. « ; . .	■ • s:, • > ■ : 'V . * .	'.'""."■. ' .'-• " • v■	<
f?£5sn	pj AG M Apnn A	f^^^^f
| |	UJLixlO l^i ±\.M\\JU2\.	m	i
M ......$2.00 ¥	... . .	M SO,OOO Readers g
List slovenskih delavcev v AmerikL_^	.ji^— -
Telephone: COETLAKDT «87.	Entered u Second Clan Matter, lepUnber ti, 1(03, at the Vwt Office at Hew Talk, H. T, sader the Act of Oragran of March 3, 1*1»,	Telephone: S87t 00STLAMDT.
KC. 267. — ŠTEV 297.	WKW YORK, THURSDAY, DECEMBER 19, 1918. — ČETRTEK, 19. DECEMBRA, 1918.	VOLUME XXVL — LETNIK XXVL
Rusijajn mir
Diplomati razmotrivajo glede sta- 1 lišča Rusije. — Kako se naj za dr \ žijo proti boljševikom. — Ruski j položaj se vedno slabša.
London, Anglija. 18. decembra. ( "Mogoče je", piše Daily Chroni- i clet "da se bodo diplomati poslu t žili prilike Wi'sonove navzočno- j sti v Evropi in se bodo posveto a vali. kako stališče naj zavzamejo j eiiteutui narodi in Amerika z ozi- j rom na boljševiško nevarnost. t
Hu.ski položaj postaja vsleo.i boljševiške vlade vedno slabši.I Tirani, ki imajo vlado v Petro-'j gradu, zapirajo in pobijajo ljudi t i/, najmanjšega vzroka ali pa sploh 1 nobenega; ljud.st-o postajo bla/, j 110 vsled tega postopanja; lakota j pa vlada po deželi."
Berlinski dopisnik londonskega t lista 'Times* pravi, da bo glavni j predmet na mirovni konferenci J položaj Nemčije.	j <
(ilede bodočnosti Nemčije so ' domnevanja zelo različna, ravno tako tudi *rlede Rudije. Pri trm pa 1 razmere v Rusiji vplivajo na vsak 1 problem v Evropi.	j ■
"Kar ve tiče rusko-nemšl ih ou ! nošajev" piše isti poročevalec J
vemo -amo to. da bo nanje zelo" vplivala obnovljena Poljska, ura v. T nava slovanskih razmer in odpra- 1 nemškega ekonomičnega nad 1 gospodstva.
Zdaj smo na tem. da vidimo ko- , tier nemškega sistema, ki je bil v ' veljavi od leta 1H64 do li»14. No-va Nemčija ne bo gospodarila Slo 1 varnim, Italjanoin. Turkom in bal 1 kan ski m narodom. Izgubila bu 1 svoj vpliv v Belgiji in Luksem * burgu ter d a ruske iti francoske province; tudi njeni odnošaji i Nizozemsko bodo temeljito pre ' menjeiri. Videla bo razpad njene ! nekdaj tako mogočne bojne mor- ' nariee; izgubila bo svoje prek- : morske kolonije ter teritorijalue ' pridobil ve na Daljnem Iztoku."
Washington, D. C., 18. dec. — . Rusko poslaništvo je danes preje J lo ofieijelno poročilo od zunanjega ministra vseruske vlade v Oni- ' sku Klučnikova. ki izraža lojal "j nost do zaveznikov in Amerika Izraža obžalovanje, da ' Rusiji, ki ' je bila izčrpana vJed prevelike teže štiriletne vojne ni bilo dovoljeno ostati v zavezniških vrstah do srečnih dni zmage." * Navzlic vsem tem nesrečnim raz
meram. ki so prisilile Rusijo, da 1 je šla iz vojne, pa Ru.sija. kakoi : pravi Klučnikov. "slavi to zmage < skupno z zavezniki in gleda z 1 upanjem v bodočnost, ki bo pri- ; nesla srečo v.sem narodom, tako tudi ruskemu, ki nosi sedaj težko! be me trpljenja.
Rusija ne bo in tudi ne sme o-stati na sedanjem stališču, ki o, groža civiliziran svet z novim in, *e:ikim nemirom in ki bi lahko z;» dolgo Časa odvzelo narodu, ki je ž«* itak izčrpan, dobrote miru te> zmagovalcem sadove njihovih ve
likih zmag,"	i
. i
NEMŠKE BOJNE LADJE BODO POTOPILI.
Pariz, Francija. 18. decembra Ameriški delegati za mirovno konferenco so se odločili, da bodo stavili predlog. da se nemške bojne ladje, ki so se predale, polo pc ter se bodo uprli vsakemu predlogu, da bi se razdelile med zaveznike v sorazmerju z mornariškimi izgubami.
To se je izvedelo od takih oseb.j ki so v ozkem stiku z ameriškimi zastopniki, ki so mnenja, da se e. tem najbolj ugodi izjavi predsednika Wilsona, da vojna ni imela za cilj agresivnosti in osvojitve tuje lastnine.
Anglija je po Sir Eric Gedde-su. prvemu Lordu angleške mor-( na rice, sprva pristala na ameriški načrt, da se potope zajete nemške bojne ladje in bo tudi podpirala v tem Združene države, dasirav-no bodo nekatere manjše pomorske sile zahtevale, da se razdele med zaveznike.
Nemskajlada ;
Burni prizori na zborovanju nem-1 ( ških sovjetov. — Ledebour je na r
padal Eberta. Narodna skupščina, j \ --
Berlin, Nemčija. 17. decembra 1 (Poročilo Ass. Press.) — Kakšno j razpoloženje vlada na kongresu ; ^ delavskih in vojaških svetov, jc j na;bolj razvidno iz seje. ki se ji f vršila danes popoldne. Burni pri zori so se vršili posebno tedaj, ko j, je radikalec Ledebour, vodja ne j . od\iMiih soeijalistov, napadal mi j nisirskega predsednika Eberta. J
Zadnji je obtožil Eberta. da ku je protirevolueijoname načrte tei ga imenoval "sramotni madež na! ^ vladi".
