, na pr. zavarovalne agentinie, uradnice, prodajalke in druge, pri katerih je več ali manj važno. da niso grde. ker hoče tudi človeško oko imeti svoje veselje. Lepota, prikupna zunanjost nikjer ni odveč. Zal je veliko žensk, ki radi svoje zunanjosti težko najdejo službo. Za te je este-tična kirurgija velikega pomena. Poleg bradavic in drugih napak bodo kmalu tudi gube zapadle preteklosti. S temi besedami ie ga. dr. Noelova končala svoje zanimivo predavanje, ki je vzbudilo splošno pozornost. Koliko Pa upoštevanja, to se bo šele videlo. Kino Doug in Mary Iz zasebnega življenja Douglasa Fairbanksa in Mary Pickford. Drugega marca 1920 se je Mary Pickford ločila od svojega tedanjega moža Owena Moora, s katerim se je bila poročila 1. 1913., 28. marca pa se je poročila z Douglasom Fairbanksom, ki se je bil že 5. marca 1919 ločil od svoje žene mrs. Beth Sully. V Los Angelesu ta poroka ni vzbudila kaj presenečenja, saj je bila javna tajnost, da se oba zvezdnika rada vidita, kakor tudi, da njuno dotedanje zakonsko življenje ni bilo baš vredno zavidanja. Spoznala sta se Mary in Doug leta 1918 na turneji, ki sta jo podvzela skupno s Char-liejem Cliaplinom in W. S. Hartom za propagiranje ameriškega vojnega posojila. V tistem času se je tudi porodila misel ustvaritve nove filmske družbe, ki se je kmalu potem obistinila. Novo podjetje so krstili na ime »United A rt is t st (zedinjeni umetniki); med ustanovniki je bil tudi David Wark Griffith, ki je še danes na glasu največjega filmskega režiserja. Po povratku s turneje sta se i Mary i Doug vrnila k Svojemu poslu. Nekega dne, ko so snimali v študiju Arteraft sceno, v kateri je igrala glavno vlogo Mary Pichford, se je pripetila nezgoda: utrgala se je lestev in Mary je obvisela na žici visoko gori v zraku. Douglas, ki se je mudil v sosednjem ateljeju, je iakoj prihitel na pomoč in srečno spravil Mary na tla. Pravijo, da je ob tisti priliki, visoko gori v zraku, vzklila med obema ljubezen. Leta 1920 sta Mary in Douglas prodala svoji hiši v Los Angelesu in se preselila v krasno vilo, ki jo je Douglas malo prej kupil na idiličnem pobočju Beverley-Hillsa, pol ure avtovožnje od svojega ateljeja v Holly-woodu. Tod preživita ves čas, ki jima ga ne vzame poklic. Najčešče jima druguje Charlie Chaplin. Ob prostem času hodi Douglas na lov na zajce ali pleza po bližnjih gorah, Ma-ry pa zajaha konja. Seveda jima prostega časa ne preostaja, kajti snimanje in kar spada zraven, traja malone ves dan. Kadar se hočeta Douglas in Mary dodobra odpočiti, gresta na potovanje, na vzhod ali pa v Evropo. Letos sta n. pr. obiskala Italijo, Švico, Nemčijo iu Francijo. Po povratku se še za nekaj časa podaljšata »dolce far niente«; privoščita si dobro godbo, čitata knjige, uganjata šport itd. Sama ne igrata nobenega instrumenta; za koncert jima igrajo prijatelji ali pa si naročita orkester iz Los Angelesa. Knjige kar požirata; v krasni in bogati njuni knjižnici menda ni knjige, ki bi ue bila razrezana. Največje razvedrilo pa jima je št udiranje manuskriptov bodočih filmov in onih, ki jih baš snimata. V duhu pretehtavata vse njih vrline in slabosti, iščeta novih idej črtata nik le za to. ker ni bil za vojaka. Slovel je po svoii pravičnosti Nekoč ie večerjal sir Patrick s svojo rodbino, ko so mu pripeljali vojaki novega ujetnika. To je bil kraljevski častnik, ki ie hotel po porazu Charlesove vojske pobegniti čez morje na Francosko. Sir Patrick ie velel sneti uietniku okove in pogrniti še eno mizo za večerjo. «Danes imam rojstni dan,» ie dejal «in nočem kaliti miru v hiši. Nai večerja ujetnik s svoj6 stražo. Nocoj sem hišni gospodar, sodnik bom iutri». Voiaki so se vsedli k mizi obenem z ujetnikom, ki ni kazal razburjenja in ic molče večerjal Sir Patrick se ie povrnil k prijateljem in nadaljeval razgovor, katerega so s svojim prihodom prekinili voiaki. «Rekel sem torei, da sem bil v svo-iem petnajstem letu slaboten mladenič. Trpel sem ob hudi mačehi in niso mi prizanašali šolski tovariši. Deček ima pogum, če se čuti močan, iaz pa sem bil strahopeten radi svoje slabosti. Živel sem v stalnem strahu, najbolj Pa sem se bal učiteljeve leskovke. Dvakrat me je kaznoval in sem se tresel, če sem le pomislil na njegovo šibo. Učil sem se takrat v Westminstru. Naš razred je delilo od drugega preprosto zagrinjalo, manj vredne z dnevnega reda, stremeč neprestano k višku, k najvišji filmski popolnosti. Kajti v svesti sta si, da uživata občudovanje in simpatije ogromnega števila ljubiteljev dobrega filma, in zavedata se, da se mora občudovanje in simpatije publike zaslužiti. Dvojnik »Pazite! Ne kaži to obraza pred objektivom . Vedno le hrbet, samo hrbet . Vzemite še en stol! In sedaj začnite!« Dvojnik slavnega liom ika-akrobata se trudi na moč, da zadovolji režiserja. Splezal je bil na mizo in potem še na stole, postavljene na mizo drug vrhu drugega v obliki piramide, in sedaj se napenja ia steza roke proti stropu, kjer ima zabiti že-belj — piramida pod njim pa se ziblje, tre-peče, opasno, vznemirljivo . . . Poleg režiserja stoji veliki komik in da» je ukaze svojemu dvojniku, in bedni dvoj n,ik jih izvršuje, kakor ve in zna. Operater snima aljrobatije, ki jih t>o po-tem svet pripisoval velikemu komiku. Na delo, dvojnik, ne obotavljaj se, saj si pla. čan za to! . . . Katastrofa . . . Noga se je stolu zlomila in dvojnik je padel na tla, v sredo med polomljene kose lesa . . . Operater še vedno vrti, saj je malo tako realističnih prizorov ... in dvojnikov obraz je tako grozotno spačen . . . Publika t>o zadivlje-na nad velikim komikom. Scena je končana. Dvojnik, ki je igral vlogo do konca, potoži, da je ranjen. Zdravnik ga preišče: zlomljena noga Kakor pri stolu Ba. saj dvojnikov ne manjka. Bo pa drugi za-vzel njegovo mesto. Ponesrečencu ne kaže drugega, kakor da gre v bolnico. Družba bo plačala stroške, še zadovoljen je lahko, da bo dobra dva meseca na »počitnicah«. Take stvari so v deželi filma domala na dnevnem redu. Dvojnik leži v bolnici, vročina ga muči. Nastopila je komplikacija . noga bo morda za celo življenje ostala otrpla Dvojnik »gara« za smešno nizko plačo in ni zavarovan. Njegova edina odlika je sličnost z originalom. Ta pa je zavarovan, kakopak. Počemu neki, ko pa on ne izvaja opt.sn.lh akrobatij, nego le dvojnik? E, prevelika previdnost nikdar ne škoduje. Kako nemadejano se utegne i>ripetiti avtomo-bilska nezgoda! Dvojnik razmišlja . . . razmišlja, kako bo mogel igrati svojo vlogo s pokvarjeno nogo. Tudi v cirkus se ne bo mogel več povrniti . . . Veliki komik je priljuden človek, pa mu bo gotovo poiskal nameščenje v ateljeju. Toda — je-li to tista bodočnost, o kateri je tolikanj sanjal? Mar ni upal v najskritej-šem kotičku svoje duše, da bo nekoč dosegel velikega komika ln si bo potem osnoval svojo lastno družtio? Zbogom, lepe sa-nje, zbogom za vedno . . . O dvojnik, kje je kdo, ki bi te pomilo-val? ... (Iz knjige: Robert Florey, Fjlmland.) Vraže filmskih igralcev Tudi filmski igralci so podvrženi vražam, morda še bolj kakor navadni smrtniki. Skr^ raj ga ni filmskega igralca, ki bi ne pripis soval pomena kakemu sicer povsem brez= pomembnemu pojavu, za katerega bi se mi niti ne zmenili. Tako je n. pr. Conrad Nagel udarjen — nikar se ne smejte! — na lestve. Bognedaj, da bi moral iti po poti mimo ali pa pod kako lestvo. Izognil bi se je na dve in tri milje v krogu. Ta vraža se zdi njemu sa= nemu čudna. «5evilke 13», pravi, «me ni strah, tudi črnih mačk se ne bojim in pre^ vinjen solnjak mi ne gre na živce. Toda o lestvi ni besedice! Žc sama misel mi je do> volj!» Nornia Shcarcr pa se boji črnih mačk. «Šc vedno, kadar se mi je pripetila kaka neprilika, sem srečala črno mačko. Zato smatram tako srečanje za usodno. Da se mu pa odpomoči. Kadar vam skoči čez prag črna mačka, obrnite hitro svoj suknjič, jo= pico ali suknjo, karkoli pač imate na sebi, in nadaljujte svojo pot. Uverjcni ste lahko, da se vam nc bo nič zgodilo. Morda to sred« stvo res ni baš v skladu s pravili elegancc in bontona, toda na jugu, kjer sem doma, bo vsakdo, ki bo srečal osebo z narobe ob* lečeno suknjo, takoj vedel, pri čem da je.« «Jaz verujem samo v eno vražo,« pravi drug filmski igralec, Lew Cody, «doma pa je ta vraža v Angliji. Ne prenesem namreč, da bi kdo v sobi odprl dežnik. Drugih vraž ne poznam, a verjemite mi, da mi je že te preveč.« Kaj igrajo drugod? ZAGREB: Sezona repriz. Ljubezen v sne> g u (Pat in Patachon), Šejk (Rodolfo Valen=> tino), Bela sestra (Lilian Gish, Ronald Col» man). — BEOGRAD: Zabranjeni raj (Pola Negri, Rod la Rocque, Adolphe Menjou), Opasna nedolžnost (Laura la Plante, Eugen O' Brien), Njeno malo veličanstvo The Kid (.lackie Coogan\ — GRADEC: Tragedija (Hennv Portcn), Ponos kompanije (Rein» hold Šchiinzel), Napad na ekspresni vlak (Tom Mix), Venit, vidit, vicit (avan« turistični film; Richard Dir). — DUNAJ: Kabinet voščenih kipcev (Conrad Veidt, \Verncr Kraufi), Igračka strasti (Edmund Lowe, Alma Rubens). Milijardna oporoka (Richard Talmadge), Železna nevesta (E. Morena) Zulejka. zvezda Sahare (Norma Talmadge. Joscf Schildkraut). Idilično domovanje Vila Douglasa Fairbanksa in Mary Pickfordove v Beverley-Hil!su pri Hollywoodu (Kaliiornija) katerega se nismo smeli dotakniti. Nekoč poleti, ko ie nam razlagal učitelj dolgočasno latinsko slovnico, sem zaspal. Zbudil sem se nenadoma, prestrašen od kričanja tovarišev. Malo na nisem padel s klopi. Nehote sem se oprijel prepovedanega zagriniala, ob katerem sem sedel Nesrečni zastor se je odtrgal in smo vsi zijali v drugi razred. Oba učitelia sta hitela na kraj zločina. Lahko bi mislila, da sem kriv iaz ali pa deček, ki je sedel onstran zastora, a moja zadrega me je izdala. Učitelj mi ie rekel iezno, naj stopim k njemu po dva-naist udarcev z leskovko. Vzdignil sem se'v strahu in hotel prositi, da bi mi prizanesel. a nisem mogel izustiti niti besede. Jezik me ni hotel ubogati, noge so se mi šibile in ko sem stopil iz klopi, sem nehote pokleknil. Huda leskovka se ie že dvignila v zrak. ko je zakričal nenadoma neki glas: «Pustite ga! Jaz sem strgal zastor!« To ie rekel deček, ki ie sedel onkraj zastora. Učitelj ga ie pozval, nai vstopi v naš razred; in ie dobil dvanajst udarcev po rokah. Rad bi odvrnil od njega nezasluženo kazen, a nisem imel poguma; ko so se vsuli udarci, nisem odprl ust. Po končani kazni je šel deček na svoj prostor in ie skrival za hrbtom krvaveče roke- Nasmehnil se mi je in zašepetal besede, katerih ne pozabim nikoli: «Nikar se več ne obešaj na zastor, prijatelj! Leskovka ie huda!» Padel sem na tla in pričel tako ihteti, da so me morali prenesti domov. Od tega dneva sem se pričel boriti s svoio stra-hopetnostjo in se mi je to tudi posrečilo: zdaj že nisem več tak slabič.» «Ali niste nikoli srečali svojega pogumnega rešitelja?« je vprašal neki gost. «Zal, nikoli več», je odgovoril sir Patrick. «Bil je v drugem razredu, jaz pa sem kmalu nato zapustil westmin-stersko šolo. Toda Bog mi ie priča,» ic dodal in oči so mu postale vlažne, <-da sem ga večkrat želel videti in veliko bi dal zato, da bi izpil na njegovo zdravje to čašo>» V tem trenutku se ie stegnila k njemu neka roka in začudeni sodnik ie videl, da hoče z njim trčiti niegov jetnik. «V spomin raztrganega zastor.ia v Westminstru. sir Patrick!« ie izgovoril jetnik svoio napitnico «A spomin Vas je zapustil: dobil sem takrat štiriindvajset udarcev, ne pa dvanajst. Kaznovan sem bil za svojo krivico in vašo nedolžnost, ker ie mislil učitelj, da sem hotel prikriti svoie dejanje.» «Saj res! Tako ie bilo!« se zavzame sir Patrick, «a odkod to veste? QaJ — Državniki in novinarji Male antante na Bledu Naš ljubi, dragi Bled postaja eno najvažnejših središč evropske politike. Iz nedolžnega, več ali manj skromnega letoviščnega centra, kjer se običajno zbirajo ljudje, ki se zanimajo za vse mogoče, samo ne za vnanjo politiko, postaja Bled kraj, kjer se sestajajo di-plomatje, katerih beseda pomeni zelo mnogo v srednji Evropi, pa tudi precej v celotni svetovni politiki. Na prvem mestu moramo vsekakor imenovati vnanjega ministra češkoslovaške republike, gospoda dr. Beneša, Njegova deviza je mir in hladna kri; v njem je nekaj konservativnega, morda se sme reči tudi miroljubnega. Naša javnost je imela že večkrat priliko kritizirati Ninčicevo miroljubnost in storila je to s primerno temeljitostjo. Sicer v povojni dobi ni igrača voditi vnanje-politično »usodo mlade države ter krmariti srečno med tesnimi prehodi možnosti in nemožnosti; dr. Ninčiču se očita, da stori to na način, ki ni v skladu z nacijonalno častjo in dostojanstvom. Občinstvo si želi več možatosti in več uporne samozavesti. Toda kar se tiče odnošajev do prijateljskih držav, do Male antante. je dr. Ninčič mož na svojem mestu. Njegova preudarnost, odpor proti vsemu, kar ima značaj patetičnega in nereelnega. označuje smer in metode naše vnanje politike. O vsem tem bo pričalo tudi pri-čenjajoče zasedanje diplomatskih predstavnikov Male antante na Bledu. Bled, dragulj naše slovenske zemlje, se bo te dni imenoval v premnogih evropskih jezikih. Kakor smo mi iz svoje skromnosti in neznatnosti napredovali do stališča državnega naroda, prav tako se je naš Bled iz običajne letoviške postojanke povzdignil v mednarodno važno središče, kjer se vršijo diplomatski sestanki, odločilni za usode narodov in držav. Oba hotela, v katerih se vršijo konference Male pntarte. Zunanji minister ČSR dr, Edvard Beneš ki vodi s toliko spretnostjo vnanjo po-litko republike bratskega češkoslovaškega naroda in posredno tudi politiko skupine, ki je v mednarodni politiki znana pod nazivom Male antante. Dr. Beneš se zadnji čas vedno češče imenuje kot naslednik prezidenta Masarvka na najvišjem mestu češkoslovaške države; morda je to eden najvažnejših vzrokov, Park hotel na Bledu. Zunanji minister dr. Nomčilo Ninčič da so mu njegovi skriti in javni nasprotniki napovedali boj. Iz notranje-politič-nili vzrokov je narodna socijalistična sjranka, med katere pristaše se šteje dr. Beneš, odpovedala svoje zaupanje dr. Benešu, utemeljujoč svoj energični korak z domačimi homatijami. Na vsak način je za blejsko konferenco neugoden predznak, da se pred njo postavlja možnost Beneševe demisije, zakaj ime češkoslovaškega vnanjega ministra je postalo že program ne le ČSR, marveč cele Male antante. Naš vnanji minister dr. Momčilo Ninčič je mož drugačnega kova. Hvalijo tudi njega kot sposobnega človeka, ali tega daru očividno nima, da bi igral prvo vlogo v politiki svojega sosedstva. ■ Pogled na blejsko kavarno in hotel Toplice (na desni). Sprememba poljske ustave Novi železniški minister — krščanski demokrat. a Varšava, 16. junija. Sprememba ustave, s katero se sedaj bavijo listi, pride pred sejo dne 22. tega meseca. Zakonski predlog predvideva te-Ie spremembe ustave: 1.) Predsednik republike ima pravico razpustiti zakonodajna zastopstva na temelju soglasnega sklepa ministrskega sveta, toda le. ako pred razpustitvijo ni dobila vlada v sejmu nezaupnico. 2.) Predsednik republike ima pravico ugovora proti zakonskim predlogom, sprejetim v obeh zakonodajnih zastopstvih. Pri takem ugovoru pridejo zakonski predlogi zopet pred sejm. Za njihovo sprejetje je tedaj potrebna absolutna večina. 3.) Vlada ima pravico dekretirati zakone, kadar sejm ne zaseda. Na prihodnji seji sejma pridejo tudi na razgovor napovedani predlogi vseh levičarskih strank, ki se nanašajo na To ste Vi!« .ie nadaljeval! «Spoznavam vas dobro! To ste vi! A kako ste prišli do te suknje?« «To je uniforma vojakov njegovega Veličanstva kralja, sir Patrick! Storil sem svojo dolžnost kot škotski plemič. Moj oče je že padel in tudi jaz si ne želim drugega konca. Vse je v redu in mislim samo na rešitev kralja.« «Ali ne mislite tudi na lastno rešitev?« vpraša resno sir Patrick. Ujetnik odkima. «Ne utegnem skrbeti za lastno kožo, ko imam večje brise« nadaljuje končno s prepričanjem. «Ce se človek zaveda svojih dolžnosti se ne sme ustaviti na polovici poti, temveč naj gre do konca. Storil sem. kar je zahtevala moja vest in sem pripravljen odgovarjati za svoja dejanja.« «Ali nočete računati na mojo hvaležnost?« nadaljuje sir Patrick. «I\aj, če bi vam ponudil priložnost za beg?« «Morali bi prelomiti meni na ljubo svojo dolžnost! Ali jaz nočem kupiti prostosti s tem, da bi prevzel odgovornost nase drug človek!« In ujeti častnik se vrne k svoji mizi in nadaliuie molče svoio večerjo. A sir Patrick je postal zamišljen. Naročil ie voiakom, naj dobro ravnajo z ujetnikom, sam pa je zapustil New- Castle še istega večera, ne da bi komurkoli omenil namen svojega odhoda. Povrnil se je šele čez tri dni in je takoj poklical ujetnika. «No, kdaj pridem pred sodišče?« vpraša ta. «Rad bi že videl konec. Tukaj so vsi tako prijazni, da se bom končno še zbal smrti!« «Lord Derby» mu zdaj odvrne ginje-ni sir Patrick. «Pred dvajsetimi leti sem videl vaše krvaveče dlani in sem čul vaše šepetanje: — Nikar se več ne obešaj na zastor, prijatelj! Leskovka je huda! — Prinašam vam pomilostitev, ki jo je podpisal sam lord-protektor, in vam zdaj pravim, ker je prišla vrsta na me: — Nikar ne potegnite orožja zoper parlament, ker je težko kljubovati Cromwellu!» S temi besedami je objel sir Patrick lorda Derbyja in ostala sta za vselej dobra prijatelja, četudi se nikoli nista sporazumela v političnih vprašanjih. PaSača LjufcJ]. Kreditne banke takojšnji razpust sejma in senata. Ministrski predsednik je izrazil željo, naj bi šel parlament na počitnice v prvi polovici julija. Vlada ne želi novih volitev pred spomladjo. Po deželi so se vršili veliki shodi, na katerih se je razpravljalo o spremembi ustave. Sprejete so bile razne resolucije, med njimi tudi take, ki zahtevajo, da se predsednik republike voli z ljudskim glasovanjem. Imenovanje novega železniškega ministra v osebi poslanca inženjerja Pavla Romoszkega je zbudilo v parlamentarnih krogih veliko pozornost. Inženjer Romoszki je namreč pristaš krščanskih demokratov in tajnik njihovega poslanskega kluba. Krščanski demokrati so pri volitvi predsednika republike glasovali proti kandidaturi maršala Pilsudskega in profesorja Moscickega. Stranka nagiaša, da je bil poslanec Romoszki zato imenovan za ministra, ker je strokovnjak v železniških stvareh. Ni izključeno, da Romoszki ne bo zastopal v vladi krščanskih demokratov in da izstopi iz njihove stranke. — Oeškoslov. - jugoslovenska svečanost v Oiomucu. Ceškoslov.