V dvorani je nastal silen hrup j in ropot Predsednik je pozval Le- f deboura k redu in zahteval, da i ^ mora preklicati obdolžitve. Upitjejj je trajalo kakih petnajst minut Zatem je dobil Ledebour zopet be s'-. I o s pogojem, da se mora vzdr ; > žati \>eli napadov in žaljenj.
Vse berlinsko časopisje je mne- . nja. da je bilo že po prvem zase j danjn kongresa jasno, da se bo \ s Nemčiji vrš;la narodna skupšči t na. Vršila se b«» pa nekoliko pozne j je kot je bilo v .-.ačetku določeno
Potreb« nar »dne skupščine jf ( priznal celo organ neodvisnih so [ eijalistov "Freiheit". Meja. da b , nastala Nemčija sovjetova repu ,L blika. ima le malo pristašev.	a
London, A'igLija. IS. decembra L Neko kod 'iij:.ko poročilo pravi, daj ^ je I andsberg. publikacijski taj j c nik nemške vlade sporočil sovje-| tu delavcev in vojakov, da je ga '
neral Scheuch. pruski vojni mini ■1
1	1 s
^ter resigmral.
Kolinska Volkszeitung objav jr
Ija:	I1
Komerad Metternieh. ozirome grt»i Herman Metternieh. mladij} član dobro znane družine, je bil 1 soglasno izvoljen načelnikom na- 1 rodne mornariške divizije v Ber * linn.	'
še vedno se vzdržujejo neofiei- i' jelna poročila, da je Ebert-Haaso J. ve. vlada povabila zaveznike, na, s1 okupirajo Berlin. ( -t<
Pozor rojaki
in društva1
__r:
! (
Kako boste pojasnili tujeroden . da smo mi Slovenci na pravem sta- j j lišču, če protestiramo proti Italiji I ki hoče zasesti naše kraje? i Information Bureau je izdal pri \ ročno knjižico, v kateri je vse po- j vedano.
j Kdorkoli bo preči tal to knjižico i bo vedel, da zahtevajo Slovenci in Hrvati ednole pravico in ničesar drugega.
I Knjižica je v prvi vrsti informa tivnega pomena. V nji je s števil kami povedano, koliko je Italija nov in naših ljudi na Primorskem, v Trstu, Gorici, Kranjski, Reki in 1 Dalmaciji.
i Če hočete debatirati s tujerodci. morate prej vedeti, kaj boste povedali v svoj zagovor.
S samimi frazami ni mogoče ničesar opraviti, ampak treba je priti z dejstvi na dan.
Dobro je tudi, da te knjižice razdelite med tujerodoe, po salonih, klubih, trgovinah itd.
Ker so stroški veliki in ker potrebuje Information Bureau nuj-j ne podpore, jih ne more pošiljati! brezplačno, ampak bo računal pet! dolarjev za sto iztisov.
Knjižica ima naslov:
"THE JUGOSLAV ITALIAN i QUESTION".
Najboljše je, da se zavzamejo za to društva in nar oče po par sto iz 1 tisov.
Vsak član bo gotovo rad dal pet centov za tako važno stvar.
Hitro na delo, dokler je še čas. 1 Če naročite brošure, vršite dvojno delo: informirate ameriško javnost o našem vprašanju in podpirate važno podjetje.
Jnfostav Information Bureau, 83 Gcrtlandt St., New York City.
i Japonski pogoji I
lOkuma je povedal japonske mi g rovne pogoje. — Japonska bo pri- ^ j voli a v vse, kar bodo zaveznik) g
sklenili.
-
Tokio, .Japonska. 18. decembra jOfieijelna Japonska molči o tem ll kaj bo Japonska zahtevala na mi v rovni konferenci, toda bivši japonski ministrski predsednik mar kij Šigenobu Okutda je podal iz- z ijavo. ki po njegovem mnenju z i predstavlja mnenje Japonske gle k de miru.	o
Markij pravi, da bi Japonska k morala odobriti vse določbe. z:> o .katere bi se pogodile Anglija. I Francija in Združen«- države gle r de mejnih izpremehb na zapadni v fronti, v eentralni Evropi, na Bal o j kanu in glede afriških kolonij, kei o Japonska niuia direktnih intere s sov v teh pokrajinah.	'i
Kar se pa tiče bodoče ulogcjs Nemčije in Rusije, mora biti ja-: \ |H»nsko stališče v soglasju s skic- t pi zaveznikov na konferenci; to ib da Japonska bo morala stati na g stališču, da mora biti konečni mil Itak. da se doseže stalni mir za ee n 1 li svet	š
l>rugi pogoji, katere je pojas t nil markij, so sledeči:	s
' Bodočnost JSamoa otokov, ki st bili že večkat vzrok diplomatičniL v sjtorov med Anglijo. Združenim t državami in Nemčijo, naj se do š ; loči v soglasju z željami prvih; i : dveh držav, da se uniči nemški: i vpliv v Tihem oceanu.	ji
Nemška Nova Guineja. katere i i imajo zdaj zasedeno Angleži, se ne; ; sme vrniti Nemčiji. Ta princip se ■» j mora upoštevati tudi pri Bismar- i» i ckovih otokih.	i 1
Jaj>onska mora dobiti otoke, h , kakor Maršalskc otoke, Caroline i in druge, katere ima zdaj zase- s deiie japonska mornarica, ker bi; i bilo nevarno vrniti jih Nemčiji in i tudi ni nikakega vzroka, da bi se l : prepustili kaki drugi državi.
Kablsko črto med Tsingtauoi*1 in Južnimi otoki, katero ima zase-' deno japonska mornarica, mora I obdržati Japonska. Kablska črta; t jc privatna lastnina, tako da jo 1 mora Nemčija prej kupiti, predne | j jo prepusti Japonski.