-jugoslov. liga v Olomu-cu je zgradila mavzolej za jugoslovenske junake, padle v svetski vojni. V ta mavzolej preneso kosti 1350 jugoslovenskih borcev, ki so pokopani na ozemlju Moravske in Šlezije. Spomenik _ mavzolej je že skoraj dograjen in bo 11. julija slovesno posvečen ter izročen svojemu namenu. Ob tej priliki prirede v Oiomucu velike svečanosti, ki naj bodo manifestacije bratske vzajemnosti med češkoslovaškim in jugoslovenskim narodom. Teh slavnosti se službeno udeleže zastopniki češkoslovaške in jugoslovenske vlade, kakor tudi odposlanci jugoslovensko - češkoslovaških lig iz Češkoslovaške in Jugoslavije. Jugoslovensko vlado bo zastopal prosvetni minister Miša Trifunovič, ki bo obenem vodil tudi zastopstvo jugoslov.-češkoslov. lig. Na slavnost je povabljen tudi Jugoslov. Sokolski Savez. Za svečanost ]e določen ta-le program: V petek 9. julija velik koncert, pri katerem sodelujeta 2 vojaški godbi;; v soboto 10. julija dopoldne prenos kosti jugoslovenskih borcev z vojaškega pokopališča v mavzolej, zvečer jugoslovenska akademija, po akademiji prijateljski večer v Narodnem domu; v nedeljo 11. julija dopoldne svečana izročitev spomenika jugoslovenskim oblastcim. ' pri čemer govore: predsednik centralne lige v Pragi bivši minister dr. Milan H o d ž a, jugoslov. prosvetni minister Miša Trifunovič in olomuški župan dr. F i s c h e r; pojx>ldne je velika narodna svečanost, pri kateri bo so- delovalo Sokolstvo, češkoslovaška iu jugo- ' slovenska vojska, organizacije hanaške itd. ' Oiomucu je ležeče na tem, da bi se sveča- j nosti udeležilo čim največ jugoslovenskih j gostov, za katerih sprejem se delajo velike j priprave. — Tako Bolgari, a mi? Pretekli petek so v Sofiji prvič predvajali v cModernem teatru> velik originalni film «Bolgarija — domače planine in livade». Predstavi so prisostvovali: kraljeva odposlanca — Kurtokli-jev in Grujev, predsednik narodnega sobranja Cankov, bivši minister Kalfov, poljski poslanik Barano\vski, upravnik češkoslovaškega poslaništva Krupka in razni drugI dostojanstveniki. Pred predavanjem je orkester zaigral državno himno tšumi Marica:-, med predstavo pa so koucertirali razni ugledni sofijski umetniki in poseben pevski zbor. Film predstavlja naravne krasote bolgarske zemlje: Balkan, Vitošo, morje, slikovite kraje in samostane, obenem pa podaje slike in prizore iz življenja po vaseh in mestih, proizvajanje tobaka, rožnega olja Itd. Film je delo berlinske tvrdke «Ufas>, filmo-vanje pa se je vršilo po navodilih bolgarskega umetnika Rajka Aleksijeva. — Katcor poročajo bolgarski listi, je film sijajno uspel in bo v kratkem predvajan tudi v inozemstvu. — Tako skrbe Bolgari za reklamo zase in za svoje lepe kraje! Naša država je trikrat večja kakor Bolgarija, a denarja, da bi ga trosila za tako reklamo, ki bi nam silno koristila v tujini, obenem pa bi bila za lastne državljane najuspešnejše sredstvo, da bi spoznali krasote svoje domovine, o katerih večina njih niti pojma nima. Ni menda države na svetu, ki bi bila tako bogata na naravnih krasotah, kakor je naSa, toda ali 6e kaj stori za propagando teh krasot? Nič ali zelo malo! Divna naša jadranska obal, Triglav, Sar planina, Perister, Blejsko jezero, Plitvička jezera, Ohridsko jezero itd., kje so lepši kraji, kje so bolj veličastne gore, kakor so te? A kdo jih pozna? Skoraj nihče ali zelo majhen odstotek prebivalstva, o inozemstvu sploh ne govorimo. Pa hočemo dvigniti pri nas promet s tujci, a držimo roke križem, meneč, da bo vse — Bog dal! — Kakor je razvidno, so Bolgari razumnejši in okretnejši, zato so že v marsikaterem oziru prekosili nas. katerih geslo je še vedno ! — Pot bolgarskih «Junakov» v Prago. Bolgarsko telovadno društvo cJunak» se z veliko vnemo pripravlja na pot v Prago. Pretekli teden so člani dobili že nov, j>o sokol-skem izdelan kroj. Tudi članice že imajo nov kroj. Ali se bodo z novim sokolskim krojem navzeli tudi sokolskega duha in sokolskih idej? Želeli bi to, vendar pa se bojimo, da bo tudi v novem kroju ostal stari duh, ki je bil doslej vse preje kakor slovanski. Člani odpotujejo v Prago že 26. t. m. Peljejo se iz Loma z ladjo po Donavi do Bratislave in od tu z železnico v Prago. Vozili se bodo 4 do 5 dni do Bratislave. _ Palackega slavnost v Sofiji. — glasilu »Neodvisne Prekmurske Stranke* je dne 14. t. m. zvečer združil v protestni sestanek vse Slovence in Hrvate v Dolnji Lendavi brez razlike strankarske pripadnosti. * Ogorčena množica je dala duška čuvstvom uža';en--narodr.e duše. Menda ne more zgodovina beležiti nesramnejšega napada na naš narod, kakor so ga izvršili naši narodni rt i sprorniki v naši lastni državi. Po sestanku je množica manifestirala po ulicah Dolnje Lendave ter vzklikala proti povzročiteljem te nesramnosti. Slovenci smo pokazali, li sino še tu. Naše oblasti pa naj se že enkrat zdramijo in pokažejo, da v naši državi ne pustimo blatiti našega naroda. Ljudje, ki žive od žuljev prekmurskih Slovencev, mislijo, da smejo zapeljavati naše ljudstvi pod kateroko'i krinko, da slovenska iav-nost ne bi spoznala njih pravih teženj Eno-dušnos; na sestanku je pokazala, da bomo znali v bodoče sami zadostiti razžaljenemu narodnem ponosu, če ne bodo naše oblasti imele |jovolj smisla za to. Vsi uradi so !iM zasVpani po vseh svojih uslužbencih in predstojnikih, le sodišče ni poslalo svoiesa predstojnika. Gdč. Marici Sever — Slovenki — pa svetujemo — naj ne reflektir.i še nadalje na prodajo listov, ki na tak n.ij-n napadajo naš narod. Tudi trgovina naj ro narodna Našim oblastem pa ponovno k'i-čemo: Vzdramite se in zavedajte se. s kom imate opraviti! Manifestanti so demoi-tri rali z besedami in pestmi pred župniščem. kjer stanuje predsednik nove stranke, ki sa smatramo soodgovornim za nesramnosti. Sotrudnik lista drž. katehet Holsed! se je skril pred manifestanti — bogve v kateri kotiček. Urednika — evang. pastorja — ie rešila pred razburjeno množico okolno«;. da narod ni hotel motiti spanja malih otrn-čičev naše krvi, ki še ne vedo. kaj je madžarska nesramnost. Dušk3 ogorčenju ie dala množica na glasen način tudi pri odvetniku dr. Nemetyju, Vi formalno financira podjetje nove stranke. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska opera Četrtek, 17. junija: «Figarova svatba®. P res mijera. C. Petek, 18. junija: »Večni mornar®. E. Sobota, 19. junija: »Figarova svatba®. B. Mariborsko gledališče Četrtek 17. ob 20.: »Peg, srček moj« C. Ku» poni. Celjsko gledališče. Petek 18.: »Duše«, gostovanje ljub. drame. Iz zagrebškega gledališča. Po večletnem odmoru se poje v zagrebški operi sedaj zopet Dvofakova «Rusalka», v katere naslovni ulogi altemirati dami Zikova in Zlata Gjungjenac - GaveHa. Opero dirigira kapeinik Milan Sachs. Dalje ima zagrebška opera na sporedu Gounodovega <;Fau-sta», v katerem gostuje ruski tenorist Skup Tomaj-do«. Igrala se bo najbrž tudi Strozzijeva efektna drama »Ecce homo« in po možnosti pride na oder Biichnerjevo delo »Dantonova smrtc. Ansambl bo nekoliko reduciran ter izpopolnjen. Angažirana je že sedaj članica beograjske rlrame Lidija Mansvjetova za režiserko in g. Šibirjakov, ki bo vodil glasbeni del sezone. Sarajevsko gledališče bo imelo v prihodnji sezoni tudi prenovljen oder, katerega bodo poglobili za 4 metre, tako. da bo v celem trinajst metrov globok ter bo kos tehničnim nalogam, ki se zahtevajo od njega. Miran Jarc: George Sand (Ob 501etnici njene smrti.) Visoko mesto pripada tej veliki borite-l|ici v francoskem slovstvu, saj je ena onih redkih žensk, ki se je povzpela preko svojega območja, vtisnila svojstven pečat dobe v svoje delo in razširila močan vpliv daleč preko svoje domovine. Sand je odprla nove vidike, ki so pomagali miselnosti duhovnega napredka v boju proti dedščini družbe. Njeno življenje je bilo polno pestrih doživljajev, ki jih je izzvala skrajno individualistična natura te samozavestne upornice. Hodila se je v Parizu leta 1804. v odlični meščanski družini, svojo mladost je preživela deloma na gradu Nohant, ki se ji je vtisnil globoko v sjx>min, deloma pa v Parizu. Poročena z grofom Dudevantom se je povsem posvetila leposlovju. Važen doživljaj v njenem življenju je bilo potovanje s pesnikom A. de Mussetjem v Italijo in prelom « tem žensko mebkobnim sanjačem, dočira je Sandova očitavala docela moško odločnost. Podobno razmerje je nastalo (leta 1838.) med njo in komponistom Chopinom, ki je zapustilo močne sledove v njenih leposlovnih delih. Za časa februarskega prevrata je uspešno sodelovala v službi provizorične vlade in ustanovila celo svoj demokratični tednik. Kasneje pa se je umaknila na svoj grad Nohant, kjer je dovršila velik del svojih romanov in novel in ostala tam do svoje smrti (1. 1876). V razgibanem in pestrem življenju velike pisateljice se ostro zrcali temperament, _ ki je obenem podoba prebujajočega se indivi-riualizma 19. veka. Sand je prva načela problem boja spolov, borbo za presojevalno objektivnost in za notranjo neodvisnost, ki upostavlja na mesto nekdanje podložnosti enakopravnost žene. Ta borba je idejna podlaga njenim številnim romanom, obenem pa nov vir neskončnih možnosti bodočega leposlovja. Upor proti nadvladi moža izvira iz čustveno spoznanega doživetja. To pojmovanje zasledimo že v njenem prvem romanu jI n d i a n a« (1832). Toda žena, kot jo prikazuje Sand, boleha v prenapeti čustvenosti, ki prehaja v močno strastnost, vedno žejno novih doživetij, razbijajoča sleherno obliko in je že sama po sebi večna nestalnost, večen upor. To nasprotnost je Sandova trpko izkušala v sebi in jo posebno ostro izoblikovala v »L e 1 i j k (1833), osnovni knjigi notranje raztrganosti in razklanosti, ter obupne kljubovalnosti proti razdvojenosti srca in razuma. Baš njena pretirana odpornost proti nadvladi moža priča, da se notranje vendarle ni osamosvojila, kar dokazujejo njena razmerja z J. Sandeaujem, ki je vplival na njene socijalne ideje in ji dal literarno ime (Sand! Prej se je pisala Dudevant-Du-pin). z Mussetjem, ki je spomin nanj ove-kovečila v pismih iz Italije, v Jakobu:, v »Ona in on« (1859) in drugod, — s Chopinom, ki je vzbudil zasnove za glasbene romane, kakor »Consuelo« (1842), — z Lerouxjem, ob katerem 6e je usmerila v strugo socijalno mističnega leposlovja. Naj-trajnejše in najmočnejše njene pesnitve pa so preproste in idilske novele iz selskega življenja, kakor »Jeannet, »L a m a r e au diablec (1846), »Fran?ois le C h a m p i (1850), ki so uvedle v francosko književnost lunečko povest. George Sand je upravičeno dosegla visoko mesto v leposlovju, deloma ker je bil vpliv njenih idej in formalnih vrednot širok, deloma pa ker jo odlikuje svežost in živahnost pripovedovanja, svojevrsten čar prirodnih orisov in čudovita zmožnost olepševanja in upesjnjenja, združena s sočno zgovornostjo v jasni in blagodejni besedi. (Viri: Haussonville: George Sand; Flake: Francoski roman in novela.) Peter Kasandrič Kakor smo že kratko poročali, je umrl prošli teden tiskovni ataše naše države v Rimu. Peter Kasandrič. Mož, čigar življen-ska doba sega od leta 1857. do 1926., je bil tipičen reprezentant tiste dalmatinske generacije, ki je bila vzgojena v italijanskem jeziku ter je sprejela italijansko kulturo, ki pa je umela izrabiti svoje znanje in svojo marljivost v prid domači narodni duhovni stvari. Kasandrič si je stekel velike zasluge kot literarni zgodovinar in kot prevajalec domačih slovstvenih del v italijanščino. Ko je približno pred štiridesetimi leti začel prevajati narodne pesmi v italijanski jezik, je izpregovorila »Cronaca Bizantina« o njegovem delu zelo navdušeno. To ni bil noben poklon, zakaj Kasandričev prevod srbohr-vatskih narodnih pesmi v italijanščino je bil tako dovršen in diven, da je izšel v štirih različnih nakladah. Dosegel je pri italijanskem občinstvu velik uspeh. Dasi pa ni bil Kasandrič prvi, ki je začel prevajati našo literaturo v italijanščino (pred njim so se s sličnim poslom ukvarjali že Tommaseo, Chiudina, Nikolič in drugi), vendar je bil prvi med Jucosloveni, ki so prevajali našo poezijo v italijanščino točno po izvirniku in pesniško dovršeno. Ko _ se je preizkusil v manjših delih, se je lotil Kasandrič največjega in najtežjega posla, prevajanja Njegoševega »Gorskega Vijenacac. Ta prevod je imel čudno usodo. Naš zastopnik pri italijanski vladi je želel, da ostane prevod še nekaj časa v rokopisu, da bi mogel pozneje iziti v lepši opremi. Kasandrič je res potrpežljivo čakal, da se ponudi ta prilika, a pri tem ga je prehitela smrt. Kasandrič je bil, kakor zgoraj omenjeno, poleg prevajalca tudi izvrsten literarni zgodovinar. Njegov esej je vzorno točen, resen, brez nakita, jezikovno klen in predstavlja čudovito adekvatnost misli in oblike. Pred časom je Kasandrič zbral svoje eseje za jz-danje v posebni knjigi. Stvari, ki bi prišle v poštev za skupen natis, je določil v naslednjem redu: Marko Marulič; »Pisni Iju-vene« Hanibala Luciča; Kacičev »Razgovor ugodni? v drugi polovici 18. stoletja; Kako sem prišel na sled literarnim tatvinam Franca Apprendinija; Devetnajst ljubavnih pisem Alberta Fortisa neki dami v Dubrovniku; Iz beležk Nikola Tommasea; Prerado-vič in Dalmacija: Primorske ženske narodne pesmi. Ta knjiga čaka, da izide pri Hrvatski Matici v Zagrebu, kateri je Kasandrič ponudil svojo zbirko kratko pred svojo smrtjo. XV. mednarodna razstava upodabljajoče umetnosti v Benetkah. Na XV. mednarodni umetniški razstavi v Benetkah je razstavilo svoja dela 800 umetnikov. Mnogo narodov odnosno držav ima lastne paviljone (Francija, Anglija, Češkoslovaška, Nizozemska, Španija, Belgija, Rusija, Nemčija, Madžarska). Italijani so razstavili v glavni palači. Tu se nahajajo tudi dela drugih narodov (Poljakov, Avstrijcev, Švedov, Švicarjev, Jugoslovenov itd.). Dela jugoslovenskih umetnikov se nahajajo v dveh sobah, v prostorih Dt. 16 in 17. Tu so razstavljene zadnje plastike Ivana Meštroviča (Sveti Frančišek, Madona, Magdalena, Gabrijel) in par slik Milenka D. Gjuriča (Delo itd.). Tone Kralj je razstavil samo Kristusa iz znanega oltarja »passio«; v katalogu pa je razstavijalee pomotoma označen za Slovaka. Pri Meštrovi-ču in pri Gjuriču so Italijani sploh opustili vsako oznako narodnosti. Ker v teh prostorih dominirajo Italijani, dobi neveden gledalec dostikrat vtis, da sta Meštrovič in Gju- rič Italijana. Čehi so se udeležili razstave i v kaj lepem številu. Zastopani so: Švabin- 1 sko, Štursa, Bilek, Kalvoda, Stretti in drugi. Francoze zastopata poleg drugih posebno: Derain, Matisse itd. Angleži so se udeležili razstave zelo številno; svoja dela je poslalo v Benetke nad 100 umetnikov. Med njimi prvači slavni grafik Brangwin. Nemci so zastopani po Leiblu, Slevogtu in Lieberman-nu. Razstava je nasploh zelo poučna in kaže popolnoma nazorno nivo sodobne upodabljajoče umetnosti v Evropi. Bilanca pariške Commedie franeaise . Pariško gledališče »Commedie franeaise« je izdalo gledališki pregled za prošlo sezono. Iz pregleda je razvidno, da je Imel zavod v zadnjem poslovnem letu 580 predstav, in sicer jih je bilo 496 doma, 84 v francoski provinci, nekaj pa tudi v inozemstvu, posebno v Belgiji. Celo sezono sta vzdržala na odru dva kosa: Mauricea Rostanda »Noč ljubimcev« in Paula Geraldvja »Ro. bert in Marijana«. Repertoar je bil, iz-vzemši Ibsenovo »Hedo Gabler«, izključno francoski. Največ predstav odpade na Mo-ližra. Za njim slede: Racine, Corneille, Marivaux, Regnard in BeaumarchaJs. Iz. vzemši »Commedio Francai-se« je nivo pariške gledališke produkcije zelo nizeik. Občinstvo daje pred resno dramo prednost operetam in ležernim, cafS-šantam&kim komedijam in burkam. Hauptmann, Mann in nemška literarna akademija. Nemški pisatelj Gerhardt Hauptmann ie odklonil ponudeno mu članstvo berlinske literarne akademije, Mann pa je to čast prevzel m izjavlja, da ie položaj, ki je nastal s te.n, da ie Hauptmann odklonil ponudbo, vsekakor zelo neprijeten, da pa ne misli radi tega resignirati na svoje mesto. Berlinska literarna akademija ie torej kakor izgleda, že od vsega početka obsojena na životarenje. zlasti še. ker odklanja tudi najboljši nemški sodobni lirik Stephan George svoj vstop. Mann označuje položaj institucije kot katastrofalen in obžaluje, da se ie misel zavoda ponesrečila že takoj v začetku. Nori »LoTČevi zapiski«. V Ljeningradu so izšli iz tiska doslej neznani deli Turgenje-vih »Lovčevih zapiskov-, teksti, katere je Turgenjev izločil iz svoji črtic v letih 1816. —1824. Dopolnila, ki se sedaj prvič objavljajo, je moral pisatelj izpustiti radi stroge cenzure. Mednarodna razstava upodabljajoče umetnosti v Monakovem. V Monakovskem »Glas-palastu« je bila te dni otvorjena mednarodna umetnostna razstava, na kateri so posebno številno zastopana dela slikarja Van Gogha. Mnogo slik razstavlja tudi nemški slikar historičnega žanra Egger — Lienz, ki prikazuje v svojih delih borbo Tirolcev za svobodo. -S2- Iz glasbenega življenja „Figarova svatba" (K današnji premijeri v naši operi.) Figaro meri v I. dejanju prostor, kjer bo stala krasna postelja, katero mu je poklonil grof, Suzana pa koketno pomerja pred zrcalom novi klobuk. Oba pojeta ljubek duet. Suzana pove ženinu, da jo grof zalezuje. O tem jo je poučil učitelj glasbe Basilio. Figaro razume