Kako bi se vzdržal red v Sibl- \ -"ji, ostane prepuščeno zavezniški] t. onferenci, toda vse zavezniške I ■države se morajo zdržati vsake i akcije in zahteve v dosego kakih 1 koncesij v Sibiriji.	<
Odnošaji med Kitajsko in dru ; i gimi državami se morajo ureditvi na podlagi principa odprtih vrat j. in enake priložnosti.
i'
Poljska v zvezi narodov.
Kodanj, Danska. 18. decembra Poljska vlada se je izjavila, da je pripravljena skleniti vojaško t ! in politično zvezo z ententuimi dr-
I	žavami.
Washington, D. C.. 18. dec. — ■ Poljska vlada je predlagala, da sc sklene pogodba med Poljsko, č*e-
-	ško in Jugoslavijo. Narodni de-
•	mokrat Gradski je voditelj tega gibanja in pravi, da bi ta pogodba
-	vsebo\ala vojaški, železniški in;
•	trgovski dogovor, ki bi tesno vezal mlade države z narodi entente.
Poljska bi vsebovala vse deže-
-	i lc, v katerih stanujejo Poljaki in i j bi štela 35 miljonov prebivalcev. I
II	Kakor piše National Žeitung želi biti tudi v tej zvezi in poroča se celo. da vlada isto razpoloženje
tudi na Dunaju.
i ■
i Zamorci ostanejo v Franciji
'j - j
t Washington, D. C.. 17. decern ;
j bra. — General Pershing je bil ( sprva odredil, da se bo 92. divizi-. ja (narodna obramba, črnci) vrni-la v najkrajšem času domov, sedaj je pa to svojo odredbo pre-klical. Črnci bodo najbrže ostali, še nekaj časa v Franciji ter bodo tvorili rezervo k ojačenjem ime-. riškega okupacijskega polka.
Parada v New Yorku'l
Sinočna parada na 5. Ave v New Torku je bila ena najlepših — Slovencev je bilo nad sto. — Oko 4 li 50 8tbov in Hrvatov. v
- ši
i v
Nešteto }»arad se je že pnre * d• lo na sloviti miljonarski o. Ave v New Yoiku, toda take, kakoi inoči. ni še videla nikoli.
Preko ceste so bile razobešem zastave vseh zavezniških narodov b zlasti mnogo jih j' bilo Rdečega F križa. Mnogo tisoč ljudij je stalo p ob straneh, ko je •■rišla parada v katere se je vdleži o nad -0 ti<o»" b oseb vseh različnih narodov sveta, k
Na čelu vsake »kupine je ko ti rakala godba. Ko se je p:irada k vstavila in prišla "v saka skupina* oziroma narodno>t 11a določene v mesto. je bilo dano znamenje, da s< se prične velika block party. God. j, bt» so pričele i-grati veseb* po { skočiiice. ]>ari si» se pričeli sukati )t \'endar pa. ker so se pridružili ^ tu Ji mnogi izmed gieilalcev. je bi i u la prevelika gneča, da bi bilo rno ! ♦ goče plesati.	i J
Nevvorški listi poseono hvalijo u nastop Jugoslovanov in Cehov. Če- d ški 5>okol jc bil obilo zastopan; p tudi češko ženstvo si je nadelo 11 ■svojo narodno nošo.	j
Zlasti pa je ugajala vsem sliko-1 vita narodna noša naših deklet a katerih je bilo 20. V naši paradi 11 so naravno dekleta v narodni noši | ■ imele prvo mesto. Štiri gospodič-ne so nosile ameriško zastavo, za * j katero sta prišli na vrsto slovenska '11 in srbska t robo j niča. ! Ko smo bili enkrat na svojem fc I mestu, so slovenski pevci zapeli; j Jadransko morje in Slovenec in t ! Hrvat, v mešanem zboru pa Nazaj e j v planinski raj ter Domovini. 11
Slo venec v je bilo v paradi nad: t sto. Žalibog. da smo opazili le \ l malo Hrvatov in Srbov. ! I --I
Blatenje Amerika ||
V nekem londonskem gledališči« \ so se igralci norčevali iz Amerike,! s I toda Amerikanci so jim dali do-f bro lekcijo.	,,
--j 1
j Vojaki, ki so se vrnili s parn*. s j kom 4' Leviathan *' iz Evrope, pri- ] ; povedujejo o značilnem dogodku. 1 ki se je izvršil v nekem london- s skem gledališču. Dogodek se je j izvršil, predno so zapustili a meri- j j i;ški ranjenci bolnišnico št, 29 St. j i I Anns Road. Tottenham. London, i
V	Woodgreen Empire gledali j šču sta nastopila dva igralca, iz-r med katerih jc eden predstavljal neumnega ameriškega zamorca.
Po izjavi vojaka Josepha Got-jtlieba sc jc vršil med igralcema sledeči pogovor: 1 i — Kaj pomenijo besede L". S. > A.? — je vprašal igralec. — Zamorec je začel zmedeno gledati naokoli ter je moral slednjič priznati. da ne ve. — Igralec je rek-i kel na to: — Ali res ne veš? — : To vendar pomeni; '"You Silly -.Ass'?. C Vi neumni osli).
V	gledališču je bil onega veče-1 1 ra nek pohabljeni ameriški vojak.
i	Ko je prišel v bolnišnico, je poli vedal svojim tovarišem, kaj je vi-.
-	del in slišal. Naslednjega dne jc .! prosilo 250 ameriških vojakov za
-	dovoljenje, da smejo iti v gleda-1' lišče.
Vojak Robert Hines pripove-i; duje:
e — Šli smo vsi skupaj v gleda-r lišče. Igralca sta prišla na oder ter govorila nekaj časa razne ne-! umnosti. Slednjič je vprašal An • glež zamorca: — Kaj pomenijo! j črke U. S. A. ? Ker zamorec zopet! ni znal odgovoriti, je Anglež pri-; ! pomnil:
i- j — Al ine veš, da to pomeni: 1 You---
i- Nadaljnih dveh besed ni izre-i- kel, kajti v istem hipu se je raz-J- letel na njegovem obrazu gnjil s- paradajzar. Pared a j za r ju so sle-
ii	dila gnjila jajca in gnjilo sadje, o V gledališču je nastal silen ne-!- mir. Naši fanti ao planili proti
odru ter hoteli pretepati igralca.
Amerikanci
v Nemčiji
- p
Ameriški glavni stan je v nekem; I v .adnem poslopju. — Torpedni ru- F šilci so se odpravili proti domu. J Francoski armadni zbori v Wies-badnu. — Tretja divizija je pre-: koračila Moselo.	! I]
--11
' P
Ccblenz, Nemčija. 15. decern-:^
bra. — (Zakasnelo poročilo Ass.
Press. — Izza onega časa. ko so i
i v
pred i»ar tedni dospele prve čete v Coblenz. se nahaja v mestu približno 10.000 Amerikancev. Veli ^ k«i teh čet je šb> ^kozi mesto pro- ^ ti vzhodu, dočini bo velika posad- ^ ka ostala.
Prebivalstvo j«* danes vprvici^ videlo ameriške aeroplane. Leteli i p
preko Rena in se po preteku par ur zopet vrni i. Zgodaj /.ju j j-traj so »lospeli častniki 111 urad- jj niki tretjega arinadnega zbora, j^ Sledili so jim veliki tovorni avto-i n uiobili. napolnjeni 7. razu:mi po Sj j trebščinami. Častniki tretje anua- e i de stanujejo v največjem mestnem hotelu. Aiu-erikaiu-i so zase- ^ dl i tudi dvoje mostov, ki vodita j|( (ireko Rena. Glavni stan tretje ar- \ made je v nekem vladnem poslop j ju. v bližini hote1 a. j Ob treh popoldne je bila tretji.J*1 ' armada že v telefonski in brzoja-v-;11 tli zvezi s četami v ozadju.	'
; Celo nedeljo so hodili skozi Co- ^ blenz artileristi in kavalcrbti ter ^ sc pridruževali oddelkom vzhod-!5 1110 od Rena.	i
Ljudje, ki so se vračali iz cerkve. so jih zvedavo opazovali. a
Pozno popoldne je dospela tre-j tja. divizija, ki je bila dosedaj šta- F cioniiana južno od mesta. Na če- , i lu so ji jahali godci, vsak na si-vem konju. Tretja divizija je prekoračila Moselo severno od Co ! blenza, kjer jc zavzela pozicijo ob j Renu.
> Nemški častniki, ki so se naha ■ jali v mestu, ko so izročali Ame-j rikancem orožje, so liitro končali! j svojo nalogo ter so sc odpeljali j , preko Rena v avtomobilih. Raz i vsak avtomobil je vihrala bela za- ■ j stava.
Značilno je tudi. da so premak-! nili Amerikanci v Coblenzu vse u-re za eno uro nazaj. To je bil nem-« ški čas, ki je bil v veljavi že izza prvega leta vojne.
Z ozirom na določbe premirja, so danes izročili nemški častniki i Amerikancem 1250 motornih voz. Kakih petsto so jih uabrali v Co-i blenz, ostale pa v dveh sosednjih mestih.
j Amerikanci sedaj dovažajo t
, temi motorji potrebščine.
li 1 Queens town, Anglija, 17. det-. I
Včeraj se je zbralo na obali vse
polno ljudi, ki so hoteli biti pričaj
dvanajsterih ameriških torpednih
rušilcev. Vse ladje v pristanišču
so razvile svoje zastave, dočim J«. J
. posadka navdušeno nazdravljala
1 Amerikancem. Prva je plula ladja
Stevens, sledili so ji pa rušilci:;
Jenkins. Balch, 'Gassin, Terr>.
Paulding, Ammen. Caldwell. Co
nygham, McCall. Sarrest in Trip-
pe. Rušilci se bodo vstavili pri j
Azorih. kjer se jim bo pridružila j
ladja Dixie, katera je včeraj od-
plula.
r Pariz, Francija, 17. decembra.) i General Lecomte. ki poveljuje
-	330. francoskemu armadnemu zboru. jc prišel včeraj zjutraj ob
-	enajstih na čelu svojih čet v Wies-' baden. Vstavil se jc 11a stopnicah
-	j mestne hiše in nadziral svoje vo-r jake. Nasproti mestne hiše je ve-1 -jlik spomenik bivšega kajzerja Vi-i
ljema.
D I	---
t	I
i-j Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnev i
: nik v Združenih državah.
__ i
---1
5- Kma-lo je pa prišlo na oder par [I angleških vojakov branit igralca.
Vnel bi ae pravcati boj, če bi me-». nežer ne končal predstave, s- Izza onega časa ni vodstvo bol-j nišnice dalo nobenemu vojaku več 1. dovoljenja za gledališče.
Wilson in ilaljanske zahteve
' PREDSEDNIK WILSON JE ŽE NA KROVU PARNIKA OBRAZLOŽIL ITALJANSKEMU POSLANIKU, DO KAKE MEJE BODO PODPIRALE ZDRUŽENE DRŽAVE ITALJANSKE ASPIRACX-JE. — USODA JUGOSLAVIJE V PREDSEDNIKOVIH ROKAH.
Pariz, Franeija. IS. decembra. David Lloyd George, angleški mi-nitsrski predsednik, bo dospel v j Pariz bodočo nedeljo. Po krat-i kem bivanju v glavnem mestu bo ; Lloyd George odpotoval na Rji-! viero. kjer bo ostal nekaj dni tet :sc odpočil.
Italijanski kralj Viktor Ema ■ nuel bo dospel v Par.z v četrtek ter bo naslednji dan popoldne obiskal predsednika Wilsona.
Prvotno je italijansko poslani jštvo nameravalo, da bi v petek ! predsednik in kral j skupaj obe-;dovala. a iz eerimoiiijelnih vzro j kov se je spoznalo, da l>i kaj ta keg:i ne bilo primerno, kajti obed j*e bo vršil na čast kralju ter ni j navada, da t»i bila tlva načelnika držav pri obedu, pri katerem je eden častni gost.
Tekom včerajšnjega dneva je i bil predsednik preobložen z de-jlom ter jc odpovedal nameravano i golf igro v Versailles.