takoj, zakaj mu je odkazal grof baš to sobo in izrazi svojo nevoljo v Kavatini. Nato oba odideta. Nastopita Bartolo in Mar-cellina. Marcellina drži v roki poročni list. Bartolo grozi Figaru, ki ga hoče z Marcelli-no oženiti, in gre. Suzana pride. Obe deklici se nekaj časa prepirata, nakar Marcellina razburjena odhiti. Zdaj priteče paž Cherubin, katerega je zasačil grof ravnokar pri Barb-ki, Antonijevi hčerki. Ker vse kaže, da bo odpuščen, prosi Suzano, naj bi se zanj zavzela. Naenkrat se začuje glas grofa in Cherubin se skrije hitro za naslonjač. Grof pride, sede v naslonjač in pregovarja Suzano, naj bi postala njegova. Zunaj se oglasi Bartolo. Grof skoči pokoncu in prisluškuje pri vratih. Paž zleze v naslonjač in Suzana ga pokrije s prtom. Grof, ki ni tega opazil, se skrije za naslonjač. Nastopi Basilio in nagovarja Suzano, naj ljubi grofa. Svari jo pred Cherubi-nom, ki se prilizuje vsem, celo grofici. Zložil je tudi pesem, nemara na grofico. Suzana zahteva, naj neha legati, toda Basilio se roti, da govori samo to, kar imajo v usiih_ vsi sosedje. Grof skoči jezen izza naslonjača in ukaže Basiliju, naj paža takoj zapodi. Basilio Se opravičuje, da so njegove besede le sum-nja, Suzana pa je vsa iz sebe. Toda grof je neizprosen in pripoveduje, kako je našel pa-ža že včeraj pod odejo pri Barbki. Da bi bolj nazorno pokazal, vzdigne prt, 8 katerim je pokrit paž. Nastalo situacijo prekine Figaro, ki nastopi z zborom kmetic. Figaro se hoče zahvaliti grofu, ker mu je dovolil poročiti se s Suzano, toda grof odkloni zahvalo in zbor odide. Vsi prosijo milosti za Cherubina. Grof jih usliši in imenuje Cherubina za častnika, toda pod pogojem, da takoj odpotuje in nastopi službovanje v drugean kraju. Drugo dejanje nas vede v sobo pri grofici. Grofica prosi Boga, naj ji spet pridobi moževo srce. Suzana in Figaro vstopita. Grofici razloži načrt, kako bi se mogla s Suzano hitro poročiti. Pisal je grofu, da se sestane nocojšnji večer njegova soproga z ljubimcem na vrtu. Suzana pa se hoče danes sestati z grofom, toda na sestanek pojde v žensKO preoblečeni paž, grofica pa naj se preobleče v Suzano in soproga na sestanku iznenadi. Grofica je s tem zadovoljna. Pokličejo paža, ki ima častniško diplomo za pasom, ali manjka ji še pečat. Suzana zapre vrata in oblači paža. Grof pride in najde vrata zaklenjena ter zahteva, naj jih takoj odpro. Grofica jih odpre, Suzana in Cherubin pa sta se skrila: Suzana je za zastorjem, Cherubin pa v sosednji spalnici grofice. Ljubosumni soprog postaja nezaupnejši, ker vidi grofico v zadregi. Pomiri ga ropot, ki se zasliši iz spalnice. Grofica pravi, da je notri Suzana, toda soprog hoče vendar vstopiti. Ker ne gre zlepa, hoče vlomiti s silo in odide z grofico. Suzana stopi izza zastorja in pokliče paža. Cherubin skoči skozi okno, Suzana pa se zaklene v spalnico. Grof in grofica se vrneta in prične se finale. Grof odpre vrata in mesto paža se prikaže Suzana. Oba, grof in grofica, se čudita. Toda grof še vedno ni zadovoljen in išče po sobi, Suzana pa razloži grofici, kako se je vse zgodilo. Grof pristopi in prosi soprogo odpuščanja. Figaro pride tudi in naznani, da jih pričakuje pred gradom vesela množica. Že kaže, da se bo vse srečno izteklo, ko se približa pijani vrtnar Antonio z razbitim cvetličnim stojalom v roki in pripoveduje, da ga je polomil tisti, ki je skočil skozi okno. Zviti Figaro izjavi, da je skočil on. Antonio pokaže papir, ki ga je pod oknom našel. Grof spozna paževo častniško diplomo. Toda Figaro reši spet situacijo, češ da je diplomo izgubil on. Na tej namreč manjka pečat in tega je hotel dodati. S tem je položaj grofice rešen. Tretje dejanje prikazuje slavnostno dvorano v gradu. Suzana obljubi grofu sestanek na vrtu. Grof je ves blažen. Odhajajoča Suzana šepne spotoma prihajajočemu Figaru: »Pravda je dobljena«. Te besede je slišal grof in se sklenil nad Suzano in Figarom maščevati. Ko hoče oditi, nastopijo Marcellina, Figaro, Bartolo in sodnik Curzio. Figara obsodijo tako, da mora poročiti Marcellino ali pa plačati visoko odškodnino v denarju. Figaro Izjavi, da se brez dovoljenja svojih plemenitih staršev ne sme poročiti. Iz nadaljnega sledi, da so Figara nekoč ukradli roparji. Marcellina spozna naenkrat v njem svojega sina, ki je bil izginil in mu predstavi Bartola kot njegovega očeta. Grof in sodnik Curzio odideta in Bartolo sklene poročiti svojo staro ljubimko Marcellino. Tudi ti odidejo. Nastopi grofica in za njo priteče tudi Suzana, kateri qarekuje grofica zaljubljeno pismo na grofa.'Pismo spneta z iglo, ki jo zahtevata nazaj. Pride zbor mladih deklic, ki slave grofico. Pridruži se jim v deklico preoblečen paž Cherubin, katerega Antonio pozna in ga pokaže grofu. Grof je med tem prejel tudi pismo. Ko ga odpre, se zbode, vrže iglo proč pa jo spet pobere. Vsi so povabljeni na večerjo in z veselim petjem se dejanje zaključi. Četrto dejanje se vrši v grajskem vrtu — ponoči. Barbka toži, da je izgubila iglo, ki bi jo morala po naročilu grofa izročiti Suzani. Mladi zakonski mož Figaro se približa z Marcellino in izve, da je pisala Suzana grofu pismo. Barbka odhiti, Figaro pa toži Bartolu in Basiliju svoje težave. Basilio tolaži Figara, nakar vsi odidejo in nastopita grofica in Suzana, ki zamenjata obleki. Medtem opazita, da stika Figaro tam okrog. To pride Suzani prav. Takoj ga sklene kaznovati, ker ji tako malo zaupa. Zapoje ljubezensko pesem. Mra-či se in v mraku se približa paž ter se laska grofici, misleč, da ima pred seboj Suzano. Med laskanjem izgovori grofovo ime. Grof, ki se tudi bliža, ga sliši in klofutne mesto njega Figara. Paž uide v paviljon in grof ter Suzana, preoblečena v grofico, ostaneta sama. Figaro preži. Grof odkrije grofici ljubezen. Začujejo se koraki. Suzana hoče zbežati in grof za njo. Suzana, preoblečena v grofico, sreča Figara, ki svojo ženico takoj spozna, ne da bi se izdal. Dobrika se ji, kakor bi bila grofica, dokler ne dobi zaušnice. Pride grof in najde svojega slugo pred svojo soprogo na kolenih. Kliče na pomoč in Bartolo, Basilio in Antonio ter nekaj kmetov naenkrat prihi-ti. Vsi prosijo grofa, naj odpusti Figaru. Grof se odločno brani. Zdaj pride grofica, preoblečena v Suzano, toda z dvignjenim pajčolanom. Grof vidi, kako je, in prosi soprogo oproščenja. Soproga mu vse odpusti in opera se konča z veselim zborom. Veliki uspehi skladatelja Janačka na opernih in koncertnih odrih. Po naravnost ogrom nem uspehu Janačkove -' Katje Kabanove» v Berlinu, vlada živahno povpraševanje po »Zadevi Makropulos-% ki pride, kakor je podoba, v prav kratkem času na berlinske operne odre. Janačkova »Jenufa« ie bila v gledališki sezoni 1925—1926 na 33 velikih odrih in beleži naravnost brezprimeren uspeh. V Berlinu, kjer so sivega češkega skladatelja odkrili nekoliko pozno, se pripravlja sedaj velik koncert mojstrovih del, ki bo'obsegal nasleduje kompozicije: Sonata za violino in klavir; Godalni kvartet; Sek-stet za pihala, : Mladost'; Mali koncert za klavir z dvema violinama, rogom, fagotom in klarinetom. Oratorlj s plesom. To je novost, ki jo uvaja v prakso znana plesna šola iz Hcl-leraua. Šola študira namreč Honeggerjev oratorij »Kralj David«, pisan za mešan zbor. soliste in za orkester. Plesalke bodo nastopale pri izvajanju oratorija v velikih skupinah. Nova poljska opera. Na poljski narodni praznik, dne 3. maja je bila v lvovski operi premijera novega dela skladatelja Tadeja Joteyka »Kralj Žiga Avgust«. Stvar obravnava ljubezensko zgodbo zadnjega Ja-gelonca, razmerje Žige Avgusta z lepo Barbaro Radoziwillovo. Kriza v dunajski Državni operi. Krizi v dunajski Državni operi, ki se je začela z demisijo ravnatelja Sclialka, traja dalje. Schalk je popolnoma opustil vsako brigo za zavod. Avstrijsko zvezno ministrstvo se mora torej pogajati z drugimi dirigenti. Zadnje dni so se raznesle vesti, da bo an-gažiran za ravnatelja zavoda skladatelj «Monne Lise» von Schillings iz Berlina, sedaj pa se te informacije dementirajo. Slej ko prej ima baje največ izgledov za mesto opernega ravnatelja Državne oper6 dirigent Clemens Kraus, ki je sedaj angažiran v Frankfurtu ob Meni. če bi prišel Kraus na Dunaj, bi se tudi Rikard Strauss zopet vrnil k dirigentskemu pultu, kar je bilo pod Sehalkom docela izključeno Rikard Strauss v Monakovem. Skladatelj Rikard Strauss je te dni dirigiral v Monakovem svojo opero »Intermezzo«. Uspeh dela je bil velikanski. Množica je skladatelja slavila, ga obsipala s cvetjem in ga nosila na ramah okoli. Strauss, ki se je nedavno mudil na Grškem, je prinesel s tega potovanja poročilo, da je svetoval Grkom, naj ustanove v Atenah slavnostno gledališče v stilu antičnih odrov. Gledališče r.aj bi služilo operi, diaimi in koncertnim prireditvam. Novosadska opereta v Somboru. Prosle dni je gostoval operetni ansambl iz Novega Sada v Somboru^ kjer je absolviral nekaj operetnega sporeda. Iz Sombora so se člani novosadskega gledališča vrnili zopet v Novi Sad, kjer ostanejo zdaj do konca sezone. Vsa naša provincijalna gledališča so padla na nivo operete: Split, Maribor, Osijek, Novi Sad, Sarajevo . . . Vprašanje nastaja, čemu imajo državno subvencijo, da goje dramo. Naše provincijalne odre bo treba temeljito preustrojiti, da bodo odgovarjali svojemu namenu ali pa napraviti iz njih čisto navadna trgovska podjetja. Rikard Strauss kot dirigent v BerRnu. Rikard Strauss je podpisal pogodbo z ber« linsko opero in se je obvezal za tritedensko gostovanje. Dirigiral bo lastna dela, v prvi vrsti «Ariadno na Naksu». ,.Ljubljanski Zvon" Majski zvezek »Ljubljanskega Zvonac je Canakarjeva številka »Ljubljanskega Zvona« posvečen spominu Ivana Cankarja in prinaša na uvodnem mestu »Glose k Zgodbam iz doline šentlorjanske«. Te glo6e je napisal Cankar v broširani izvod Zgodb, katere je poklonil svoji znanki Cirili Štebijevi, kateri je pojasnil postave razbojnika Petra, Poli-karpa in kancelista Jareba. Janko Glaser priobčuje zanimivo Cankarjevo korespondenco z Anico Lušinovo, dekletom, kateremu je pesnik postavil spomenik v »Erotiki« in drugih delih. Ta korespondenca obsega 37 pisem ter vsebuje zanimive in dragocene prispevke za proučevanje Cankarja-človeka in Cankarja-umetnika. Ivan Lah piše o Cankarju v šoli, Fran Albrecht priobčuje pisma, katera je pisal Cankar Mici Kesslerjevi, Bratko Kreft pa podaja v kroniki beležbe o Cankarju v Slovenskih goricah, ko je Cankar leta 1911. predaval na učiteljski skupščini o slovenski literaturi. Ostalo Zvonovo gradivo obsega proze in pesmi. Pesmi prispevajo: Ivan Albrecht (Joj, po trati), Pavel Golia (Dezerterji), Gustav Strniša (V polju) in pokojni Srečko Kosovel (Prerojenje). Vladimir Levstik objavlja začetek večje proze »Hilarij Pernat«, France Bevk pa nadaljuje svoj roman »Beg pred senco«. Književna poročila govore o Pregljevem libretu »Komposteljski romarji«, o Kettejevi burki »Naši dijaki t, o Jakličevi povesti »V graščinskem jarmu«, o Žagarjevem »Vrtincu«, o Carli-Lukovičevi »Evfemiji« ter o Ujevičevi zbirki »Kolajna«. Božidar Borko je posvetil v razmere mariborske drame z referatom o letošnji gledališki sezoni. V splošnem je ta številka Zvona že radi Cankarjevega gradiva zelo zanimiva in jo bo vzel vsakdo z velikim veseljem v roke. »Ljubljanski Zvon« se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, stane celoletno 120 Din, posamezna številka 15 Din. Naročila je nasloviti na upravo, Ljubljana, Prešernova ulica, 54. Paul Valerv: Moja predavanja Tekom zadnjih let je naneslo, da sem imel več predavanj po državah ob francoskih mejah. Z njih sem prinesel zelo različne vtlske, pa vse prijetne. Nič bolj zaje ml j ivo kakor iti iz ene dežele v drugo, to se pravi v mojem primeru iz ene skupine pisateljev in umetnikov v drugo, iz enega naobraženega občinstva med drugo, in kakor bi ptica med svojo selitvijo pokušala-zrna in sadeže raznolikih podnebij, sicer vse slastne, pa vse drugačne, preceniti množico umstvenih središč in pesniških ali modroslov9kih stremljenj, ki si niso nič kaj Podobna. Opazovati na priliko, kako se različno presoja velik francoski Pisec, kak Racine ali Baudelaire, in kako se okoriščajo z njim v Belgiji, Švici. Angliji. Italiji, Španiji. To je velezanimiv poskus. Perspektiva vrednot se Drav nepričakovano izpreminja. Tako najdeš, da se dela, ki jih mi stavimo v zelo raznovrstne redo-ve, v Madridu ali Milanu štejejo za enakovredna ali se celo čislajo v obratnem Pravcu. Priznati je treba, da so nekatera imena, znatna v našem slovstvu, komaj poznana v tujini ali da imajo drugod osupljiv sloves pisatelji, ki so pri nas doma jedva poznani v jako ozkem krogu. To sicer vemo že naprej, ali neposredno izkustvo je vse drugače mogočno. Onkrai granice skoro ffi več sledu o hierarhiji, ki bi io nazval oficielno. Nominalna in nekako fiduclarna vrednost francoskih del, ki se ustvaria in vzdržuje v Franciji z izročilom, s pridobljenim polo- žajem. z vseučiliškimi sporedi, ima v inozemstvu le s težavo nekaj veljave. A za res dragocena, to se pravi vesolfno ali vsaj evropsko pomembna dela se vneto zanim-ljejo. Ta globoka vrednota del se po mojem mnenju meri z žrtvami, s katerimi si jih morajo tujci nabavljati, iih doumeti, izvleči iz njih nekako duševno hrano. In ta vrednota gorečnosti, pozornosti in z eno besedo napora se mora v vseh književnih sodbah jasno ločiti od zabavne ali begotno čuvstvene vrednosti ... Vi mi ne bi verjeli, kako je prijetno, če se ob prihodu v neznano mesto sestanete s prijatelji, ki jih niste še nikdar videli, ki ne poznajo o vas drugega kot to, kar so mogli posneti iz vaših spisov, in o katerih vi ne veste drugega kot to. da vas pričakujejo z nekakšno dražestno radovednostjo ter s prisrčno negotovostjo. N. K. Paul Valerv: V Curihu Nikoli ne pozabim svojega predavanja v Curihu, enega izmed prvih, kar sem iih imel. Govoriti mi ie bilo v vseučilišču o »krizi evropskega duha«. Na glavni postaji me ie sprejel francoski konzul, g. Ristel-hueber, jako naobražen in ljubezniv mož, ki je na svojem mestu mnogo storil za narod in za književnost. Prvi pogledi na zidove so mi povedali, da bom govoril v »glavnem avditoriju« univerze. Lepak mi ie sicer daial naslov »profesor-^etor«, kar me ie vsekakor preplašilo. Zvečer se me je polotila neomejena bo- I jazen. Ob misli, da bom moral stopiti za slavnostno stolico in govoriti pred poslušalstvom, ki so mi ga naslikali kot strogo in od sile pozorno, so se mi »blačice tresle«, in moja borna sredstva so ginila od minute do minute. Naposled ie udari:a usodna ura. G. Ristelhueber ie prišel po me v hotel. Ko sva šla črez most. me je neznansko mikalo, da bi se strmoglavil v Limmat. Curiška univerza ie veličastno poslopje. Treba ie bilo iti po visokem stopnišču in skozi velikanske veže . . . Sledniič so me potisnili v dvorano. Stopil sem na oder. Govoriti je bilo treba stoje pred vzvišenim podstavcem, ki sem se ga krčevito oklepal, ker sem bil ves iznemogel od truda in tesnobe Pred menoj nabito polna sobana. ki sem io videl kakor v somraku: nekaj obrazov se ie tu pa tam bolje razločevalo in po površini te meglice se ie prečudno svetlikalo na tisoče kukalnih stekel. Še nikoli tako sladkega občutka, da se vračam v živlienje. kakor sem ea zaznal tedaj, ko sem stopal raz to sodišče. Čutil sem se zbit in okorel, pa nervozno radosten, in segal sem v dlani presenečeno liki človeku, ki ie pravkar ušel velrki nevarnosti. Cela sku-pina curiških profesorjev me je zgrabila ter odvedla v prav majhno kavarno. Sedli smo za okroglo mizo, kjer so bila vrezana v hrastovmo številna imena nekdanjih dijakov. Ostali del noči nam je potekel ob slastnem pivu. Ob strani mi je i sedel matematik Franel. ki ie bil Einstei- 1 nov profesor v politehniki. Pripovedoval mi je zanimive dogodbice o študentovanju znamenitega fizika. Želel sem si ogledati »Poly«, ki ie najslavnejši zavod za višje tehnične nauke v Evropi, in tu sem prebil drugo dopoldne. Nič te boli ne prevzame, kakor če gledaš, kako deluie tamkajšnji ogromni elektromagnet. (Ta aparat je sestavil g. Pierre VVeiss. odlični fizik, sedaj profesor strasburške univerze, in ga rabil pri svojih proslulih raziskavah.) V roko so mi položili pest debelih krogel iz jekla, ki sem jih prosto kotalil po dlani in med prsti. Komaj pa so sprožili elektromagnet in so se postavile v zapognjen rožni venec, tvoreč v prostoru lok s i 1 o v n e črte, ki je bi! razburljivo tog. Ta sunkoviti preokret, ki se ie izvršil v moji dlani, ta sprememba lastnosti okolice, etra ali prostora, ie pofav, ki mi ga ie bilo malone ginljfvo opazovati. N. K. Henri Bergson in filozofija Govorila sva o Bergsonu . . . »Precej površno poznam njegova dela,« mi ie priznal Paul Valery. »Vendar pa gojim veliko spoštovanje do niega. To je eden najvažnejših duhov naše dobe . • • Pomislite. koliko ie treba iznajdljivosti in napora, strogosti in umetnosti, da se zgradi sistem. Pomislite, da ie naš čas malo pripraven za take obširne stavbe, da ie treba nekakšnega junaštva za to početje. Lahko jih ie presojati, a kdor se je sam smelo lotil vzpostaviti poslopje svojega znanja, bo našel zgolj nagib za občudovanje v teh visokih in drzovitih delih. | Ako se kateri nauk ne strinja z njegovim j mišljenjem, ga bo vendar cenil, kakor bi ! ocenil pesnitev, glede na umstveno lepoto, • tenkoumnost, globino .... Kar se mene tiče, sem v modroslovni stroki samouk. Potemtakem ne vem, ali me je mogoče uvrstiti v bergsonski lik, kakor i>i to rad napravil moj prijatelj Thibaudet; ne verjamem, da bi šlo. Bergson spada v veliko filozofsko pleme. Kar pa zadeva mene, sem samo poskusil poglobiti to, kar hočem imenovati svoje probleme, ki pa nikakor niso nujno običajni zadatki filozofije. Ker se ie treba vselei opravičiti v svojih očeh, se opravičujem včasi s tem, da si skujem nekako opredelitev filozofije. Vidite. za »filozofa« štejem slednjega človeka. naj si bo kakorkoli izobražen. ki si tedaj pa tedaj poskusi dati celoten nazor, urejen pogled na vse, kar zna in ve, zlasti pa na vse. kar pozna iz neposrednega izkustva, notranjega ali vnanjega. Lahko si zamislimo filozofa prav velikega sloga, ki ne bi imel nobenih znanstvenih vednosti, in to bi bila kai zanimiva osebnost. Morebiti ceo prav pomembna ... Filozofija se mi torei kaže kot naloga reda in oblike: iskanje te urejenosti ter izrazov, kj se skladajo z njo, pa more in mora privesti v analize, analogije, pretvorbe pojmov, ki tvorijo duševno življenje vseh filozofov vobče. Drugače rečeno: zame označuje filozofija prej predmet za-stavkov ali problemov nego njih narava. Seveda pa nočem trditi, da moje mnenje nj prav neobičajno, in ne jamčim za njegovo nespremenljivost . . .