Popoldne je obiskal predsedni-.ka italijanski poslanik v Združe-'nih državah, grof Maeehi di Ol-•lere, s katerim je imel predsednik Wilson že 11a parniku ' George Washington" par zelo važnih po svetovanj.
I Znano je. <la goji predsednik "Wilson najbolj gorke simpatije do asp i rac i j Italije, porajajočih sc i 7 vojne in predsednik je pojasnil poslaniku obseg, do katerega je voljan podpirati težnje Italije prt bodočih neformalnih posvetova-
njih zavezniških ministrskih predsednikov.
Pariz, Francija. IS. decembra. Jutri bo prišel sem italijanski ministrski predsednik Orlando. Takoj zatem bo šel v avdieneo k predsedniku Wilsonu ter poveril vse zadeve glede italijansko-jugo slovanskega vprašanja ameriški mirovni delegaciji.
Tukaj prevladuje mnenje, tla bo sledil ameriško-italijaiiski zvezi sporazum na temeljnih bazah.
Washington, I). 1'.. l-v dee. — Predsednik Wilson ni zavzel enostranskega stališča napram Jugoslovanom ter se ne strinja popolnoma z italijanskimi zahtevami.
Poročila, ki pravijo, da s'mpa-tizira z italijanksimi aspiracijami niso resnična.
Oni. ki so v tesnem stiku s predsednikom pravijo, da predsednik prav dobro ve. kaj bi nastalo, ribi ne bilo jugoslovansko-ital Ijan-sko vprašanje ugodno rešeno.
I/, verodostojnega vira s" je do-znala. tla se predsednik tu- bo strinjal s težnjami imperialističnih strank. Ti imperijalisti zahtevajo zase v.so vzhodno obal Jadranskega morja.
Predsednik se pa ludi ne bo strinjal z zahtevami ekstremnih Jugoslovanov, ki zahtevajo več kot jim gre.
Predsednik je mnenja, da se mora izvršiti teritorijalna poravna, va na podlagi prebivalstva s posebnim ozirom na zgodovino pri, zadetih okrajev.
Vsem naročnikom
--—
Kljub silni in skoraj neznosni draginji nismo zadnji čas povišali naročnino lista, čeprav so storili to vsi drugi tuje jezični listi, ki se dajo meriti z "Glas Naroda" gl ede obsega in vsebine.
Vestno smo izpolnjevali geslo: — VSE ZA IZOBRAZBO SLOVENSKEGA NARODA. — Da nismo hoteli iz tega gesla kovati dobičke, ve vsakdo, ki pozna nas in naš list.
Naš cilj je bil od začetka in bo do konca ostal: — GLAS NARODA MORA OSTATI VEDNO VODILNI LIST j AMERIŠKIH SLOVENCEV!
Česar ne najde rojak v drugih slovenskih listih v Ameriki, mora dobiti v Glas Naroda. — Nismo se ustrašili niti žrtev niti velikih zaprek, ki so se nam stavile posebno tekom sedanje vojne.
VSE ZAPREKE SMO PREM AGALI, Z VELIKIMI ŽRTVAMI SEVEDA, TODA PREMAGALI SMO JIH.
Marsikdo se je čudom čudil, kako nam je še mogoče izdajati "uptodate" list za tako malenkostno svoto.
Mogoče je bilo, sicer brez centa profita, pač pa samo, da smo pokrivali stroške, ker smo bili že pred meseci sklenili pogodbo za 1 papir, ki pa z novim letom poteče.
Po novi pogodbi, katero bomo morali skleniti ob novem letu, I bo sto funtov papirja veljalo 75 centov več kot pa sedaj. Ker pa 1 porabi Glas Naroda vsak mesec na tisoče in tisoče funtov, si lahko
I	vsak že vsaj približno predstavlja. Cene vseh surovin in izdelkov so , zadnji čas neznansko poskočile.
Toda če so razne stvari, katere rabimo v domačem življenju za petindvajset odstotkov dražje, so tiskarske potrebščine najmanj za ' petdeset odstotkov dražje.
Z ozirom na vse to, nam ni mogoče izdajati Glas Naroda po sta-; ri ceni.
Prisiljeni smo zvišati naročnino in sicer za najmanjšo svoto kar ' nam je mogoče, in sicer za bori h petdeset centov na leto.
To zvišanje nam ne bo prineslo nobenega dobička, temveč nam
II	bo komaj omogočilo pokriti stroške.
Od prvega januarja naprej bo znašala naročnina za Glas Naroda":
.1	Za vse leto — $4.00;
Za pol leta — $2.50; Za četrt leta — $1.25.
>	Rojaki bodo menda izprevideli, da to ni pretirano, dočim mi vc-' mo, da je ABSOLUTNO POTREBNO.
>	Do novega leta velja še starš, naročnina, zato pa vsakdo naj. - boljše napravi, da jo obnovi PRED novim letom. ZA ČIMDALJ
JO OBNOVI, TEMVEČ BO NA DOBIČKU.
Prepričani bodite, da vam "Glas Naroda" ne bo na dolgu. — ! Priobčal bo še bolj zanimivejše stvari kot dozdaj, in je uverjen, da' bo s pomočjo zavednih rojakov ohranil ime in sloves največjega slo
* venskega dnevnika v AmerikL
!i---------
. VABILO NA 8H0D. V soboto zvečer se vrši v Beethoven Hali na peti ulici (med 2. .; bi 3. Avenues) v New Yorku tretji shod newyorike podružnice SI.
Republičanskega Združenja, r Povabljen je vsakdo, te ali one stranke, povdarjamo pa, r~ ,. člani podružnice morajo priti.	s'e
Med drugim se bo tudi razmotrivalo, kakšno stališče na v-e vzamejo Slovenci in Hrvati napram Italiji	rjaju
Imamo govornika za Slovence, kakor tudi za Hrvate, /vdelal č Začetek ob	zvečer.
JKgHto »gotovo!	'j	Odbor fienil
CT.AS y.VRODA. 19. DEC. 1918
"GLAS NARODA"
-"*-' "j.	(Stmltt Daily.)	/
OtotMi and published by ILQ VIHIO PUBLISHING C O MPANT,
__(a corporation.)
fBANK SAKMOa, frigid. jjjjg ~	LOUIS BEXEDIK, Tnannr
Place of business of the corporation and addresses of above officers:
82 Cortland^ Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y._
-GLA3 NAHODA" Isfaaja vsak dan izvzemat nedelj In
Za celo leto velja list sa Ameriko In Za celo leto aa mesto New York $5.00
C«"1«10 .................... $3.50 Za pol letaVa mesto New York 3.00
Za pol leta .................. °.00Za četrt leta za mesto New York 1.50
Za Četrt leta ................ 1.00Za Inozemstvo za celo leto .... 6.00
GLAS NARODA
("Voice of the People**.)
Iaraed every day except Sundays and Holidays. _#___Subscription yearly f8.H0___
Dopisi Ira podpisa in osebnosti se ne priobčujejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje blvallSČe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"O It A S NARODA" I1 Cortlandt Street.__New Yorfc. N. T.
Telefon: 2876 Co rti and t.
_• tgSfr«_
Rdeči Križ
V pondeljek je r.a»~el Rdeči Križ agritaeijo za nove člane.
Rojaki, pomislite dobro, ta agitacija ni za denar, ni za prispevke, pač pa samo za nove elane.
Clan Rdečejra Križa — največje organizacije v Združenih državah — pa lahko postane vsakdo,, inožki ali ženska, starec ali otrok, če plača en dolar vstopnine.
Vsakdo jo lahko ponosen, če je član največje svetovne, ozirofti.'i v drujri vrsti — ameriške organizacije.
Brezuiiselno bi bilo objavljati poročila o delovanju Rdečega Križa. Onega, kar so izvršili izvršujoči člani Rdečega Križa tekom sedanje vojne, ni mogoče opisati.
Pomagali so vsakemu, kdor je potreboval pomoči, brez ozira na to, če je podanik te ali one države, če je prijatelj ali sovražnik.
Danzadnem se vračajo v Ameriko ladje ranjencev. Na stotiso-če in stotisoče je teh vojakov.
Kdo jim je omogočil povratek? — Cegava zasluga je, da niso obležali na bojišču ter umrli zapuščeni od vsega sveta?
To je zasluga Rdečega Križa!
Strežniki Rrdčega Križa so jih negovali, preskrbeli so jim dobro postrežbo in strokovnjaško zdravniško pomoč.
Božič se bliža. — Kako naj si zagotovimo božično veselje in zadovol jnost ?
P ostanimo člani Rdečega Križa!
Vsak, ki postane član Rdečega Križa, lahko reče:
—	To je moj Rdeči Križ, to je moja organizacija! To je moj poslanik usmiljenja, moj pomočnik nesrečnih in potrebnih v vojni!
C'e postanete član Rdečega Križa, lahko rečete :
—	Moja roka obvezuje rane. moja roka spravlja k počitku utru jene iivee!
Razveselite ranjence in bolne s tem, da postanete Član Rdečega Križa!
Treba vam je samo srca in enega dolarja!
Pravičnosti ne sentimentalnost
Slavili francoski publicist Andre Cheradame se v naslednjem članku zavzema, da j** treba postaviti Nemčijo glede prehrane na zadnje mesto:
Želja, ki navdaja zavezniške narode, je gotovo ta, da bi mirovna konferenca ustanovila pravičen mir. To pa ne le raditega, ke-prija zmaga pni vice moralnim pojmovanjem zaveznikov. temveč tudi raditeg«. ker javno mnenje v zavezniških deželah spoznava, da je pravičen mir najbolj gotovo jamstvo proti bodočim vojnam. Da pa smo pravični, ni še treba, da bi bili — slabi ali da bi se pustili prekaniti.
Zavezniki so se izkazali kot slabotni tako dolgo časa, da je nad vse dobro spoznati, če je pravično in v soglasju s poštenim mirom odzvati se stalnim pozivom od strani Nemcev, ki sc sklicujejo na zavezniško velikodušnost.
Ta vprašanja je treba premotriti, ne le teoretično, temveč tudi praktično, to je izvedeti, kakšen bo praktičen učinek te ali one odločitve.	»
Glavni in edini argument onih. ki bo pristaši politike velikodušnosti. obstaja v izjavi: — Če bomo preveč trdi proti Nemcem, bomo razviili njih sovraštvo in pričeli bodo iznova. Biti velikodušen proti njim je torej edino sredstvo za preprečenje novega izbruha vojne.
Na prvi pogled je videti to naziranje precej pametno, vendar pa je lahko dokazati, da ga dele le oni. ki ne poznajo Nemcev in njih psihologije.
Problem ni. kako postopati proti Netneem soglasno z našimi lastnimi idejami, temveč kako uporabiti metode, ki so najboljše z ozi-rom na duševno razpoloženje Nemcev v namenu, da se doseže zaže-Ijeni cilj ter prepreči obnovitev vojne.
Nikrio ne more zanikati dejstva, da pozna dr. Muehlon, prejšni ravnatelj Kruppovih naprav, Nemce prav dobro, kajti on jih je im?l ' na tisoče zaposlenih. Dr. Muehlon je od časa. ko je pribežal v Švico, večkrat izjavil, da se nemški narod ne bo nikdar resnično izpreme-nil, dokler ne bo prisiljen poravnati svoj račun in plačati za svoje zločine. —
Je pa še dosti drugih vzrokov, ki nam kažejo, da bi ne imela velikodušnost istega učinka na nemški narod, kot bi ga proizvedla nai druge narode. Nemci vseh časov in posebno Nemci, ki so bili popru- h ■eni od HoheiLZollerncev, rešpelfltirajo edinole silo in Nemec bo pri-J znal. da je poražen Sele tedaj, ko se ga bo prisililo do tega priznanja. 11
Raditega daje tudi sklenjen je premirja pred popolnim porazom] na bojnem polju številnim Nemcem priliko izjaviti, da niso bdi voje-J, ško poraženi. Radi njih vere v edino silo bi si vsakdo prostovoljno J koncesijo razlagali kot — priznanje slabosti.