« N. K. Šetnje okrog doma Z gora ni treba padati, spa vendar ni treba biti nor in ostati dol. G. dr. Kermav. ner je lani dal prav lep vzgled, ko je pričel iznova opozarjati, naj bi se ljubljanski tu-risti pobrigali tudi Se za kaj drugega, ne samo za one planine, ki so včasih muhaste hi ii od časa do časa opozarjajo, da so ustvarjene bolj za športne alpiniste, lovce in pastirje, nedeljske turiste pa da le trpe, včasih Jih pa stresejo s sebe, kadar so le preveč neprevidni, šmarna gora in Šmar. jetna zopet sta namenjeni za žejne ljudi, Sveta gora nad Savo je dobra le za enkrat na leto, Krim leži nehvaležno radi dolgo. Časnega barja im povratka čezenj, Rum ■nad Trbovljami tudi ne nudi pravega užitka Borovniški Pekel je sicer romantičen pa' prenizelk. Vrhnika preveč ravna in tik ob vlaku, — ture torej skoraj ni nobene Teč? Kvečjemu za Janče še vedo nekateri, pa Janče so daleč, nimajo oštarije, niti drugih privlačnosti, in samo dejstvo, da so v neki zvezi z nekim pozabljenim dogodkom, pretepom z nemškimi turnarji pred davnim čaisom, dandanes tudi več ne vleče. Torej kam? VHjub zgorajšnjemu naštevanju pa ima Ljubljana vendar le še par drugih nedeljskih Metov, ki se že smejo šteti med ture. Tu pa ne mislim na doslej še neomenjeno Katarino z Grmado in Otošcem, dasiravno ta popularna tura ni med najslabšimi, zlasti če jo napraviš ves čas peš iz škofje Joice čez Osojni!: in potem v dolino, odtod na Otošca, Grmado, Katarino, Toško čelo in v Ljubljano. Dospel boš pošteno premi-gan (premigana) in bo zaleglo do prihodnje sobote. še mnogo lepše in prijetnejše so pa dru^e ture v terenu južno in zapadno Grmade. ° Malokateri ljubljanski turist pozna n pr prekrasno pot z Vrhnike na Staro Vrhniko, Koren, v dolino, na Zaplamo, Pet-kovee, Rovte. Praprelno brci o, Hleven vrh, Vrh, žiri Pač pa so Trije kralji dobro zna. ni nekaterim ljubljanskim smučarjem, ki pa zapet ne vedo, kako lepa je trikraljev-ska monarhija po leti.. Kolesarjem je dobro znan izlet z Viča na Dobrovo, Dvor in Polhov- gradeč. Tu je osrčje tega lepega, pokrajinsko din zgodovinsko izredno _ zanimivega terena, šlovrene na primer je zopet druga postojanka, ki izgleda od daleč kakor fort, njegova cerkvica pa čepi kakor ona trdnjava na planoti Aisiage, o kateri je bilo nekcč toliko govora (in prepira po cajtengah, ali je junak Mlakar Slovenec ali Nemec. Pa je bil oboje, namreč renegat, šlovrene je pa čisto naš). Kako lep je pogled na Šlovrene s Črnega vrha! Pa nisem videl še nikjer fotografiranega, kamo H naslikanega! Sploh nimamo od naših po-krajinarjev pravzaprav še nobene boljše pokrajine v celi veduti, same izrezke,^ lirične drobtine. brez večjega obzorja, šola za bran ju je slikarjem panorame, in to Sol. tiao zabrano razumevajo stoofostiBno in se je drže dobesedno. L redno turo opraviš, če greš s postaje Drenov grič v — Škofjo loko. Enodnevna je, 12 ur rabiš, ako hodiš spešno, razmigaš se pošteno, pa greš lahko tudi prazen, l rez nahrbtnika, ako se med potjo zadovoljiš s skromnejšo postrežbo, ki je pa zato tudi prav ceni. S pestaje po cesti in čez grič na Leseno' brdo, kjer stoji zanimivi barončni gradič. V dolino, čez stoletje star kamenrt rcostič, v Zaklanec. (Četrt ure skočiš še vstran na grič s cekvico. sijajen razgled čez gričevje). Po cesti dalje v Horjul. Kaj te ne moti zavest, da je v tem gričevju 70% klerikalnih glasov in le okrog 3 000 v Domovin« ter 200 sKmetskih listov«. Tudi to se bo še paprarvilo in izpremenilo. Ceste imajo dobre in gričke naravnost očarljive. Horjul sam že ima značaj vele-pela. — lepša beseda mi ne pride na misel. Velike stavbe, enonadstropne, v stilu kmetskih domov XVII. stoletja. Po videzu je tu veliko blagostnja. Pri vhodu v vas so postan-ili ikfrišž »ZvEEIčarJu mlaDeNičI hoRJuLskl . Tako bedasto samozavestnega, domišljavo poganskega napisa še nisem videl v vernem kraju. Stilizacija in krono-gramova oblika dopuščata sklep, da izvira napis o;l političnega agitatorja, ki kupčuje r verskim čustvovanjem. Toda vas sama ne izgubi na simpatičnosti in slikovitosti. Horjuli sledi Ljubgojna, prastaro ime, t katerim so naši dedi pred tisočletjem kr. stili to vas. Ime morda pomeni nekako toliko. kakor da je vrh obdelan, ali pa verjetneje izvira od nekdanjega glavarja staro, slovanske zadruge Ljubgoja, — o tem naj 5e prepirajo profesorji, samo semkaj naj pridejo, ne bo jim žal. Krajevna imena so tod povsod i kar po vrsti naša arhaična, fcažar. Zaplona, Lipojna. Brezje, Samotov-ca, Butajnova, razna Gradišča in slično. Prav tako sočno ime nosi sledeča vasica Vrzdenec, po velikem obcestnem izvirku. Tu nas je čakalo prijetno presenečenje. Zagledali smo staro cerkvico, na prvi videz lz gotske dobe, pokrito še s skodljami, starimi gotovo že tudi nad stoletje. V par minutah smo pri cerkvi, in evo, res je ne le gotska po arhitekturi, vidim vkljub južnejšim kvarnim prezidavam, marveč ima tudi fresike, ki so sigurno med najlepšimi znanimi. Slične sem videl še pri starem* sv. Ožboltu na Jezeru, št. Petru Begunjskem, sv. Janezu Bohinjskem in še na morda 40 drugih najstarejših naših cerkvicah, mnogo več jih pa ni, in Vrzdenec ima morda najlepše ohranjenega sv. Krištofa, ki bredi vodo in ki napolnjuje ves zunanji del ladje ter sega od tal pa do pod streho cerkve "ter ima še razne adjutante. svetnika, kateremu voda lije iz čebra, in drugega. ki lovi ribe; jaz žal nisem predobro osebno znan s to gospodo starih časov, pa jih vedno rad gledam, kako so pol realistično pol naivno upodobljeni. Vrzdenec pa ima poleg gotskih še romantike, starejše freske ,— jaz sem laik in bi se ne blamira.1 rad, smem pa brezobvezno izraziti domnevo, da so starejše teh fresk rr.orda iz XII. veka, mlaje so iz XV. veka. V cerkvici jih je polno, in če bi nam jih strokovnjak opisal pobližje, in v popularni publikaciji, bi storil dobro delo. V cerkvici \ Isi Sternenova kapa in platneni jopič, — menda je pravkar prišel restavrirati ali pa kopira. Tri četrt ure uad Vrzdencem je staro bogato selo Samatorica. — pod njim teče Mala voda, katero poznajo ljubljanski športni ri-. biči. Staroslaven pa je sv. Jošt, staro kranjsko romarsko svetišče. Tik pred naselbino <>amo sem še naletel na kmečko hišo, pri-prosto, poleg nje je stari dom, danes mcrrda namenjen prevžitkarju, solidno zidan, ne prenizek, po mestno bi se reklo, da je visoko-pritličen. Nad okni pod streho ima pročelje stare al fresko slikane kranjske crsr--- te, dobro ohranjene le na eni strani. V cvetnem okviru masivno risano solnce z debelimi baročnimi žarki, v temnorjavo rdeči barvi. Krepka, vesela risba je to, ki bi jo morala kopirati vsaj obrtna šola, če je že umetniki ne znajo. Pod risbo je druga, ki v sličnem okviru kaže arabsko in rimsko letnico 1730. To so zakladi, ki jih najdeš na takšnih nepretencioznih, pa zato preciznih izprehodih po domovini. Sv. Jošt ima dve cerkvici, novejša ima letnico 1664, starejša je nima; prezidava jo je povsem pokvarila, (namreč cerkvico, ne letnice). Je najbrže še iz romarske dobe. V zvoniku ima dva zvona, zvonca, vsa zelena sta in na prvi pogled, po obliki, modelirana pred veki. Večji ima napis, pri čigar prebiranju ne veruješ očem: Vivencius me fecit A. D. M+CCC+L+IIII, leta gospodnjega tisoč tristo petdeset četrtega. Hudimana, petsto sedemdeset in dve leti visi ta zvon pri sv. Joštu! Ta je že nekaj videl in doživel, zvonil nele Francozu, Turku ali kmečkemu puntu, marveč bogve komu. Bitva na Kosovem polju n. pr. je bila še le pozneje, 1389, kaj je pa 1. 1354 bilo v Sloveniji, kedaj so n. pr. izumrli celjski grofje, (1456, stoletje pozneje!) naj si vsakdo pogleda v zgodovino. Takrat in prej je že zvonil ta zvon in njegov manjši drug, ki ima kratek zame nečitljiv napis v gotski minuskoli brez letnice. Vicencij je vlival zvonova menda v Ljubljani, rojen je 1310, natančneje glej v Knirsu, kogar zanima. Se med potjo me je kmečki fant, ki se nama je pridružil, vprašal, če pojdem na sv. Joštu tudi v »žarf«. Tako je domača govorica premenila kyrpto — gruft, pri čemer je morda sodeloval še spomin na žaro ali žale. Spremljevalka te besede sploh ni razumela. O eksistenci lega ižarfac tudi doslej sploh nisem slišal. Tudi v Badiuri žarf s sv. Joštom vred in sploh ta kos naše zemlje ni omenjen, pač pa je znan konservatorju g. Steletu in nekaterim drugim umetnostnim zgodovinarjem. Ko sem cerkovnika vprašal, kje je s žarf: in kaj je v njem, mi je pokazal vhod v kripto sredi stare cerkvice. Nekoč je bila tu kamenita plošča, pa se je pri dviganju pred nekaj leti razklala, polovica je pozneje izginila, druga polovica sameva zunaj na opuščenem groblju. Na plošči je bil nekoč izklesan relief, kaj je predstavljal pa niti približno ni mogoče dognati, tako je plošča obrušena tekom stoletij. Odprtina je sedaj pokrita z lesenim pokrovom. Cerkovnik ga je dvignil, spustil lestvo jedva 3 m globoko, in stopili smo v grobnico, ki je prav ozka, visoka kakšna 2 m do največ 2J4, približno 2 m široka, a morda 6 m dolga, vse cenjeno na oko. Zrak ni zatohel, marveč nepričakovano svež in skoraj •nekoliko vlažen. Posvetil sem z žepno žarnico, najpreje v strop. Obok je sestavljen iz ozkih črnih škriljevcev, stisnjenih drug drugemu navpično, lako da gledajo z ozkimi konci navzdol, med njimi je pa na debelo vlita malta. Način zgradbe spominja na nekatere oboke celjskega gradu in drugih reševin in dovoljuje domnevo, da je zgradba starejša, kakor letnica zvonca. V grobnici je shranjeno nekaj nad 40 trupel, vsako leži v svoji krsti, ki so vse iz mehkega lesa, pravokotno sestavljene, torej v danes običajnem liku. Les ni prav nič strohnel ter je navzel neko žolto barvo, slično slonovi kosti, čuti se pa nekako vlažen. Vendar je to morda subjektiven občutek, dasi sem takoj ob vstopu imel čut vlage, četudi sveže vlage, ne zatohle. Dasi pa je les zdrav, krste vendar niso cele. Kakšnih 8 je poškodovala vsiljiva radovednost obiskovalcev, morda tudi zanimanje zgodovinarja, te krste so brez stranic, pokrov lahko dvigneš, ena krsta se je sploh sesula in zmečkala svojo trohnečo vsebino. Baš zato je šentjoški ^žarfe zanimivejši, kakor dunajski Kapuzinergruft. Pri sv. Joštu pogledaš globoko v snovanje prirode in presnavljanje materije. Dvigneš prvi prostor, pred teboj leži mumija, "vsa v črnem, jedva razločiš lobanjo, vse drugo je črna masa s človeško silhueto. V dolnji polovici se belita dve cevi, nogi. Ves preostanek ima debelost dveh prstov in je suh, kakor nilinci. V sredi telesa se pa dviga iz tega humusa — s tenko črnino pokrito, toda povsem razločno okostje ženske medenice. Center nekdanjih želja in focus življenja je ostal in njega ogrodje štrli vate. roki pokojnice sta sklenjeni na prsih. Kjer se križata, je kupček humusa debelejši. Človek, glej dognanje svoje. V dolnji krsti počiva duhovnik. Spoznaš ga po stoli, ki se ovija njegovih prebrižanih rok. Konec štole je še svetlo zelen, vse drugo je črn humus. Po sredi telesa, od pod brade do sredi kolen, gre vrsta medenih gumbov tolarja. Konec stopala levega čevlja je tudi še ohranjen. Kdo ve, morda so ti bili v rodu, morda so to tvoji predniki"? Spavajoča je morda tvoja pramati v desetem kolenu? Saj ne veš! In morda žive tod še miazmi in bacili tbc in lues in kuge bubonske, ali pa so ti ljudje pomrli, dni svojega življenja siti, ali pa z mečem, otrovom, ali na porodu, ali blazni, v zdvojenosti ali mirno, vdani in odrešeni? In pace requiescant. Položeni so semkaj, če smemo soditi po ostankih oblačil. še le v XVII. stoletju, oni v nižjih plasteh so morda starejši, in velik del njih vrst se rekrutira iz bližnjega župnišča. Toda štirideset? To je dolga doba, pa vendar ne sega do dne, ko je bil vlit zvon zvonika nad to grobnico. Odhajamo. Requiescant. Zunaj je solnce, jablane cveto, dekleta imajo bluze napete, jasne oči in bele zobe. Bele zobe. Pravkar sem jih videl še doli v grobnici, edino, kar ostane belo. Mara ima, Mara ima ... Čudovito je, kako se izpreminja raba imen. Tu doli leže Jošti, Urhi, Lenarti, Tomaži, Barbare, Jere. Imena baročne dobe so sočnejša, kakor Francelji, Pepčki in druga golazen let 1860—1900, Potem pa pričenjajo zopet Aleši in Špele, ter razni romantični miri in slavi iz hejslovanske ideologije. Najlepših imen pa ni, kakor Košara dolgolasa, Cvetana rdečelična, ali pa Trdoglav, Ljubgoj ali Radgost. Obličje obiskovalca, oblikovano po vzoru Harolda Lloyda, z belimi zobmi in roženimi očali razvzeto obstane pred kapelico, iz katere gleda dolgobradi toponosi šent Jošt v rjavi haljini, dviga levi kazalec, desnica pa drži starinsko knjigo in na njej ribo. Humoristično srečanje. Drug drugemu bi se rada smejala, pa se le gledata in se ne moreta niti zarežati. Komika, ki ni vsakdanja. Evo, te stvari najdeš na takih izletih. Če te pa ne zanima, pojdi na bližnjo Planino, mimo velike njene cerkvice iz XVII. veka, in glej pokra^no. Noben slovenski slikar nam je še ni podal, kakor ne vem za slikarja, ki bi bil za našo pokrajino storil to, kar Cankar in dr. z vrhniško okolico in Tavčar s svojimi Poljanami in Loko. Črni vrh je božja pot zase, — toda pot je dolga, povsod se nismo mogli ustavljati. Bukov vrh s svojo sv. Soboto ima v cerkvici milo Notburgo Šubica, in pieto Marijino, tudi Šubičevo, ne vem pa, kateri Šubic je avtor ene in druge, Štefan, brat Janez, sin Janez, Juri, Lojze, Pavle ali Tine. Na anti-pendiju stranskega oltarja Notburgine pa je na les slikanih pet ali šest prikazov iz življenja Notburge, delo XVIII. veka. Pogled od sv. Sobote je očarljiv. Blegaš, Porezen, Storžič, savska dolina, pod nami Poljane, brda in doline, gozdovi, vmes pa kmetije, kakršnih r.i drugod po Sloveniji. To so graščine, prestoli kraljev. Sedaj razumem še le, kako je mogel Tavčar opevati bogastvo in samodržavje kmeta-kralja. Imel je pred očmi Poljane in to srednjeveško magnificenco naših kmečkih boljarov, go-sparov, ki jih ne pozna Dolenjec, ne Primorec, Štajerec pa le izjemoma. Le vstopi v to vežo, oglej si te >halis«, te hrastove stop-njice, rezljane naslanjače, javorove mize, črne hrastove strope s prečnim brunom, te plemiške sobane, arhitekturo teh kmečkih palač, — pa se zaveš, kako mizerno stanuje boljši ljubljanski meščan v 4 modernih oz- kih sobah, brez vrta, brez zelenja, s Tivoli-jem, Golovcem in barjem. Vas Poljane so kakor letovišče velmož, in vse te cerkvice na gričkih nad dolino, ta Sorica, ta škofja Loka, naš Rotenburg, vse to je še tako neznano, da v Poljanski dolini ni na leto 50 Ljubljančanov, izvzemši lesne trgovce, in ne 10, ki bi prišli p« takšnih turah, ki so dolge, pa pokrajinsko in zgodovinsko spadajo med najlepše, kar jih imamo. Markacij tod ni nobenih, in če boš hodil tod, ne boš sreča-val — drugih turistov. Našel boš pa kapelice, v katerih stojijo baročni kipi, in na njih napis: >HVALN BODJESUS KERI-STOS:; nad njimi pa (koncem maja) cvetoče jablane, v Poljanah pa plakate, ki vabijo na gasilsko veselico (6. junija) z besedilom. sMenežerijo postavi tega dne gasilsko dru-tvo. Indijance, osle, opice boš lahko videle. Če te pa tudi to ne zanima, si oglej med potjo hišo, ki ima zunaj na steni kip Marije, na strehi za vetrnico sv. Florjana, pred vratmi pa se gnete in zvedavo gleda v turista enajstero dece ene matere. Kakor orglice so, le slikoviteje so grupirani, najstarejša ima 16 let, najmlajši eno, vsi so pa po enem kopitu, nasmejani, svetlolasi, mo-drooki, rdečelični, kakor naša trobojnica. Kdor gre to pot in ne pride ž nje vesel, temu ni pomoči. Dr. E. N. Slatinski listek Prijatelj. Vprašaš me, kakšna je Rogaška Slatina? Ako se zanimaš za njeno vnanjo podobo, za lekovitost njenih vrelcev in za cene v restavracijah. Ti ne bo težko dobiti toliko podatkov, kot jih želiš in še nekoliko več. O tem se pišejo brošure, izdajajo prospekti in — da ne pre-zreš onih le dopisov v naših listih, ki so taki, da kar čutiš zadah kopelji in pul-ziranje slatinske vode. S takimi dopisi naši časnikarji in tudi nekateri nečasni-karji plačujejo svoj tribut slatinski vodi, ki je vrlo dobra za izprijene želodce. Mesto stvarnih informacij in duhovitih nasvetov menda manj duhoviti zdraviliški upravi Ti bom nasul nekoliko slatinske zmesi, drobnih doživljajev in kratkih beležk iz Rog. Slatine, ki jih ni mogoče uvrstiti v kopališko literaturo, ker so preveč osebne in nimajo prav nobenega drugega namena, kakor da so to, kar so. Žal mi je za kostanjevim cvetjem- Sredi maja so začeli cveteti kostanjevi drevoredi in naši »Karlovi Vary« so dobili kostanjev ton. Vse je bilo intenzivno zeleni priroani podlagi izredno nežne in majniške sentimentalne slike, ki so se s svojimi belimi in rdečimi barvami spajale z bojami poslopij. — V jutranji ali večerni svetlobi je ta ubranost med prirodo in arhitekturo dobila najgloblji izraz in takrat se mi je zdela Slatina najlepša. Sedaj so kostanji odeveli. Njih cvete je raznesel veter in jih poteptal dež. Meni je žal za to lepoto. ki je bila v slatinski dolini najna-ravnejša. Zakaj grmovi vrtnic, bele steze, cvetličin rondoji, palme, vodoskop — vse to je izumetničenje, ki dobro de damam katere berejo na klopeh romane Chourts-Mahlerjeve. Meni je žal za kostanjevim cvetjem, ki se je tako kot jaz naveličalo majniškega dežja, megel z Boča in Donačke gore in francoskega parfuma s klopi v drevoredu. V vseh slatinskih prospektih in brošurah se omenja lepota okolice. To je pravzaprav nevarno, ker bi utegnilo koga zapeljati v okolico in ti prišel navsezadnje k sklepu, da je naravna, preprosta okolica lepša od izumetničenega zdravilišča. Ali ta bojazen je dokaj pretirana. Oblezel sem vse steze in si dovolil pot tudi ondi, kjer ni stez, ali gostov nisem srečal. V glavni sezoni je najbrže drugače: takrat Eros pridno izstreljuje svoje pušice. V vlažnih majni-ških dneh se še drži doline, počenjen ponižno za kak grm pri kapelici krist- janke sv. Ane, zaščitnice porodnic. • Vsak hodi svoja pota! — pravi ljudska modrost. Jaz sem hodil dopoldan v tihe gozde tja do Janine. Tam je bil božji mir, ki ga niso mogli motiti ptiči, zakaj njihovo petje de človeku tako dobro, da se preje spomni svojega boga nego med ljudsko množico. Kdor prihaja iz množice, ga občuti v jutranjem gozdu uprav relegiozno naslado kot sv. Frančišek, ki je pridigal ptičem. Iz vrha Janine se vidijo plave zagorske gore in valoviti slovenski svet tja do Savinjskih alp. Popolddne sem krenil mimo sv. Križa k Sv. Trojici. Tam je na prisojnem hribu okoli stare cerkve tiho vaško pokopališče z odprtim razgledom. Večerno solnce me je zvabilo do Belle-vuea. Med potjo so mehke trate. Vse belo posipane slatinske steze bi dal za tako travo zvečernim solncem in z razgledom na doline, na gore in vinorodne griče s cerkvicami. To ie čisto naš svet, slovenski. * Če hočeš spoznati, kako se spaja res temeljito »dulce et utile«, pridi ob pol osmih zjutraj k vrelcem. Takrat nas boš videl: Počasi, korak za korako stopamo po pesku in srkamo požirek za požirkom — slatinsko vodo. A godba svira — ljubljanska vojaška godba, ki se spozna v svoj posel. Naj prej kak koral, potlej pa vesele koračnice. Mi pa: korak za korakom, požirek za požirkom. Dulce cum utile ... * V Slatini ne veš. kako bi govoril, razen če poznaš ljudi. Povsod se je udomačil nekak jugoslovanski esperanto: još še jedno eašo...« Celo dekleta iz okolice so se že učila jezika, ki ga govore od Sotle do Egejskega morja. Včasi moraš prepričati koga. da si Slovenec in da se zahvališ za polomljeno srbohrvaščino. * S tem v zvezi malo slatinskega humorja (pa resničnega). Na nekem pri-lično pomembnem mestu napis: »Gospodje«. »Dame«. Beograjčanka, zajetna kakor vinski sod, pravkar bere polglasno in ugiba: »Gospodže, dame? Pa kako im ovo Ide?... E, ja sam gospodja.« In krene tja, kjer so slovenski gospodje. Rekli so mi, da se moram kurirati z dolgim časom. Velja! Sedem na klop in zrem, kako brizga voda kvišku in curkoma pada v okroglo kotanjo. Imenitna reč, če mora biti človeku dolgčas. Toda: bogsigavedi, kakšen smisel ima to poskakovanje vode? In že sem se pregrešil zoper »kuro«, kajti smisle in nesmisle moraš pustiti doma. Ondan sem sedel v sosedstvu dveh dam, ki sta bili močno parfemirani. In jaz, barbar, sem se vprašal po smislu! Spomnil sem se nekega mesta pri Danvinu, ki govori o tem, kako ženske po notranjem instinktu premagujejo naravni vonj z umetnim. Boj med vonji.. Vstal sem, ker mi je bilo dovoli smislov in nesmislov. • Oh. letošnje majniško solnce! Rogaška Slatina je kos paradiža, če žanje solnčne žarke. Pa ako je nad hribi še kak bel oblaček, ki pridno jadra po nebeški sinjini — kaka slika! Idealizi-ana razglednica. Ali letos je tako malo soln-ca! Nastopil je junij in vendar — liie. Kako naj pišem drugače, ko zopet lije in so oblaki obešeni tik nad gozdom! * Zdi se mi, da je najbolj posrečena stavba v tem zares okusnem torišču nemške arhitekture — žal da se po osvobojenju nič več ne grad i — Aleksandrov dom. Napoti se zvečer navkreber po stezi. Zadaj je nebo v zarji. Kako ubrano se spaja stavba z ozračjem in z vso okolico! « Med cvetličnimi nasadi sem bral poročilo, da je neki indijski profesor odkril, da imajo rastline živce. Prav razveseljivo je, da je to rojak Babindra-nata Tagoreja. O njih inteligenci je mnogo povedal Maeterlinck. Prišla mi je bojazen, da ne bi umetno gojene cvetlice postale nekoč histerične kakor žen- ske, ki žive preveč umetno življenje. * In vendar je bila vsaj ena nedelja lepa. Gospod B. me je ljubeznivo vzel na avto in smo zdrčali v Krapinske Toplice. Spotoma je ogrelo srce par lepih pejsažev. Donačka gora: prava Juno-na med okoliškimi gorami in bregovi. Če jo gledaš z zapada ali z vzhoda, je tanka v pas in začudo brhka. S severne in južne strani pa ti razširi hrbet in boke in čisto izpremeni obiiko. Ljubezniva gora, ki so jo radi videli Rimljan in kes-ne|e pevec »Parsifala«. Pri Rogatcu smo zavili na zagorske hribe in pridr-čali v Pregrado, kjer je pravkar zboroval prerok naivnih, toda dobrih in revnih zagorskih seljakov — Stjepan Radič. Po hrvatski romantiki diši ta zemlja — tu so še sledovi vlastelinske dobe, tu blizu se je rodila. Lepa naša domovina«, tod je hodil Stanko Vraz in pošiljal po oblakih pozdrave dragemu ilirskemu Zagrebu. Pokrajina preko Sotle tvori prehod gotskega alpinskega Slovenstva v hrvatsko ravansko širo-kodušnost. Primerjaj: hribovski Slovenec — zagorski Hrvat — Slavonec — Srb, tja do bizantske ostrine Macedon- ca____ Naj jih zlodej vzame, te naše probleme in naše antropogeografske konfiguracije. Lep dan je bil nad polji, s solncem in belimi oblački. In v Krapin-skih Toplicah se je razpoloženje razmahnilo na gostilniškem vrtu, kjer so tamburaši svirali in peli bosanske tu-galjke... Oh, kako bližja nam je jugoslovanska — slovanska melanholija od zajetnih radičevskih »kortešev«, ki so se pripeljali z avtomobilom in besedi-čili v neki politiki, ka-li.. Kako smo mi uživali v zagorskem tamburaškem razpoloženju! Spomnli sem se Ante Kova-čiča in Matoša. Krčmar: tip, da malo takih. S košatih brk sem mu bral ono zagorsko: Danes jesmo, sutra nismo, tako vefi sveto pismo. A Bog če pitat: gdje ste bili, da kod Miška niste pili? In mi smo pili — malinovec. In potlej nagla vožnja k modrim goram, čez večerna polja... seljaki so se vračali s shoda in nosili neke zastave. A to ni bilo zanimivo. Srečali smo avtomobil z g. Radičem. Tudi to ni bilo zanimivo. Mene so zanimale zgoli mokre linije na obzorju in beli oblaki nad zeleno pokrajino. To je bilo tako lepo. slikovito in večno Kako že pravi star prerok-pes-nik? »Vse mine. le nebo ostane...« Še kaj? Če bi bilo kaj zapiskov, bi jih bil strgal. Hotel sem pisati o lepotah. Slatine. Da, lepo je v Rogaški Slatini. Tudi sedaj, ko šumi dež med kostanji. Da, tudi to bo lepo s persepktive pra?.. ne vsakdanjosti v kaki zatohli sobi Tudi dež med slatinskimi kostanji... R. Slatina, junija. B. Borko. „Večerna pisma" V založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani so ravnokar izšla Marije Kmetove »Večerna pisma':. Izdala Zveza kulturnih društev. iProsveti in zabavi«, 12. snopič. Cena broširani knjigi Din 16.—, vezani v celo platno Din 24.—, poštnina Din 1.25 več. Ta knjiga je posebne vrste, v njej so zbrani odmevi bogate pesniške duše. Prvih enajst črtic, pesnii v prozi, ni namenjenili hlastajočemu čitatelju, z naslado pa bo užival to bogastvo slik, te izbrane plastične primere in razpoloženju prilagodeno dikcijo ont, ki išče v besedi lepoto, v vsebini globino. Izbrano hvaležno snov nudijo recitatorju solnčna Arabeska o pomladi v gibkih ritmih, resni meditaciji o letnih časih in 6mrti, >Iz noči«, balada o zapuščenem dekletu, ki najde tik pred katastrofo v otroku smisel življenja. Daljša je pretresljiva zgodba o 121etni Emi in njenih 15 kronah, ter groteskne *Karitature< v dialogu. Pisateljica zaključuje zbirko z rezko »Eelegijo« o tragični smrti skrbne matere. Knjigo najtopleje priporočamo! Prisluškovanje Ljubljana 1926. — Izdala in založila založba lji»... Kot, da je v »Bila mladost®, posvečeni «tovarišem v trpljenju®, hotel vpesniti vso tragiko tistega rodu, je A. v tej pesmi še najmočnejši in najbolj svoj: Bila mladost je naša v kri zavita in kar je kje gorja, prelilo se je skozi nas, zato morda brez zvoka je naš glas in stud in gnus le v njem drhtita, i. t. d. Kadar se poskuša A. v kratki tro« in štiri« vrstnični krilatici, se mu poskus izjalovi, ker mu nedostaje ostroumnega rezila«misli, ki je bistvo vsake krilatice. V ciklu «Mati» se vrste pesmi družinskega življenja, mar« sikatera od njih je iskreno občutena in ver« no oblikovana. Zadnji oddelek knjige «Ko« roška pisma« je v javnosti dovolj znan in vsebuje tisto močno vplivajočo «2alost», ki je gotovo ena od najboljših A. pesmi. Koliko nas je? — O, da bi hotel nas kdo enkrat prešteti in da bi mogel ves svet razumeti, kaj se pravi: ubiti edino eno samo nedolžno srce! - Pri nas pa je toliko src poteptanih, kolikor v gorah je strug razoranih, kadar spomladi divjajo vode — Tako ima zbirka navzlic neki neizrazito« sti in obledelosti vendarle svojo ceno in bo našla svoj krog čitateljev. Miran Jarc- Uredništvo ie prejelo DOlee navedeni]] revi! še celo vrsto kniisr. o katerih ni mosoče podrobnejše poročati. Navajamo iih radi tega po vrsti imenoma: Branko Driča deci. Pesmi Branka Radičeviča za mladino, d redil M. D., ilustrirala Zoe Bcrelli Alačcvič. Kn;iga je izšla v založbi kmigarne »Jadran«. Dubrovnik. Pavel Holeček v Celiu ie da! na svct!o II. zvezek svoje »Mladinske knšižnice«. Ta zvezek zje vsebinsko nadaljevanje prve knjige in obsega dve zani.nivi in živahni povesti ameriškega pisatelia E. S. Thomp-sona. Kniiga ie čedno opremljena. Stane 12 dinarjev. Knjigarna \Veixel v Mariboru ie izdala ponatis Kettejeve burke v dveh dejanih »Naši dijaki«. Prof. Strmšek ie našel rokopis te burke v zapuščini slavista Prof. Štre-klia ter ie priredil stvar za natis o priliki 50 letnice Kettejevega rojstva. V Ljubljani pri Blazniku h izšel v ponatisu Avgusta Šenoe »Kmečki punU. Knjiga šteje 464 strani in stane 25 Din. Ob petdesetletnici rojstva Ivana Cankarja je izdal prof. Maks Kovačič v Mariboru brošuro »Ivan Cankar . Pisec pravi o delcu: »Spis nima niti višjih nit; manjših na-rrenov n>ego biti pripraven pripomoček pri proslavah 50 letnice Iv. Cankaria ter s tem olajšati popularizacijo njegovega imena in njegove umetnosti«. S tega vidika moremo knjižico priporočiti Vse te in druge kniige in reviie se naročajo pri Tiskovni zadntgi v Ljubljani, Prešernova trtica 54. Socijalna politika Žerjavov pravilnik za bra-tovske skladnice S takim naslovom kliče »Slovenec« ru< darje, ki so mu ušli, zopet na vkup. Do« kazati hoče, da je dr. Žerjav s svojim pravilnikom rudarjem nekaj vzel. To se mu seveda ne more posrečiti. Reči mora* mo, da je za rudarje v sedanji krizi in v času reduciranja prava sreča, da je bil dr. Žerjav baš minister za šume in rudnike in da je imel možnost vsaj v skromni meri urediti nekaj najbolj perečih socijalnih vprašanj rudarjev. Klerikalna stranka šte« ie lepo število bivših ministrov, pa za ča» sa ministrovanja se nihče ni spomnil rur darjev, dasi je imel možnost in dolžnost. Kdor je sedel na ministrskem stolčku, pa se rudarjev prav nič ni spomnil, mora mol« čati, pa magari je bil to klerikalni posla« nec, ki trdi, da ima samo on pravico go« voriti v imenu Slovencev in ki s to trdit« vijo priznava, da ima tudi samo od dolž> n ost skrbeti za socijalna in gospodarska vprašanja Slovencev. — Priti je moral rav« no dr. Žerjav, kateremu klerikalci odreka« jo pravico in dolžnost dela za Slovence, da je v svojem razumevanju za težak po« ložaj rudarjev, tem dal vsaj to, kar jim je ob danih prilikah dati mogel. Zamislimo se v položaj, da bi tega Žerjavovega pra« vilnika ne bilo. V kakšno neizmerno več« jo bedo bi pahnila redukcija rudarje! Vsi hi odšli brez pokojnine. Danes pa vsaj ne« kateri dobe pokojnino, ako ne veliko, pa vsaj nekaj. Mirno lahko trdimo, da bi brez tega »prokletega« Žerjava pravilnika še da« nes ne bilo. Dokaz dejstvo, da niti naj« nujnejše izboljšanje pravilnika ne more bi« ti sedaj, ko Žerjava ni, uzakonjeno. In ven« dar je novelizacija manjše delo kakor ce« loten pavilnik. Na redukcije pravilnik ni mislil. To je škoda. Vendar pa so redukci« je izjemen pojav; socialne posledice re« dukcije so stvar, ki v pravilniku ni ureje« na in predvidena. Predvideno ni še mnogo drugih stvari. Dr, Žerjav pa je v čl. 135 mislil tudi na take nepredvidene stvari in ustvaril možnost ureditve. In sicer mož« nost hitre ureditve. Minister sam brez skupščine more taka vprašanja urediti. Za« kaj jih ne uredi? »Slovenec« bo rekel, da zato, ker je dr. Žerjav na svetu. Rudarji vedo, komu imajo biti najbolj hvaležni. »Slovenec« jih ne bo prevaril. Zavarovanje dri, uslužbencev po čl. 290 fin. zakona Zakon o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922 ustanavlja v §-u 3 zavarovalno obveznost za vse osebe, ki so v najemnem mezdnem razmerju zaposlene. To so v splošnem vse nesamostojno pridobitne delovne osebe. Pri tem splošnem krogu zavarovancev ustvarja zakon sam nekatere izjeme, od katerih je v predmetnem slučaju važna ona glede državnih nameščencev in uslužbencev. — Državni nameščenci in uslužbenci so obveznega zavarovanja za slučaj bolezni in nezgod po zavarovalnem zakonu oproščeni le, ako imajo po svojih službenih predpisili pravico do prejemkov v slučaju bolezni naimanj 26 tednov od dneva početka bolezni in v slu-ča u nezgod, ako uživajo iste pokojnine, kakršne določa zakon za ponesrečene zavarovance. Pod temi osebami so mišljeni v glavnem pragmatično definitivni državni nameščenci. Ostali državni uslužbenci, kakor n. pr. dnevničarji, pogodbeni delavci, pa so obvezno zavarovani za slučaj bolezni in nezgod tako, kakor uslužbenci privatnih podjetij.' Tako ureja zavarovanje državnih uslužbencev zakon o zavarovanju. Finančni zakon za 1. 1926/27 pa ima v čl. 290 sledeče besedilo- »Od obveznega plačevanja zavarovalnine po zakonu o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922 se izvzemajo vse osebe, zaposlene pri državnih uradih in napravah, razen oseb, zaposlenih pri državnih industrijskih podjetjih. Vendar pa uživajo vsi dnevničarji in delavci, zaposleni pri državnih uradih in napravah, ne glede na to, ali plačujejo zavarovalnino, ugodnosti, navedene v zakonu o zavarovanju delavcev.« To določilo e kratko in zelo nejasno. Predvsem je nejasen obseg pojma državnih »naprav« Ker je bilo to določilo sprejeto v finančni zakon iz razlogov razbremenitve državnega proračuna in štedenia, bo pod tem pojmom mišljeno pač vse, kar se vzdržuje iz državnega proračuna. Tudi pojem »industrijsko podjetje« je zelo nejasen, ker se more posamezno podjetje ka-rakterizirati kot industrijsko po najrazličnejših vidikih, po načinu produkci.e, po številu zaposlenega osobja, po produkcijski kvantiteti itd. Narodno-gospodarska teorija ne podaja točne opredelitve. Državne naprave ali ustanove morejo obsegati tudi industrijsko udejstvovanje, n. pr. izdelovanje protez za vojne invalide. Iz stilizacije čl. 290 bi se moglo sklepati, da zavarovalna obveznost ni ukinjena, pač pa. da ta člen ureja le način plačevanja zavarovalnih premij, odnosno, da ukinja le dolžnost plačevanja premii. To potrjue drugi odstavek navedenega člena, ki izrecno pravi, da zavarovalne dajatve niso ukinjene. Iz dejstva, da ta odstavek ne omenja nosilca zavarovanja, odnosno ne odreja, kdo naj delavcem in dnevničarjem nudi zavarovalne dajatve, bi se moglo sklepati, da te dajatve nudi državnim uslužbencem okrožni urad za zavarovanje delavcev. V tej domnevi bi nas moglo utrjevati tudi dejstvo, da državni uradi in ustanove za dajatve, navedene v odstavku 2. navedenega člena, nimajo nikakega proračunskega kritja. Te okolnosti dokazu ejo, da je prvi odstavek člena 290 razumeti tako, da se ukine plačevanje premij sploh in ne samo oni dei ki ga imajo po zakonu plačevati zavarovanci sami; kajti zavarovanci sami so te dolžnosti oproščeni po besedni interpreta- ciji citiranega odstavka, država, kot delodajalec pa za nanjo odpadajoči del premij nima kredita. — Po besedilu člena 290. finančnega zakona so plačevanja premij oproščene le zavarovanju podvržene osebe, iz česar bi sledilo, ako naj se zavarovančeva obveznost obdrži, da vse premije plača država kot delodajalec in da je omenjeni člen ustvarjen le in favorum zavarovancev. Le delno plačevanje premij je zakonita nemožnnost. S tem pa je čl. 290 ustvaril nemogočo obveznost države (pomanjkanje kredita!). Po splošnih pravnih načelih za nemogoče obveznosti ni sankcij in jih je obravnavati kot neobstoječe. To pravno stanje pomeni, da je za osebe, ki jih omenja čl. 290 zavarovalna obveznost ukinjena. Plačevanje premii je namreč bistveni in sestavni del in predpogoj obstoja zavarovalne pogodbe. Zakon 0 zavarovanju delavcev sicer sloni na načelu ex lege zavarovanja, t. j. da je zavarovalna pogodba ustvarena že s samo zaposlitvijo v poslu, ki po §-u 3 zakona ustvarja zavarovalno obveznost, ne da so izpolnjene druge formalnosti, zlasti prijav a v zavarovanje in plačevanje premij. Ipso iure zavarovanje pomeni za nosilca zavarovanja finančno nevarnost in favoriziranje onih delodajalcev in delojemalcev, ki so napram socijalnemu zavarovanju brezbrižni na škodo vestnih in redno pla-čujočih delodajalcev. Zato ie ipso iure zavarovanje v bistvu nemoralno. Morda je tO utemeljeno pri kratkodobnem zavarovan.u, kakor je n. pr. bolniško, in dokler inteligenca zavarovancev ni na taki višini, da bi se jim moglo naložiti posebne obveznosti, to je skrb za priglas v zavarovanje. Ni pa utemeljeno za dolgotrajna zavarovanja, kakor so starostno, invalidno ali nezgodno zavarovanje, ki dajejo zavarovalne dajatve skozi dolgo dobo let. Ex lege zavarovanje je izrečeno zato v korist zavarovancev. Ex lege zavarovanje pa nikakor ne izključuje