Vsled take koncesije bi se Nt?nca ne omehčalo in tudi ne razoro- ; žilo, temveč bi skušal ob prvi dani priliki prekaniti onega, ki mu j<> , dal dotične koncesije. To je dejstvo, ki se je že večkrat izkazalo te- , kom vojne potom izvanredne razlike v značaju med nemškimi vojni-! mi jetniki ter onimi drugih narodov.	i,
, Vzemimo slučaj, da najde kak vojak ali sanit€jec ranjenega jtt'emea na bojnem polju. Francoz se skloni nad Nemcem, da mu da r&tfde ali da ga dvigne na nosilnico. Večkrat se je ranjeni Nemec, ki £o ^iotel priznati usmiljen osti francoskega -rojaka, posluŽil prilike ter >ga, wlil Samaritanea. — Ve vrjamem. da bi se dalo zaslediti le en •f ki % ko bi kak francoski ranjeni vojak postopal na tak način pro-JVot ki bi ma skušal pomagati.	1
*Wek, ki sem ga opisal, aa je zavrnil totikotai, da je dokaz 'ijjjiia&^ja Nejflfigi ter DcraHiosh biti ^ ytji}Md|MCP proti - ojul
Kdor razume nemško psihologijo, ne more biti velikodušen proti Nemcem, da bi na ta način preprečil obnovljenje vojne. Oni maloštevilni, ki resnično poznajo Nemce, so prepričani, da je mogoče doseči te posledice edinole s tem, da se jim odvzame vsa sredstva za obnovljenje vojne.
Ali pa bo duh pravičnosti sploh dovoljeval zaveznikom, da bi bi-j li praktično velikodušni z Nemci? —
Odgovor sa to vprašanje je lahak, če se človek spomni na nepo-bitno dejstvo, da so Nemci ukradli toliko in napravili tako veliko materi jalne škode, posebno Belgijcem in Francozom, da bi bilo treba, vzeti vse, kar imajo Neme i. če bi se hotelo popraviti napravljeno ško-j do. Človek je lahko siguren, da bi niti to ne zadostovalo, kajti škoda, katero so povzročili Nemci, je tako velika, da človek ne ve vnaprej. če jo bo sploh mogoče kedaj popraviti.
17. predidočega je razvidno, da bi se vršila velikodušnost napram Nemeem na stroške francoskih in belgijskih žrtev. Praktično bi ta-kozvana velikodušnost napram Nemcem povečala trpljenja ki izgube njih žrtev.
Stvar
postane prav posebno jasna, če preišče človek vprašanj*1 prehranjevanja lačnega evropskega prebivalstva od strani Amerike. Če more Amerika prehranjevati celo Evropo, se ne bo pojavilo vprašanje. če se hoče poslati hrano tudi v Nemčijo. Francozi in tudi Ame-rikanei soglašajo v tem. da se premagane armade ne sme pustiti stra-. dati. Ker pa vsakdo ve, da Amerika ae more prehranjevati istočasno! celega sveta, je dosti vzrokov, ki niso še jasni javnosti, zakaj naj se' stavi Nemčijo na — zadnje mesto.
Nemci so vodili vojno etnografično ali narodopisno. To vprašanje ni bilo še v zadostni meri pojasnjeno. S tem se hoče reči, da niso le skušali ubiti čim več mogoče sovražnih vojakov, temveč da so tudi skušali, predvsem s stradanjem uničiti velik del slovanskega in latinskega prebivalstva, čeprav naj bi slednje predstavljalo del pan-: Germaiiije. eiU je bil — zagotoviti po sklepu miru premoč za Nemce potom zmanjšanja narodov, ki so jim bili nasprotni in sovražni.
Nobenega dvoma ni. da se je ta načrt paiigermanom v veliki meri — posrečil.
V preteklem letu je avstrijski Nemec Wichtl na nekem zborovanju na Štajerskem izjavil, da se je kmobiniranim naporom nemških čet, vojni in lakoti posrečilo uničiti nekako 20,000.0000 Slovanov, — tnožkih in žensk, v centralni Evropi in v Rusiji.
Na prvi pogled
so videti te številke prevelike, vendar pa so še preveč konservativne, če se pomisli, da so ruske armade izgubile nekako šest miljonov na mrtvih, dočim so pobrale bolezni in lakota v notranjosti Rusije še nadaljne miljone žensk in otrok, nevštevši one. ki bodo poginili v tekoči zimi. ki bo pač povsod strašna.
Vspričo tega položaja in če bi Amerika zakladala Nemčijo z živili. bi bilo lahko tem potom obsojenih na smrt prav toliko zavezniških ljudi kot bi se rešilo Nemcev. Posledica tega bi bila, da bi po končanih sovražnostih Amerika, seveda nenamenoma, nadaljevala z uničenjem slovanstva na stroške germanstva, kar je delala Nemčija tekom vojne.
Ta dejstva dokazujejo pravičnost ameriškega javnega mnenja, ki je izjavilo, da je treba zaveznike v centralni Evropi ter Ruse reši-' ti pred Nemci.
Ce se bodo morali Nemci radi pomanjkanja človečanstva sedaj podvreči lakoti, se bo s tem ustanovilo nazaj le v mali meri narodopisni ekvilibrij, katerega so skušali Nemci izpremeniti v svoj prid v centralni Evropi potom svojega brezobzirnega vojevanja.
Končno pridemo potom teh izvajanj do dveh sklepov:
— Vso "velikodušnost" se more dovoliti Nemeem le na stroške zaveznikov in potom povečanja njih trpljenja.
Drujnč pa bi ne bilo prehranjevanje Nemcev ničesar druge gakot praktična smrtna obsodba nad vsemi Sločani in Latinei srednje Evrope, ki so bili verni pristaši entente.
Dopisi
Port Washington, Wis.