obveznosti plačevanja premij in sicer celotnih po zakonu določenih, in to potom de-loda alca. Plačilna obveznost zadene iz-kliučno le delodajalca, ki ima samo m o ž n o s t, da del premij odtegne od mezde svojega delojemalca. Zato je člen 290 zakona nepotreben, ako naj isti oprosti le zavarovance od možnosti, da mu delodajalec .odtegne del premij. To more delodajalec storiti tudi brez zakonitega pooblastila, ker je prevalitev dela premij v breme delojemalca le interna fakultativna stvar in .pravica (ne pa dolžnost) delodajalca. Z2ty}|more biti člen 290 tudi iz tega razloga mišljen le kot ukinitev plačevanja premij sploh. V pravnem življen u pa seveda ne velja to, kar je zakonodavec m i s- 1 i 1 povedati, ampak Ie to, kar je dejansko povedal Povedal pa je nekaj, kar je bilo že po določilih zakona o zavarovanju nepotrebno povedati, ker so zavarovanju podvržene osebe plačevanja premii itak že oproščene, le refundacija dela premii je dopustna, ako isto delodajalec zahteva in hoče. To pa je v njegovi prosti vol i in ne potrebuje zato zakonitega pooblastila. Ako pa je ta člen kljub temu sprejet v finančni zakon in ako v svojem drugem odstavku izrecno poudarja, da zavarovanje ni ukinjeno, more iz tega slediti le ena logična posledica, da je namreč za državne nameščence zavarovanje po zakonu o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922 ukinjeno, da pa hoče država to zavarovanje izvajati v lastni režiji. Motiv temu je najbrže prepričan e, da državni nameščenci predstavljajo dober riziko, da je država na premijah vplačala znatno več kakor pa so predstavljale zavarovancem naklonjene dajatve. Zato je bil zakonoda-lec mišljenja, da bo zavarovanje v lastni režiji cenejše. Drugače tudi biti ne more: brez plačevanja premij ni zavarovati i a. Ako je plačevanje ukinjeno celo z zakonom, je s tem ipso fakto ukisjeno tudi zavarovanje. Ipso iure zavarovanje predpostavlja plačilno obveznost, ne sicer dejansko plačilo premij, v našen slučaju je plačilna obveznost ukinjena in s tem seveda tudi možnost predpisa ali plačila premij. Položaja nikakor ni razumeti tako, da bi bila plačilna obveznost po zakonu o zavarovanju delavcev ukinjena, ohranjeno pa zavarovanje po istem zako-n u. To bi nasprotovalo bistvu vsakega zavarovan a. Ipso iure princip je osvojen in favorem, v zaščito zavarovancev, toda vedno le v zvezi s plačilno obveznostjo ali dolžnostjo enega ali drugega. Ipso iure princip je upostavljen le v nasprotje s prijavo ali z dejanskim vplačilom premij, torej z gotovimi formalnostmi, ne pa z dolžnostjo plačevanja premij, t. j. z materijelno osnovo zavarovanja. Ipso iure dajatev mora biti zavarovalno tehnično krita v plačilni dolžnosti. Oba ta dva osnovna elementa vsakega zavarovan a moreta biti sicer časovno po večjih razdobjih ločena ( v tej ločitvi je ipso iure princip, da dajatev more in mora nastopiti ločeno od plačila premij), vendar pa mora biti podana vsaj možnost medsebojne zveze. — Drugačna razlaga je tudi iz stališča socialnih dolžnosti države nemogoča. Država — delodajalec, kot najmočnejši gospodarski faktor, ne bo svojih dolžnosti napram svojim uslužbencem prevalila na najrevnejša privatna bremena, na nosilca našega obveznega zavarovan a, ki predstavlja kolektivno skupnost velikega kroga namezdnih, socialno šibkih oseb, da bi te osebe prevzele nase dolžnosti države v lastnosti delodajalca. Tak davek bi bil nemogoč, skrajno nesocialen in nemoralen. Po vsem tem more čl. 290 finančnega zakona imeti le to posledico, da je obvezno zavarovanje državnih dnevničarjev in delavcev po zakonu o zavarovanju delavcev z dne 14. maia 1922 ukinjeno in da zavarovanje teh oseb izvaja država v svoji lastni režiji Dr. J. Bohinjec; Zbor Centrale industrijskih korporacij v Beogradu (Resolucije.) V soboto 12. t. m. se je vršilo v Beogradu v Centrali industrijskih korporacij zborovanje zastopnikov industrije iz cele države pod predsedstvom gosp. Bajlonija. O poteku zborovanja smo že kratko poročali. Sprejete so bile naslednje resolucije: Zastopniki industrije iz cele države, zbrani na zboru Centrale industrijskih korporacij 12. junija 1926, ugotavljajo enodušno, da se je kriza, v kateri se nahaja naša industrija od 1. 1924., skrajno poostrila. Vzroki temu stanju eo poleg splošne gospodarske krize, v kateri se nahaja naša država, neznosna davčna bremena in pomanjkanje cenenega kredita, potem težkoče pri izvozu naših proizvodov zaradi nepovoljnih trgovinskih pogodb. K temu pridejo še težkoče, ki se delajo pri uporabljanju ugodnosti predvidenih v carinski tarifi. Zastopniki industrije ugotavljajo, da kraljevska vlada in Narodna skupščina sicer posvečata pažnjo kmetijski krizi, ki gotovo obstoja, a zadostno ne uvažujeta industrijske krize, ki je prav tako akutna. Spričo tega naglašajo svojo željo, naj se interesi kmetijstva in industrije dovedejo v sklad, in opozarjajo na opasnost za celo narodno gospodarstvo, ako bi se industrija žrtvovala momentanim dozdevnim interesom kmetijstva. Zastopniki industrije apelirajo na kraljevsko vlado, da posveti največjo pažnjo pospeševanju naše kmetijske proizvodnje potom sistematičnega poučavanja kmetovalcev v Intenzivnem in racijonalnem delu ter da Industriji omogoči čim cenejšo nabavo potrebnih sirovin in pomožnih sredstev kaKor tudi, da ji omogoči prilagajanje industrijskih instalacij tehničnim pridobitvam moderne industrijske proizvodnje. II. Zastopniki industrije pozdravljajo novi predlog zakona o neposrednih davkih, kateremu je cilj, da izenači davčna bremena v celi državi, in kateri je z zakonsko-tehnič-nega in davčnotehničnega stališča mnogo povoljnejši od vseh prejšnjih zadevnih zakonskih načrtov. Od novega davčnega zakona pričakujejo pravilno razporeditev davčnih bremen na vse gospodarske stanove po njihovi gospodarski in davčni moči. Medtem pa morajo ugotoviti, da so davčna merila pri davku na poslopja, obresti in rente, na podjetja in obrti ter na podjetja, zavezana javnemu polaganju računov, tako visoka, da bi skup na obremenitev z neposrednimi davki m vsemi dokladami tudi po novem zakonu prekoračila one meje, preko katerih se ne sme iti pri racijonalni obremenitvi. Preobremenitev gospodarstva z davki ubija podjetnost, ustvarja zastoj v gospodarskem razvoju države in niti ne da državi onega rezultata, katerega ta pričakuje od davčnih dohodkov. Zaradi tega zahtevajo, da se davčna merila davka na poslopja, na obresti in rente, na podjetja in obrti, na podjetja, zavezana javnemu polaganju računov kakor tudi na skupni dohodek ublažijo, da se invalidski davek in vojno-komorska doklada zaradi njune močne progresije revidirata in znižata ter da se davek na poslovni promet ukine. Dalje zahtevajo, da se pri donošenju novega davčnega zakona uvažuiejo tudi drugi njihovi predlogi, ki so označeni v priloženem elaboratu, zlasti predlogi v pogledu sestave davčnih odborov. Zastopniki industrije naglašajo, da je treba pri reformi neposrednih davkov posvetili posebno pozornost vprašanju avtonomnih doklad, ker od racijonalnega rešenja tega vprašanja je odvisen uspeh cele davčne reforme. Nato zahtevajo, da se črta projektirani člen 157., ker uvaja zmedo, ustvarja nesi-gurnost in izziva nezaupanje pri davčnih obveznicah. III. Glede na opasno krizo, v kateri se nahaja naša industrija in ki ustvarja nedelavnost ter brezposelnost, zastopniki industrije prosijo kraljevsko vlado, naj se kolikor mogoče državne nabave in dela za državo za-sigurajo domači delavnosti ter naj se strogo izvršujejo predpisi obstoječih zakonov, ki veljajo v tem pogledu. Zlasti zahtevajo, da ministrski svet done-se odlok, da se nabave in dela za državo poverijo domačim podjetnikom v vseh primerih, ako domači ponudnik ni za preko 10 % dražji od inozemskega. IV. Uvažujoč posebno težke prilike, ki ovirajo gospodarski razvoj Južne Srbije, zastopniki industrije predlagajo, da se po zaslišanju gospodarskih krogov donese poseben zakon o raznih merah, potrebnih za dvig ekonomskega, zlasti tudi industrijskega razvoja te pokrajine. ^ V pogledu prometnih vprašanj zastopniki industrije: 1.) Z zadovoljstvom ugotavljajo uspeh prizadevanja s strani prometnih ministrov, bivšega in sedanjega, njunih pomočnikov in komercijalno - tarifnih oddelkov generalne direkcije državnih železnic, da se je tarifni odbor obrazoval in začel intenzivno delo; 2.) prosijo gosp. prometnega ministra, da v interesu pospeševanja prometne in tarifne službe ter uspeha tarifnega odbora Izvoli čim prej ustvariti možnost: a) da se z obljubljeno reorganizacijo komercijalno-tarifne službe okrepi strokovni kader, in to potom razporeditve tarifnih strokovnjakov v smislu sedanjih potreb kakor tudi potom organiziranja višje železniške šole, katero predvideva zakon o uetrojstvu prometnega ministrstva; b) da se za vsako ceno izvrši organizacija statistike železniškega prometa, kakor je to obljubil pomočnik gosp. ministra ob priliki prvega zasedanja plenuma tarifnega odbora. 3.) Prosijo gosp. ministra, da v smislu nedavne izjave ministra za kmetijstvo ln vode izvoli podpirati s svojim vplivom v kraljevski vladi predlog, da se čim prej pristopi k regulaciji naših plovnih rek, posebno Save od Tromedje do Zemuna, ki je bila pred osvoboditvijo in ujedinjenjem kot popolnoma jugoslovenska reka namenoma zapostavljena; dalje Morave od Niša do Du-brovice, Neretve in Drine, da bi se na ta način ustvarile nove prometne žile za kraje ob njihovih obalah. 4.) Prosijo gosp. ministra: a) da se v ta rifni politiki strogo drži načelo stabilnosti in naj se postavke ne izmenjavajo tako rekoč preko noči, kajti sicer odpade možnost kalkulacije za celokupno gospodarstvo ali za posamezne gospodarske panoge. Kot primer se more navesti poslednje povišanje tarife za pivo; b) da se končno ugodi tolikokrat ponovljeni zahtevi po ustanovitvi posebne železniške direkcije vseh ozkotirnih prog v Bosni, Hercegovini in Srbiji s sedežem v Sarajevu; c) da s svojim odlokom uveljavi že gotov načrt sprememb pravilnika o plačevanju za industrijske tire; d) da s svojim zavzemanjem olajša izplačevanje vozarinskih restitucij po posameznih oblastnih direkcijah brez plačevanja kakršnihkoli taks; e) da javnim skladiščem, kjer ta obstoje, v interesu prometa in gospodarstva odobri pravico reekspedieije; f) da s svojim vplivom doseže, da bo domači vozni park v času sezone opremljen z zadostnim številom špecijal-nih vagonov, zlasti hladnjakov za mesne izdelke in cisterne za prevoz melase. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (16. t. m.). Pšenica: baška, 1 vagon 337.50. Turščica baška. julij, okolica Sombor, 1 vagon 155; baška, 5 vagonov 151; baška, Indjija, 10 vagonov 150—152.50; baška, julij, Indjija, 3 vagoni 155. Moka: baška, «6», 1 vagon 31{5- Otrobi: baški, v nitastih vrečah, 1 vagon 125. Dunajski svinjski sejem (lo. t. m.). Uo-gon 16.731 svinj; od tega iz Jugoslavije 2201 komad. Cene padle za 10 do 20 grošev pri kg. Notirajo za kg žive teže: debele svinje I. 1.75—1.85 (1.90), srednje 1.70 do 1.80, kmetske 1.65—1.85, stare 1.60—1.70, mesne 1.75—1.95 (2) šilinga. Dunaiska borza za kmetijske produkte (15. t. m.). Brez kupčije. Prekomorska poročila so brez posebnih sprememb. Budimpe-štansko terminsko tržišče se je na neugodne vremenske vesti okrepilo, kar pa je ostalo brez vpliva na dunajsko tržišče. Uradne notice so ostale nespremenjene. = Konferenca zaradi gospodarskega sveta se bo vršila 22. t. m. v Zagrebu v prostorih tamošnje Trgovske in obrtniške zbornice. Udeležile se bodo konference po svojih zastopnikih gospodarske organizacije iz cele države. = Uveljavljenje norega pravilnika o rlo-stavniuah za industrijske tiro. Iz Beograda poročajo: Prometni minister je podpisal novi pravilnik o dostavninah na industrijske tire. Pravilnik predvideva znatna znižanja zlasti pri daljših tirih, znižanje do-stavnine pri dostavi več kakor treh vagonov, ukin.ienje dvojne pristojbine pri enem vagonu. Novi pravilnik bo stopil v veljavo 1. julija t. 1. — Krediti za izvoznike. Iz Beograda poročajo: Finančno ministrstvo je interveniralo pri Narodni banki, naj ta svoje podružnice čim prej oskrbi z denarjem, s katerim se bo kreditirala izvozna trgovina. Ti krediti bodo v bodoče kratkoročni. Tudi prometno ministrstvo je začelo s pripravami, da bo v času izvozne kampanje dovolj vagonov na razpolago. = Angio - Austrian Bank Ltd, London (Anglo-avstrijska banka), katere tesna zveza s Hrvatsko eskomptno banko je znana naši javnosti, je zaključila z dunajskim Kreditnim zavodom (Oesterreichische Kreditan-stalt fur Handel und Gewerbe) sporazum, po katerem prepušča omenjenemu dunajskemu zavodu posle svojega dunajskega sedeža in svojih ostalih avstrijskih podružnic. Londonska Anglobanka torej ne bo imela več direktnega zastopstva v Avstriji, vendar se bo tudi v bodoče zanimala za avstrijske posle. Dokaz temu je, da je postala lastnica velikega števila delnic dunajskega Kreditnega zavoda in da bodo v smislu omenjenega sporazuma med obema bankama zastopniki enega zavoda člani uprave drugega za voda. Ta aranžman predstavlja nov korak v prizadevanju Anglobanke, da v državah centralne Evrope kooperira s posameznimi nacijonalnimi zavodi kot lastnica večjega števila delnic, ne da bi poslovala direktno preko svojih podružnic. Omenjeni aranžman niti najmanj ne posega v odnošaje Anglo-avstrijske banke v Londonu s Hrvatsko eskomptno banko v Zagrebu ter z Anglo-češkoslovaško banko v Pragi. Kakor doslej bo imela Hrvatska eekomptna banka tudi v bodoče direktne vezi z Anglobanko v Londonu. = Položaj na dunajskem tržišču jaje. Z Dunaja poročajo: Dovozi so bili v začetku tega tedna precejšnji, vendar je bila kupčija slaba. Ponujalo se je blago raznega izvora, zlasti gradiščanska in poljska jajca. Ruskih jajc ni na tržišču. Precej je bilo tudi jugo-slovenskega blaga. Cene, ki so napram prejšnjemu tednu nespremenjene, so naslednje: jugoslovensko blago I. 13.75—14, madžarsko 13.5—13.75, romunsko 11.75 do 12.5, poljsko 11.75—12.5 grosa za komad ab Dunaj. == V trgovinski register so se vpisale v Sloveniji naslednje tvrdke • Kokol & Bre-mec, trgovina z vinom, žganjem itd. v Dolenjem Logatcu; Lesna industrija — Parna žaga Kamnik, d. z o. z. v Kamniku; , d. d. za portlandski cement, 27. t. m. ob 4. popoldne na Sušaku; Hranilnica v Križevcih, d. d., 30. t. m. ob 2. popoldne v prostorih Prekmurske banke v Murski Soboti; Keramična industrija, d. d. v Zagrebu, 30. t. m. ob 12. v prostorih Prve hrvatske štedionice v Zagrebu. = Likvidacija delniške družbe. Internaci-jonalno dioničarsko društvo ugljena u Zagrebu ima 23. t. m. ob 12. Izredni občni zbor v prostorih Prodajnega urada TPD v Zagrebu. Sklepalo se bo o likvidaciji družbe. = DTa konkurza. Konkurz je razglašen o imovini Rudolfa Simoniška, trgovca v Brni-ci pri Hrastniku (prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Celju 26. t. ni. ob pol 10. dopoldne), in o imovini Josipa Urha, vele-tržca z vinom v Ormožu (prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Ormožu 10. t. m. ob 10. dopoldne). = Ifednarodna navtična razstava v Parizu. V Parizu se bo vršila oktobra meseca t. 1. razstava predmetov vseh industrij, ki se tičejo pomorstva. Tudi tu bi mogla sodelovati naša lesna industrija. Informacije daje: General, Pariš (VIII.) 80, Avenue des Champs-Elys6es. = Mednarodna zveza odpravniškib (spe-diterskih) organizacij se je ustanovila na Dunaju. Sedež zveze je Bern Prvi predsednik je Šved Lehmann. Namen zveze je izvedba informacijskega omrežja, poenostavljenje mednarodnih prometnih odnošajev, uvedba mednarodnega razsodniškega postopanja v sporih špediterjev in kodificiranje ' mednarodnih spedicijskih uzanc. Med številnimi državami ie v zvezi tudi Jugoslavija. = Vojvodinska obrtna razstava v Novem Sadu. Mestna občina novosadska je dovolila izvršilnemu odboru vojvodinske razstave, ki se bo vršila v Novem Sadu od 1. do 10. avgusta t. 1., subvencijo v iznosu 50.000 Din. To vsoto hoče pripravljalni odbor uporabiti za podpore razstavljalcem iz drugih mest, ki se želijo udeležiti razstave. Sklenilo se je, da dobi vsak kraj, ki da najmanj tri raz-stavljalce, eno mesto brezplačno, na 6 raz-stavljalcev 2, na 9 razstavljalcev 3 itd. Brezplačno mesto se bo določilo v navzočnosti razstavljalcev, in 9icer s kocko. Izvršilni odbor bo plačano najemnino vrnil v gotovini razstavljalcu, katerega številka bo izžrebana. Te tekme se smejo udeležiti vsi udeleženci z domačimi proizvodi, koje sami proizvajajo, in to po vrsti, kakor se prijavljajo, dokler ne bo zgoraj navedena vsota izčrpana. Ako bo tudi županija dovolila kako subvencijo, se bo tudi ta uporabila v iste svrhe. Ako se poleg tega tudi še upošteva, da se bodo posamezni obrtniški izdelki odkupovali potom loterije, bodo stroški za posamezne razstavljalce minimalni. Prijavnice dobijo interesenti v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Borze 16. junija. LJUBLJANA, f Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 72—74, Vobia škoda 303—306, zastavni In komunalne Kranjske 20-22, Celjska posojilnica 193—0, Ljubljanska kreditna 175—19o, Merkantilna 100—102 (102), Praštediona 864—868, Slavenska 49—0, Kreditni 165 do 175, Strojne 65_66 (66), Trbovlje 320-0, Vevče 100—0, Stavbna 55—65, Šešir 103—0. — Blago: Zaključek: trami 3/3—6/7 od 4 m naprej, fco vagon nakladalna postaja, 1 vagon po 250. Povpraševalo se je po hrastovih suhih, zdravih, metrskih drveh. Drugače same ponudbe brez povpraševanja. ZAGREB. Na efektnem tržišču je bil danes malo večji promet v delnicah denarnih zavodov. Eskomptna se je za malenkost popravila, dočim je Praštediona popustila. Vojna škoda nespremenjena. — Na deviznem tržišču večji promet. Dunaj, London, New York in Praga malo slabši, Italija in Švica pa čvrstejši. Pariz se je krepko popravil na 169. Celokupni devizni promet okrog 10.35 milijona Din. Notirale so devize: Amsterdam 2275—2285, Dunaj izplačilo 798.37—802.37, Berlin izplačilo 1349—1353, Budimpešta 0.0794—0.0798. Italija izplačilo 202.4—204.1, London izplačilo 275.02 in pol do 276.22 in pol. New York ček 56.39—56.69, Pariz izplačilo 167.35—168.35. Švica izplačilo 1095.15—109915; valute: dolar 58.8; efekti: bančni: Narodna 0—4000. Eskompt na 101.25—102, Polio 16—17. Kreditna Zagreb 104—105. Hipo 57—58, Jugo 90—91, Ljubljanska kreditna 175—0, Praštediona 860—865: industrijski: Šečerana Osijek 260 do 270, Nihaš 22—26. Slavonija 36—37, Trbovlje 330—335, Vevče 100—0: držnvni: investicijsko 72—73, agrarne 41—43. Vojna škoda,' promptna 303—304, junij 303—306, julij 310-311. BEOGRAD. Devize: Dunaj 799—800, Berlin 1348—1349. Bruselj 161.5—163, Budimpešta 0.0792—0.0794, Bukarešta 23.75 do 24.25. Italija 203.5—203.75. London 275.5 do 275.6, New York 56.55—56.57, Pariz 159 do 162. Prasra 167.7—167.75, Švica 1096.75 do 1097.5. CURIH. Beosrrad 9.1125. Berlin 123, New Vork 516.75, London 25.1475. Pariz 14.60, Milan 18.675, Praga 15.315. Budimpešta 0.00722. Sofija 3.75, Dunaj 72.95. TRST. Devize: Beograd 48.75—49.50, Dunaj 390—400. Praga 81.75—82.75, Pariz 78—79, London 134.90—135.90, New York 27.75—28. Curih 535—543. Budimpešta 0.0385—0.0395, Bukarešta 11.25—12: valute: dinarji 48.25—48.75. dolarji 27.25—27.75, 20 zlatih frankov 104—108. zlata lira 539. DUNAJ. Devize: Beograd 12.50—12.54, Berlin 168.17—168.67. Budimpešta 98.84 do 99.14, Bukarešta 3.0325—3.0525, London 34.40—34.50, Milan 25.51—25.61, New York 706.35—708.85. Pariz 20.03—20.13. Sofija 5.08 do 5.12. Varšava 69.15—69.65. Curih 136.75 do 137.25; valute: dinarji 12.46—12.52, dolarji 704.90—708.90. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.60, v Berlinu 7.415. v Londonu (popoldne) 276, v New Yorku (15. t. m. no borzi) 1.76 in pol. ruositi samo Breg M 20 Abz&Tela na prapor dragocen trak kumica ga. Franja Jakilova z lepim nagovorom in čestitko. Prapor je zelo lično delo. Ornamen-ti so posneti v Boštanju, torej je čisto domača ornamentika. Pri telovadbi, ki je trajala dve uri, je nastopilo članstvo, članice, naraščaj in deca. Člani so izvajali težke praške vaje in so pokazali, da se z vso resnostjo pripravljajo za zlet. Zbrano občinstvo sta nagovorila zastopnik zagrebške župe in delegat starešinstva JSS. Po telovadbi se je razvila na senčnatem vrtu prijetna zabava. Vrilno boštanisko sokolsko društvo je pred petimi leti začelo praznih rok svoje kulturno in vzgojno delo. Danes ima društvo lep Gledališki oder. dovolj orodja, knjižnico, Skromno premoženje in lep sokolski prapor. Po odhodu krške godbe je nastopila domača godba požarne brambe in pokazala lep napredek v kratkem času obstoja. Na nedeljsko prireditev je boštanjski Sokol lahko ponosen, ker je pokazal, da pojmuje popolnoma pravilno vzvišeno sokolsko idejo. Vrlim Boštanjceni: Zdravo! B. Javni telovadni nastop »Ljubljanskega Sokola« Sokolsko društvo Ljubljana=matica je na« meravalo prvotno nastopiti že na Telovo, toda silno deževje je tisti dan vsako telo« vadbo onemogočilo. Zato se je vršil nastop teden dni kasneje, v četrtek, tedaj na de« lavnik ob Vi 19. zvečer. Ob tej priliki se je zopet pokazalo, kdo je pravzaprav stalni obiskovalec sokoiskih prireditev. K javne« mu nastopu je prišlo skoraj samo društveno članstvo, inteligence je bilo zelo pičlo šte« vilo — širših mas pa ni bilo —- bil je pač delavnik. Ej, naše razumništvo! Ni ga na sokoiskih prireditvah, športniki tožijo o slabem obisku, kje si? Dozdeva se nam, ka« kor da je pojenjal vsak smisel za zdravo iri živahno življenje Prireditev sama na sebi je bila prav mno« golična in raznovrstna, tako da je navzoče gledalstvo imelo svoj užitek. Opazili smo med drugimi odličnimi gosti gospoda veli« kega župana dr. Baltiča, mestnega gerenta g Likozarja, zastopnike ljubljanske župe in okrožja. — Število nastopajočih oddelkov m zadovoljivo. Osobito se je to opazilo pri nastopajoči deci. Da bi imelo celokupno članstvo Ljubljanskega Sokola samo 42 de« čkov in 31 deklic? Koliko greše starši pri vzgoji mladine! Zakaj ne pošiljojo vsi svo« je dece vsaj pomladi in poleti na telovadi« šče? Naraščaja je bilo prav tako zelo malo. Iz posameznih telovadni točk, ki so obse« gale obvezne vaje članic, ženske dece, mo« ške dece in članov za praški zlet, bodi omenjeno, da je bila izvedba v splošnem dobra, toda na kritje in ravnanje se je polagalo premalo pažnje. Četudi ritmično vaje niso že kot sestava osobito posrečene, so vendar skoraj vsi oddelki kolikor mo« Josip Anžič, soustanovitelj in največji dobrotnik Sokola v Štepanji vasi. občnem zboru v gostilni br. Briclja. Med onimi, ki so jsoložili temelj društvu, so bili predvsem Ivan Bricelj, Ivan Brunčič, Ivan Selan, Anton Novak, Jože Anžič, Franc An« žič, Ivan Anžič, Jernej Hlebš, Miha Bezlaj, Franc in Josip Kregar in prerano umrli An« ton Rebernik, Leopold Čerin in Blaž Štele. Poleg teh je dal pobudo k ustanovitvi ta« kratni nadučitelj v Spodnji Hrušici Ivan Lokar s svojim sinom dr. Francetom Lo« karjem. Prvi starosta je bil Ivan Bricelj, ki je še danes na tem mestu. Prvi načelnik Ivan Brunčič, prvi blagajnik Jernej Hlebš, prvi tajnik dr. France Lokar. Z vztrajnost« jo in marljivostjo so se odborniki lotili de« la in vodili društvo k lepemu napredku. Na napravo lastne telovadnice vsled po« manjkanja denarnih sredstev ni bilo mo« goče misliti. Tu se je izkazal velikodušni br Jože Anžič p. d. Šorž, mesar in gostil« ničar v štepanji vasi, ki je dal društvu takoj na razpolago svoj vrtni salon. Tega je društvo tekom časa nekoliko preuredilo, tako da telovadi še danes v njem, prireja igre, predavanja itd. Prvo javno telovadbo je priredilo društvo naslednje leto po ustanovitvi leta 1912. in je tudi pozneje vsako leto pokazalo svoj telovadni napredek. Iz vrst Štepanjske-ga Sokola je izšlo že v prvih časih obstoja več prav dobrih telovadcev. Štepanjski Sokol je takoj od začetka pncel skrbeti za duševno izobrazbo svojega članstva. Ustanovil je svojo knjižnico, za katero sta zbrala prve knjige brat dr. Janko Lokar in br. Ivan Selan. Knjižnica ima sedaj nad 500 izbranih knjig, po katerih segajo ljudje zelo pridno, zlasti v zimskem času. Društvo je prirejalo tudi pridno pešizlete po domačih krajih in dajalo s tem članstvu priliko gibanja v naravi. Najpomembnejši in članstvu najbolj v spominu je izlet leta 1914 čez Janče v Litijo. Tačas je nastopil močan domač trobentaški zbor in so krasno odmevali v majskem jutru glasovi trobentaških rogov po gorskih grebenih nad Savo. Sokol iz Litije je prišel takrat nasproti Štepanjske-mu Sokolu na Janče, ki so zgodovinski kra* Ivan Bricelj, starosta Sokola v Štepanij vasi od njegovega obstoja. v domači narodni zgodovini. Saj je znano, z novimi silami. Vzgojilo je več dobrih mlajših telovadcev in sploh posveča vso pozornost telovadbi. Društvo goji pridno dramatiko, prireja predavanja itd. L. 1922. se je vršil pri Štepanjskem Sokolu izlet sokolske župa Ljubljana I, leta 1925. okrožni izlet. V gmotnem oziru je društvo toliko naj>re-dovalo, da ima lastno telovadno orodje in ?! je kupilo leta 1923 obsežen prostor na Pionirju, kjer se vrši poleti telovadba in <1ru-štvene prireditve. Misli tudi na zgradbo lastnega doma, za kar pa še ni dovolj denarni'! sredstev na razpolasro. l)ruš'vo kaže velik" vnemo in žilavost in vsekakor zasluži podpore s strani Sokolstvu naklonjenega občinstva. V nedeljo se Stepanjskemu Sokolu uresni či že dolgo gojena želja po lastnem praporu. Naj vodi novi prapor Štej>anjskega Sokola vedno lepšim uspehom, naj se pod njegovim okriljem vzgoji čim več zavednih sokolski!) delavcev! Zdravo! najbelfse, ,najirp cžnefše, zato najcenejše, Mati oglasi, kl služijo v posredovalne ln socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. NajmaajSI znesek Din 5'-^ Žeoltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1*-% NajmanJIl znesek Dia 10'-% Kolo jugosl. sester v Ljubljani imelo v četrtek 17. ju-1» redno odborovo sejo b IS. Udeležba odbornio dolžnost! 17044 Sokol Liubljana II. Pruninul je naš brat Franc Jani-. Spremimo ga na nje-povj zadnji poti v četrtek 17. t. m. v civilu z makom Zbirališče ob H 3- pop. Stara pot (Leonišže). Blag mu spomin! 17062 Konjice Sokolsko društvo v Konjicah priredi v zvezi z bratskima društvoma Slov. Bi--•rira ia Oplotnica v nedeljo. dne 20. t. m. popoldne javno telovadbo združeno z veselico. Sodeluje salonski orkester pod vodstvom br. Sušteršiča iz Maribora. Na to prireditev opozarjamo članstvo Sokoljih društev, kakor tudi Sokolstvu naklonjeno občinstvo. 17079 Sokolsko gledališče v Trbovljah rprizori v soboto, dne 19. junija 1926 ob 8. uri zve-r Langer - šestovo dramo XV. slikah »Periferija«. Poleg drugih igralcev na-5topi prvič na Sokolskem odru p. Luči Fiorenini. — Opozarjamo občinstvo, da ■•p bo predstava začela točno ob napovedani uri, ker bo z ozirom na to, da ima predstava XV slik, trpela zelo dolgo. Vstopnice se dobijo v predprodaji pri rseh igralcih in g. Dolnl-čarju, gostilničarju v Sokolskem domu, ter na dan predstave od 6. ure zvečer pri blagajni. Nove dekora-rijo naslikala za vseh 15 slik po osnutkih inž. Frey-ierja tvrdka Japelj in &. 17080 Štampiljke vse potrebščine priporoča S. Petan, Maribor, nasproti glava. kolodvora. 158 t^j peCate ^^ I e tikate, gravorstvo [SITAR &SVETEKJ ljubljana sj Vulkanizira f se vrste gumija parna Tiikanizacija P. škafar r Ljubljani, Rimska o. 11. 270 Brivnico t Ljubljani, Metelkova nI. 1 prodam pod zelo ugodnimi pogoji. Pojasnila daje Ve-koslav D ruš kovic, trgovina. Zelena jama. 16988 Fina šivilja izdeluje najmodernejše let-toalete po 50—100 Din drugo najcenejše. — Sp. šiška, Verovškova ul. it. 22/1 (nova hiša pri novi cerkvi). 18987 Gospodično veščo pisarniških del, potrebujemo. Zglasdti se Je: «S i n g e r», šivalni stroji, Selenburgova ulica štev. 3 od 9.—12. ure dopoldne. 17088 Brivski pomočnik samostojen, hiter v britju in rezanju las, zmožen nem. škega jezika, se sprejme. Bukovčan Matija, frizer v Celju. 17027 Spretna likarica (postavno dekle) želi v ka-ki snažilnici oblek ali prt kaki gospodi zaposlitve. — Naslov pove uprava »Jutra* 17065 Praktikantinia zmožna nem&čine, laščine, stenografije in strojepisja, se sprejme takoj. Ponudbe na npr. cJutra* pod «1612» 17014 Gospodična ki zna šivati, išče za čez dan mesta k otrokom. Plača postranska stvar. Naslov v upravi »Jutra*. 17073 Iščem učenca za trgovino s špecerijo v Ljubljani. — Naslov pove uprava »Jutra*. 17058 Trg. nastavljenec železninar, zanesljiv, spreten prodajalec, se sprejme. Ponudbe s prepisi spričeval na npr. »Jntra* pod «2100». 17055 Šivilja ki je že več let šivala za trgovino, išče delo, katero vzame tudi na dom. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Dobra moč 11». 17046 Državna služba Kmetijska šola na Grmu-Novo mesto namesti ne-ojenfenega zidarja v kategoriji služiteljev. Poleg be-lenja in raznih hišnih opravil bo moTaik držati tndi nočno stražo."ošteni, trezni prosilci, odsluženi vojaki. naj se Javijo pri ravnateljstvu 5ole do 25. t. m. 17030 Slugo za svojo osebo, stanovanje in nego konja, iščem. Vsa oskrba, plača po dogovoru. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko «Pošten 94». 17084 Brivski pomočnik mlad, priden in pošten, se sprejme takoj. Hrana, stanovanje in cela oskrba v hiši. Plača po dogovoru. Konrad Donko, Murska Sobota. 17086 Provizij, zastopnik agilen, se išče za Ljubljano Naslov pove uprc.va «Jutra» 16973 Pomožni šofer se išče k osebnemu avto. Stalno zaposlenje kot strojni ključavničar, s prostim stanovanjem zasigurano. — Papirnica Vevče pri Ljubljani. 16968 Donašalko dobro moč, išče restavracija hotel Štrukelj. 16948 Pletilje za delo na dom, išče trgovina Franjo Ahlin, Sp. Šiška. Damski frizerki eno ali dve iščem za takoj ali s 1. julijem proti prvovrstni plači. Gjud Aleksander, damski frizer v Ljubljani. 16906 Jugo-Agencija Beograd, Skoplianska 8 išče žensko ln moško osobje za vse vrste dela in službe Imeti morajo izpričevala 16260 (dobe) Dobra šivilja it išče takoj za na deželo. Kaslov pove uprava »Jutra* 17039 Korespondentinja samostojna, vešča slovenskega, hrvatskega, nemškega in po možnosti francoskega jezika, perlektna strojepiska. ki bi bila tudi v drugih pisarniških poslih irvežbana, 8« sprejme za takojšnji nastop. Pismene ponudbe na upravo »Jutra* pod .Reference*. 17022 Dober zaslužek Zastopstvo avstr. tvrdke za Jugoslavijo v Ljubljani iiče 3—4 agilne potnike (tudi ■lame). Zasluži lahko vsak mesečno 3—4000 Din. — Ponudbe na npravo »Jutra* pod cCitre 22». 17061 Pletilja i» sprejme. Hrana na željo ' hiši. Naslov pove upr. •Jutra*. 17069 Prešivalka ta prešivanje odej na stroj « električnim obratom in prikrojevalka za moško in iens-ko perilo, ee takoj sprejmeta. — Ponudbe pod šifro .Prvovrstna moč 6» U upravo «Jutra*. 17028 (iščejo) Dve ubožni deklici 19 in 16 let Btari, bi se radi učili kuhati ali šivati pri usmiljenih ljudeh. Ponudbe na naslov: Kanjmskv, p. Pišece. 17035 Kot natakarica iščem mesta. Gostilno prevzamem tudi na račun ali v najem. — Imam petletno prakso — mesto nastopim lahko takoj. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Celju pod značko »Promet 34». 17034 Kot sobarica v gosposki hiši, išče mesta inteligentno, pridno dekle, zmožno slov., nemškega in italijanskega jezika. — Naslov pove uprava «Jutra» 17065 Furnirji prvovrstni cvetlični Jesen, javor, navadni jesen, omerikanski oreh, s& proda Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Ugodna cena*. 1702S Divan dobro ohranjen in 4 enaki stoli, naprodaj za 350 Din v hotelu «SIon». — Istotam se tudi proda otroški voziček za 350 Din. 17070 Avto Dahnler električnim pogonom, se ugodno proda. Naslov pove nprava «Jutra». 17093 Ročni voziček dobro ohranjen, se poceni »roda v Maribora, Kolonija, Vatova nlica 7. 17092 Katera tvrdka ali velepo-sestvo sprejme v službo kovača z orodjem ali brez, ki se deloma razume tudi na živinske bolezni. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko »Kovač strokovnjak«. 17076 Gospodinje, šivilje, krojači in kovači bodete % ogljem zadovoljni le, če ga kupite )ri tvrdki D Marušič, Sv. Petra cesta 40. Na debelo in drobno od 1 kg naprej. 160 Korespondent perfekten knjigovodja, teoretično, praktično popolen, izvrstne reference. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod značko »Korespondent*. 17090 Morska trava (crime d' afrique) ter konjska žima najcenejše pri Trgovinskem k. d., Zagreb, Ilica br. 45. Vzorci brezplačno! 147/ffi Šofer-mehanik z večletno prakso in dobrimi spričevali, mlad, trezen zanesljiv, išče stalno službo. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Mehanik 91». 16991 Pohištvo kuhinjsko opravo in ptičje kletke poceni prodam. — Naslov pove uprava «Jutra» 16955 Knjigovodja bilancist, slovenski in italijanski koreppondent, išče primerne službe, event. kot skladiščnik ali potnik. Gre tudi na deželo. Ponudbe na upravo cJutra* pod značko Bilancist 87». 16987 Šofer trezen in zmožen popravil, išče službe, najraje v Sloveniji. Ker je začetnik, gre tudi prvi mesec samo za hrano in stanovanje. Ponudbe na upravo cJutra* pod «5ofer 81». 16981 Šofer izučen kovač, vajen meba-nicarskih del. išče službe za takoj. Ponudbe na upravo «Jutra» pod ^Zanesljiv 970» 16970 Kot skladiščnik ali kaj sličnega pri kakem podietju ali trgovini, išče službe mladenič. Ponudbe na upr. «Jut.ra» pod šifro »Zanesljiv 959». 16959 Mizar t lastnim orodjem, išče mesto hišnika ali hišnega mizarja. Naslov pove uprava cJutra*. 16922 Inteligentna gdč. vešča slovenskega, srbohr-vatskega, nemškega ter italijanskega jezika, želi mesto k manjšim otrokom pri boljši družini. Pod značko «Dobra volja* na upravo cJutra*. 16905 Specijalne razsvetljevalne akumulatorje za motorna dvokolesa ima „Varta" 2 Iokomobili ena 8/12, druga 10/15 k. s., angl. izvora, malo rabljeni, naprodaj. Ponudbe na upr. »Jutra* pod »Priložnostni nakup. 17021 Natakarica mlada in izurjena, išče službe v mestu. Prevzame službo na račun tudi na deželi. Naslov pove uprava «Jutra». 17033 Pisarniška moč z dvorazredno trg. šolo in večmesečno prakso, vešča slovenskega, srbohrvatske-ga in nemškega jezika ter drugih pisarniških del, išče službe v pisarnL Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod »Zvesta 60». 17060 Čevljarski mojstri! Imam fanta, ki ima veselje do čevljarske obrti, vsled česar ga priporočam samo dobremn mojstru. Nastopi lahko takoj. Dopis« na na-slov: Simon Jane, krojaški mojster, Radeč« pri Zidanem mostu. 17083 Ako želiš prenoviti obnošene čevlje, js najboljše, da kupiš Ferbol ker ga dobiš v vseh barvah pri tvrdki Peter Kozina & Komp. Aleksandrova cesta štev. 1 16995 Šivalni stroj s čolničkom, se proda. — Naslov pove uprava »Jutra* 17072 Motorno kolo HP, popolnoma v dobrem stanju, se proda za 4000 Din. Naslov v upravi »Jutra*. 17066 Damske obleke od 68 Din naprej, kakor oblekce za deklice od Din naprej se dobe pri Ani Dobnikar, Spodnja Šiška, Celovška cesta 81. 16494 Dalmatinskega vina več vagonov prvovrstnega zajamčeno pristnega rdečega in črnega po 4 Din, belo po 5 Din liter. Samo od 56 litrov naprej, franko postaja Maribor. Lastnik A. Kos, Maribor, Klav-nička ulica 12. 17018 Hiša z vrtom 5 minut oddaljena od cestne železnice, t najboljšem stanju, se proda. Naslov pove nprava «Jntra». 1704S Pozor! V lepem kraju Dolenjske, ob glavni cesti, se takoj proda visokopritlična trgovska hiša brez konkurence, z vsem inventarjem in zalogo. Cena nizka. V hiši so S sobe, kuhinja, skladišče, klet in lokal, zraven vrt tn garaža Naslov pove nprava «Jutra» 17049 Dva dijaka iščeta sobo z zajtrkom. — Ponudbe na npravo «Jutra» pod »Mirno 59». 17059 Stanovanje 2 sob in kuhinje, v stari ali novi hiši, iščeta zakonca brez otrok. Ponndbe pod šifro »Predplačilo* na upr. »Jntra*. 16926 Stanovanje in hlev za 2 konja oddam. Naslov v upravi »Jntra*. 17074 Prazna soba solnčna, se takoj odda. — Naslov pove uprava »Jutra* 16980 Do 500 Din plačani mesečno za stanovanje 1 do 3 sob s kuhinjo v stari ali novi hiši. Ponndbe na npravo »Jutra* pod značko »Mesto ali predmestje*. 16954 Kopita* Družabnik (ca) ki si hoče preskrbeti dobro eksistenco, se takoj sprejme ie vpeljano podjetje v Ljubljani in Celju. Potreben kapital pri sigurni naložitvi 30—80.000 Din. Mesečni dobiček 5—10.000 Din gotov. drniabnico srednjih let ni izključena ienitev. — Dopise na upravo . 17085 1 ali 2 prazni sobi najraje v sredini mesta, Išče zakonski par brez otrok. Ponndbe na UDravo »Jutra* pod »Miren 92». 16691 Stanovanje stari ali novi hiši. išče zakonski par brez otrok za takoj ali pozneje. Ponudbe na upr. «Jutra» pod šifro »Miren 90». 16690 Na Savi pri Jesenicah iščem lokal za obrt proti dobremu pla-čiln. — Ponudbe na upravo »Jutra» pod »Lokal 3*. 17031 Delikatesna trgovina sredi mesta, dobro vpeljana in urejena, se z vbo zalogo in inventarjem proda ali da v najem izurjenemu trgovcu. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Dober uspeh*. 17041 Majhna trgovina industrijskem kraju na Gorenjskem, dobro idoča, se odda. Dobra eksistenca. Prevzem blaga po fakturam cenah. Odplačilo: polovico takoj, drugo po dogovoru. Ponudbe na upravo »Jutraa pod značko »Industrija 63» 17063 Kantina s stanovanjem, ob železnici br. 14 Maribor, je prevzeti. 17091 Lep trgovski lokal s celim inventarjem, v Celju, Kralja Petra cesta, takoj odda. Vpraša se na naslov: F. L. Neckermann, Celje, Prešernova ulica 16971 Kaj moraš vedeti pred poroko? Odgovor potom upravništva 17032 Katere gospodične želijo preživeti 15 idealnih dni na morju v distinguirani dražbi. Dopise pod »Lj. Hotel Rokan, Selce, Hrvatsko, Primorje*. 17017 Originalne potrebščine zn OPALOGRRPH. Preservat in Fixat in druge potrebščine. Originalne barve in matrice za Gestetner Cyklostil. LUDV1G BARAGA 27 iv LJUBLJANA, Selenburgova ulica št. 6. Telefon št 980 10.000 Din vložim v trgovino ali malo podjetje kot družabnik. Sodelovanje predpogoj. Cenj. dopise na apravo »Jutra* pod »Agilen 1399*. 16961 Posojilo od 50—100.000 Din iščem ca dobo 6 mesecev. Obresti plačam 10 %. Imam dobrega žiranta. Ponudbe pod »Poštenjak 73* na upravo «Jutra». 16873 Kdo posodi 160.000 Din proti popolni varnosti in 11% obresti za 1 leto, event. 8 mesecev. Ponudbe na upravo »Jutra» pod šifro »Uvoz 72». 16872 Trobente v 8 e blehinstru-mente, t e 1 o v. rogove hitro in precizno popravlja in preglašuje Alfonz Breznik Ljubljana, Mest-ll trg štev. 3 (poleg magistr.) Stari inštrumenti se vzame, jo v zameno ali pa kupijo. 154/1 rfn Konja za ježo brez napak, do 170 cm visokega, ne čez 10 let starega, ki je uporaben tudi za enovprežni voz, kupim takoj. Ponudbe na naslov: Dušan Zangger, Celje. 17043 Manjši jahalni konj (Bosanec), navajen hribov, se kupi. Ponudbe z natančnimi navedbami na naslov: J. Zidar ml., Dunajska 31. 17087 0 D Vodne TURBINE avtomatične regulatorje, zatvornice itd. izdeluje in dobavlja ING. F. SCHNEITER, ŠKOFJA LOKA. Konkurenčne cene. Prvovrstne reference. Zahtevajte ponudbe. 83 ROMAN ZADNJEGA HABSBURŽANA RAZPAD CARSTVA Oskar Hubicki ki je izhajal v podlistku „Slovenskega Naroda" je pravkar izšel. Vsebina romana je skozinzkoz zanimiva in slika v najDestrejših barvah življenje na Habsburškem dvoru. Knjiga se naroča pri upravi „JUTRA" in stane froširana Din 40'—, vezana pa Din 50-—. Po pošti Din 4— več. ♦ Kdo posodi osla za čas velesejma? Pismene ali ustmene ponudbe na upravo cJutra*. 16976 IzguMffnv Lorgnon se je izgubil 15. junija na M i r j u, Marmontova ulica (obrt. šola). Oddati pri G. Nučič, Marmontova št. 18. 16979 Čajno presno MASLO „BaItic" iz pasterizirane sladke smetane Gospodično 16—24 let staro, z nekaj premoženja, iščem za takojšnjo zaroko. Poroka ni izključena. Ponudbe s sliko je poslati na npr. »Jutra» pod »Zaroka*. 17029 Iščemo neveste! Posestniki, tgovci in obrtniki, bi se poročili i gospodičnami ali vdovami, ki imajo primerno izobrazbo in doto od 50—250.000 Din. Pojasnila daje Posredovalnica za ženitve »Sreča* v Ljubljani, poštni predal 68. 17019 S I R Trapist, Imper al, Ementalec 1 MASLO v steklenicah od 1 kg brutto 4.14 Razoošilja s pošto in žel. povzetjem HijeHa zadruga, OSIJEK. Zahtevajte ponudbe 1 IIIMII1IHIBI Nevesto išče posestnik z 1,000.000 Din premoženja, fcl bi poročil prikupljivo gospodično aH vdovo, ki pa mora imeti tudi nekaj dote. Dopise s sliko nasloviti na: Posredovalnico za ženitve »Sreča* v Ljubljani, poštni predaj 68. 17020 Obrtnik 35 let star, samski (sodar) s prihranki 23.000 Din, želi Soročiti pošteno, živahno, ekle, staro £4 do 84 let. ki ima kako posestvo ali pa denar. Ponndbe na npr. »Jutra* pod »Srečna iva oba*. 17008 Majhnega otročička Bprejme v dobro vzgojo proti dobri plači poštena in usmiljena gospa z dežele Naslov pove uprava »Jutra* 17068 Jugoslov. rivjera Selce, Strand hotel «Rokan» najlepše morsko kopališče Jadrana, letovišče prestolonaslednika Petra. 17016 Pozor! Pozor! Gostom kopališča Lipik Priporočam vsem gostom, ki pridejo v Lipik, svojo restavracijo hotel »Kolodvor*, ki stoji prvi na desni od kolodvora. Sobe so radi čistoče dobro poznane Dobra pijača, osobito vina, in dobra domača hrana. — Za obilen obisk se priporoča Franc Svetlin, restavra-ter. 16899 Album modernega pohištva s 160 skicami 1 : 10, razpošilja proti predplačila 50 Din tvrdka Erman in Arhar — St. Vid nad Ljubljano. 16806 Najnovejša iznaidba1 Brez kvarjenja blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek Anton Boc Ljubljana Selenburgova ulica 6/1. Glince - Vič 46. 69-a Za podružnico, trgovino z mešanim blagom, letnim prometom 500.000 Din v prijetnem kraju se išče dre izvež&ana prodajala ki jo prevzame na račun s kavcijo od 15 — 30.000 Din, drugi pogoji ugodni. Natančne ponudbe na upravo .Jutra' pod .SPRETNOST'. 4728-a MICHELIN Palača Ljublj. kreditne banke. 186 Trgovina perila HED. ŠARC, Liubljana Šelenbursova ulica 5. Prevzemanje oprem za neveste od priproste do najtinejše izvršbe. Zaloga platna vseh širin, šlfen, kre-ton, cefir, namizni prti in servlete, brisalke, žepni robci, nogavice, kopalne obleke, plašče. 102 a Ugodni nakup sifona od Din 17-— dalje. Perje in puli. Pralnica in DkaHka. aaaamaaaaDaoaaaja^omPCO^^ L. Mikuš ** LJUBLJANA, Mestni trg IS izdelovatelj dežnikov Na drobno t Na debelo I Zaloga sprehajalnih pa Ho Stari dežniki se nanovo preobiečejo. Haisigurneiie » porabi, torei najboljše! Reform - steklenice - za konzerviranje sadja in povrtnin v vseh velikostih ter vse druge pri-tlkline in Zupančevo knjigo: Konzerviranje sadja in povrtnin ima v zalogi tvrdka Lovro Petovar, Ivanjkovci. 151-a Ceniki se pošljejo na zahtevo. i Ljubiteljem potopisov in opisov tujih dežel toplo priporočamo Hearn — Baukart Poleg opisa japonske dežele mične povesti, ki razkrivajo japonsko dušo. 3roširana knjiga uelja Din 28'—, u celo platno vezana Din 38'—. Izdala jo je Knjisaraa TisKovne zadruge v Ljubljani. Prešernova ul. nasp. glavne pošte. Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju). Obrestovanja vlog, nakup m prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tn- in inozemstvo, safe-deposits itd, itd. Brzojavka: Kredit. Ljubljana Telefon 40. 457. 548. 805 in SOt Gaston Leroux: 66 Prikazen v Operi »Oho! Dvomim, da bi se vrnila!... Toda tvoja dolžnost je, da jo spustiš.« »Moja dolžnost... ti naivnež, ti!.. Moja volja... moja volja je, da jo spustim. In vrnila se bo... ker me ljubi!... Cela reč, ti pravim, se bo končala s poroko... s poroko v Magdalenski cerkvi, ti ubogi tepec. Ali verjameš ali ne? Ce ti povem, da imam poročno mašo že spisano... Videl boš ta »Kyrie«... Zopet je zacepetal z nogami po barkinem podu v nekakem ritmu, ki ga je spremljal polglasno pojoč: »Kyrie!.., Kyrie!... Kyrie Elei-son!... Videl boš, videl boš, kakšna maša bo to!« »Poslušaj,« sem zaključil, »verjel bi ti, če bi videl, da gre Kristina Daae iz jezerske hiše in se svobodno vrne vanjo!« »In potem se ne boš več pečal z mojimi zadevami? Dobro! Videl boš še nocoj... Pridi na maškarado. S Kristino bova tam... Nato se skrij v ropotarnico in videl boš, da bo Kristina po povratku v ložo jedva čakala, da se vrne v podzemlje.« »Prav!« Ce bi v resnici videl, kar mi je napovedal Erik, bi se pač moral ukloniti; zakaj lepa ženska ima vedno pravico ljubiti najgroznejšo spako, zlasti če je ta obdarjena s čarom glasbe in če je iepa ženska odlična pevka. »In zdai odidi od tod! Moram namreč na trg! Odšel sem še vedno v skrbeh za Kristino Daae. Na dnu misli pa se mi je zbudila še druga strašna slutnja, ki mi jo je izzval z lastnimi l.f stdami. Vprašal sem se: »Kako se bo končalo vse to?« Čeprav sem precejšen fatalist, se nisem mogel oprostiti neke nedoločljive tesnobe radi neverjetne odgovornosti, ki sem si jo nakopal tistega dne, ko sem pustil pri življenju pošast, ki danes grozi mnogim izmed človeške pasme. ___ Na moje velikansko začudenje se je zgodilo vse tako, kakor mi je bil napovedal. Kristina Daae je odšla iz jezerske hiše in se je večkrat vrnila tja, ne da bi jo navidez kdo silil. Hotel sem torej opustiti zanimanje za ta ljubezenski misterij, toda bilo mi je nemogoče zaradi mračnih slutenj, da ne bi več mislil na Erika. Vendar nisem več napravil napake, da bi se vračal k jezerski obali, in tudi se nisem več potikal po komunarskem potu. Ker pa so mi neprenehoma prihajala na misel tajna vrata v tretjem podzemlju, sem se večkrat napotil na tisti kraj, ki je bil skoro ves dan zapuščen, kakor sem opazil. Čakal sem tam neskončne ure in si vrtel palce. Bil sem skrit za kuliso iz »Lahorskega kralja« ki so jo ne vem zakaj pustili tam, saj le redkokdaj igrajo »Lahorskega kralja«. Za toliko potrpežljivost je končno prišla nagrada. Nekega dne sem videl, kako se pošast plazi k meni na kolenih. Bil sem gotov, da me ne vidi. Splazil se je med kuliso in stebrom, šel do zidu in je na nekem mestu, ki sem ga od daleč točno ugotovil, pritisnil na pero. Skala se je zasukala in mu odprla dohod. Skozi ta dohod je izginil in skala se je zaprla za njim. Tako sem izvohal pošastino skrivnost, skrivnost, ki bi mi nekega dne utegnila izročiti v oblast jezersko bivališče. Da bi se prepričal dodobra, sem počakal pol ure in nato še sam pritisnil na pero.. Skala se mi je vdala kakor Eriku. Nisem pa se upal sam prodreti do Erika, ker sem vedel, da je doma. Na drugi strani sem se pri misli, da bi me Erik utegnil zasačiti, nenadno spomnil smrti Jožefa Buqueta in, ker se nisem maral izdati, da vem za odkritje, ki bi moglo koristiti mnogim ljudem, mnogim izmed človeške pasme, sem zapustil gledališčno podzemlje, potem ko sem skrbno naravnal skalo na prejšnje mesto po sistemu, ki se ni nič iz-premenil izza perzijskih časov. Lahko si mislite, da me je še zmerom močno zanimala Erikova in Kristinina ljubezenska zgodba, ne morda iz kake bolestne zvedavosti, temveč — kakor sem že povedal — zaradi strašne misli, ki me ni hotela pustiti: »Ce Erik dožene,« sem si dejal, »da ga ne ljubi zaradi njega samega, se lahko pripravimo na vse mogoče!« In na svojem neprestanem — opreznem — stikanju po Operi sem kmalu odkril resnico o žalostni pošastni ljubezenski storiji. S strahovanjem je zavladal nad Kristininim duhom, srce sladkega dekleta pa je celo bilo vneto za vikonta. Raoula de Chagnyja. Ko sta se ta d\ a igrala kot nedolžna zaročenca v gornjih prostorih Opere, nista slutila, da nekdo bdi nad njima. Bil sem odločen na vse: da ubijem pošast, če bo treba, in da nato prijavim celo stvar sodišču. Toda Erik se ni pokazal, kar me ni prav nič pomirilo. Potrebno je, da razložim svoj načrt. Računal sem, da bo ljubosumnost pregnala pošast z doma in da se bom tako mogel brez nevarnosti vtihotapiti v jezersko hišo skozi vhod v tretjem podzemlju. Skrajno važno zame in tudi za druge ljudi je bilo, da doženem, kaj tiči pravzaprav v Erikovem brlogu. Utrujen od brezplodnega čakanja, sem nekega dne odprl skalo in sem takoj zaslišal glasbo. Spaka je pri nastežaj odprtih vratih skladala svojega »Zmagoslavnega Dona Juana«. Vedel sem, da je to njegovo življensko delo. Nisem se zganil in sem oprezno prisluškoval v mračni luknji. Nenadna je jenjal igrati in začel je korakati gor in dol po stanovanju kakor norec. Doneče se je razlegnil njegov glas: »Vse to se mora prej končati! Popolnoma končati!« Te besede niso bile take, da bi me mogle pomiriti in, ko se je glasba zopet pričela, sem nalahko zaprl skalo. Navzlic temu pa sem še vedno slišal nejasno daljno, daljno petje, ki je prihajalo iz globine zemlje, kakor sem bil slišal Sirenino petje z dna voda. Spomnil sem se besed nekaterih strojnikov, ki so se jim ljudje smejali ob času smrti Jožefa Buqueta: »Okoli obešenčevega trupla se je čul nekak šum. ki je bil podoben pogrebnemu petju.« Tistega dne, ko je bila ugrabljena Kristina Daae, sem prišel v gledališče šele pozno zvečer in sem trepetal, da izvem slabe novice. Prebil sem strašen dan. zakaj odkar sem prečital jutranji časopis, ki je naznanjal poroko Kristine in vikonta de Chagnyja, se nisem nehal spraševati, če ne bi stori! najbolje, da ovadim pošast. Toda razum mi je odsvetoval ta korak, ki bj mogei samo pospešiti mogočo katastrofo. Ko me je voz odložil pred Opero, sem gledal to zgradbo, kakor da bi se v resnici čudil, da še stoji pokoncu!__ Na drobno. Otvoritev. Na debelo. I L.. Tovarna čokolade in kakaoa „SjlNA", d. z o. z., Hoče. Prodajalna po tovarniških cenah CELJE, Aleksandrova ulica štev. 2. 4174 a M 4 Morsko kopališče Baška na otoku Krku. Divno ležeči hotel „Veteblt" z novo depandanso a a najlepšem obrežju Kvarnera — Prvovrstna slov. kuhinja — Električna razsvetljava — Zdravnik v hiši — Kcmoditeta v vsakem oziru — Celodnevna hrana Din £•(>.—--Pijače ohlajene na ledu — — Priporoča se Slovencem ter daje brezplačna pojasnila 451- lastnik hotela Ante Tudor. Mag. št. 15483/ref. IX. 4738 Razpis. Gerentski svet mestne občine ljubljanske razpisuje oddajo gradbe tovarniškega tilmniko in obzldave parnih Kotlov v mestni klavnici. Pravilno opremljene in sestavljene ponudbe je vložiti najpozneje do 5. julija 1926 opoldEis pri mestnem gradbenem uradu, Lingarjeva ul. 1. Razpisani pripomočki: načrti, opisi in pogoji so na vpogled, oziroma se dobijo pri imenovanem uradu. mestni magistrat IfuMIaiiiiti, dne 14. junija 1926. E Neuganljiva usoda nam je ugrabila našega malega pobiča sinčka-edinca, v Starosti 4 let, Fedoria Jakša ki je po mučnem trpljenju včeraj ob 18. poletel med božje krilatce. Pogreb se bo vršil jutri v četrtek, 17. junija ob pol 16. od mrtvašnice Leonišča na pokopališče k Sv. Knžu. Z ozirom na našo težko bol prosimo, da se ne izražajo sožalja. Ljubljana-Kamnik, dne 16. junija 1926. 4757 ^ Rodbini Jakša-Slatnar. Hipotekama banka jugoslovanskih hranilnic afpoukarn« v Ljubljani 'Vr i_i (prej Kranjska deželna banka) i-> izvršuje vse bančne posle in transakcije Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti naj* ugodnejšemu obrestovanju ter daje vsakovrstne kredite In predujme« Nakup In prodaja valut In deviz. 68 * n 3 Zapustil nas je nenadoma za vedno naš nadvse ljubljeni brat, stric in svak, gospod Artur Lokar notar v Ajdovščini dne 15. junija ob pol 24. uri v starosti 61 let. Nehalo je biti srce vseh src. V ljubezni do človeka mu ni bilo para med nami. Večen mu spomin! Pogreb se bo vršil v četrtek, 17. junija ob 5. pop. V Ajdovščini, dne 16. junija 1926. Žalujoče družine: Presel-Ljubljana, Lokar-Ajdovščina. 4637 a Kolesarji! Motoristi! Avtomobilisti! Jezo, čss, trud in denar si prihranite, če uporabljate za Vaše zračne cevi sredstvo „VOLUTIN". Ta pripomoček ima to svojstvo, da poveča elastičnost in vzdržnost cevi. Vsled slabe kvalitete gumija znk pronicujoče dele zakrpa in zamaže ter zabran: vsako ranjenje zračne cevi z žeblji, ostrim peskom ali kamenjem. Pripravo za krpanje in zračno sesalko pustite doma ker ostaia zrak v cevi več mesecev dolgo. Cena Din 24-— za 2 zavitka franko Vaš naslov; že ta mal poizkus Vas bo uveril o resničnih koristih .VOLUTINA*. Navodilo uporabe se nahaia na vsakem ovitku. Naročila „ M e r k u r razpošiljalnica Križevci pri Ljutomeru. 4759 ouuuuijaauauLjULjLjULinuL:uuuuiJu'-j;_!U » _ večje podjetje, bodisi K3ie«0 tudi na deželi, želi sprejeti v službo mladega ravnatelja z 8 letno sodno prakso in fnim nastopom? 4-.5A a ■li Odlikovane TovarnelMiiiElliiiiiiiii;:: E. Frette e C. Monza (Italla) i' i : Tkanina jfciiiiilinj;; ' Prtenine j___> Perilo Oprema ^ HUj =j i 1; i; I; 111111|| j | j; iU j za neveste f, : : ||| Dobave I jI!|i za hotele, restavracije l:i zdravili JČa OBRNITI SE NA PODRUŽNICO ! TRSTU VIA MAZZINI, 30 ' «3 flg 18 m 9* $ m m m RESTAVRACIJA NA VELESEJMU Z VEDNO ŽIVAHNIM PROMETOM ODDA ZA LETOŠNJI VELESEJEM SVOJO KONCESIJO ZA TOČENJE PIVA ZDRUŽENI BUFFET. — Reflektanti naj pošljejo ponudbe pod MRestavracija na velesejmu" na upF. „JutFa". 4725-a □ teiMimiiii nononi imnnnDoooDononnnnnnnoDa 5 s ira Jutra — .Točnost in zaneslj:vostg BM ■ ,-pnnmmni n mm mi mi O-inmnnnmn R Iščemo več sto komadov mm 21/24, 5.40, 6 in 7 m. 21/29, 24/28, 26/29, 570, 6-20, 6-40, 6-50, 3, 2-50 in 2 m. 16/18, 4 in 8 m ter razne druge dimenzije. Deske 20 in 25 mm širine od 12 c/m dalje. 4678 » Ponudbe z označbo cene in najmanjše partije, poslale in dobavnega termina na: .VILA' d. d. Zagreb, Primorska 12 _ _____________ ^□□□□□□□□nnmnnnauuuuanDnmr I n5če£OjuiljLKJLii.j n m fn močan j Pohištvo g elegantno v formi ■ najfinejše v kvaliteti ■ zmerno v ceni ■ priporoča A. AMANN, TRZIC tovarna pohištva. 70, CD ^Ljujo Fr»aG Puc. Izdaja za Konzoraj cJutn, Adolf Ribnika, Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarnarja Fran Jezeri Za Vratni del je odgovor Alojzij Novak. Vsi , Ljubijo