Z največjo pokornostjo člevek C-ita liste, posebno Glas Naroda v sedanjem času, her novice so tako zanimive, da človek komaj čaka, da j ili prečita J'osebno še to. Ker Nemci delajo tako dolge ohi-ize. ker se zavedajo, da bodo morali plačati vso škodo, ki so jo naredili tekom vojne, namesto da bi bili svetovni zapovedniki. To jim bo ježilo lase in mogoče se bodo prepričali o resničnosti svetopisemskega izreka, ki pravi: "Kdor -*c povišuje, bo ponižan, in kdor >e ponižuje, bo povišan/' Upati i«1, da bodo rešeni slovenski kraji < Vemcev, ki s«» lezli vedno naprej j po slovenski zemlji kakor mora ;»o človeških udih.
V naši naselbini smo že tmii naredili potrebne korake, da bi se "d križal i polentarskega zaseden j a slovenskih krajev. V to svrho smo , irbrali '.'6 podpisov m poslali na , 'pristojno mesto. Ali žal. da jih •lisjno dobili večje število. Nekateri našli i rojakov se še vedno bo • ijo habsburške roke. da si ne upajo stopiti naprej v takih korist-1 :iih akcijah. In še celo sramujejo i ->e priznati da so Slovenci. (Sram : jih bodi! Op. ured.) Vedno odgo-l' varjajo: '"Jaz sem Avstrijec, ne ji ;>a Slovenec." Nekateri celo go-ji vore. da je sedanja epidemija od J !*»<.ga poslana za kazen, ker s«, zh- * vezniki premagali Nemčijo, da se : l ie spustila na kolena. Čudno, ali 1 j resnično. Pričakujmo, da bo še en- ! ! krat prišel sveti I>uh delit pamet, j ki bo razsvetlil tudi naše zasltp- š ! jence.	,
Infhienea je tudi riašo naselbino J obiskala in pobrala 4 naše rojake i v najlepših letih. Posebno pogre- i -auio rojaka Franka Zakrajšeka. ker je bil zaveden Slovenec, ki jej: celo prepovedal svojim otrokom.J' doma govoriti druso nego slovensko. l*čil jih je slovensko pisati iti . čitatL Sploh jih je vzgajal v slo-veuskem duhu. Taki bi morah biti
vsi slovenski očetje in matere, poten; bi ne bili Slovenci tako /fctdej za drugimi narodi.
Pc»'dra\Ijam vse zavedne rojake in rojakinje po Širni Ameriki.
Alojzij Golob.
S an Francisco, Cal.
V nedeljo 1. decembra so imeli tukajšnji Jugoslovani velik protestni shod v Golden Gate Hall.
Shod so sklicali tukajšnji Hrvatje. Nastopilo je več hrvatskih go-| vernikov ter en Amerikanec, kateremu so razmere na Balkanu kakor tudi zgodovina Jugoslovanov dobro znane. Izmed govornikov so I bili glavni tukajšnji hrvatski zdravnik dr. Veeki icr g. Airačič, urednik tukajšnjega hrvatskega , lista "Jadran". G. Akačie je onie- i njal. Ja Jugoslovani sicer nimamo miljonov. da bi jih žrtvovali, kot | jih žrtvuje italjanska vlada v gvo- . je krivične nadene, Rekel j?, da i so centi, katere mi darujemo v o- j hrambo naše zemlje, pravični. 1
Na koncu shoda je bila sprejeta , reso! neija. katera je bila odpo&ia- ; na predsedniku Wilsouu. i Dr. Goričarja članek smo čitali . z velikim zanimanjem. Izročen je < bi! tudi hitro tukajšnjim angleškim dnevnikom kateri so ga men j da hitro obsodili v — koš, kajti razun enega tukajšnjih dnevnikov "Daily News" ga ni nobeden dru ji i priobčil, pa še ta je samo ueko- \ liko glavnih stavkov ponatisnil. » M«> že res. da "resnica oči kolje". .
Na Zahvalni dan 28. novembra < »o opoldne vse tukajšnje piščalke j dalje časa piskale. S tem j bil'! | namreč naznanjeno, da je nevar- t nost za španski influeneo konča- t in ter da maske odpadejo. In res * je bilo videti, da je uevarnost od- i istranjena. Sedaj zadnjih ;wr dni j . ' so se pa zopet pojavili novi slučaji te nesrečne morilke. Mestne in zdravstvene oblasti s" pripraviji-.-jo. da izdajo ukaz -ia »e morajo nositi maske na obrazu.
[Tfcleftn urada: Onut MOP ^ Telefon aa doma: Neville 1870 LI
F. A. BOGADEK	I
___ATTOBNKT A* LAW	j
j ^TKHQTin^OPVgl'WUL HABODNE HRVATRH ZAimaaa |
Delavske razmere so se tu tzaj-j njih par teclnov zelo poslab«de • j več delavcev je bilo že odslovljc j nih. največ seveda pri gradnji j parnikov. Torej, rojiaki, vzemite j v poštev. da je tu vedno dosti bre?posel!i.h, zlasti ]>a po zimi.
Pozdrav!	J. B.
i i San Francisco, Cal.
j Pretresljivo jc citati v tem času ; slovenske liste, ki se s tako &ilo zaletavajo v hinavsko »taljansko vlado, ki hoče ugrabiti slovanske pokrajine na Balkanu. Dolžnost veže slehernega Slovene«, da protestira in se bori proti italjanskim | zahtevam. Ni le dolžnost onih. ki jik ni sram povedati, da so Jugc-slovani, pač pa tudi tistih, ki sn še vedno tudi "A\štrijaki" na vdie umrli Avstriji. Žalostno, da, imamo večina takih "Avštrija-i kov" ravno v San Fi;>neiseu in vedno simpatizirajo z brutalno Avstrijo. Marsikdo bi spa i v celici, o bi se človek hotel grditi. Pra vih. iz srea vnetih Slovencev je
' ♦ 1	1	J
tako maio v ban Francisco da Jih posteješ na prste rok ene osebe. Nekateri so Slovjui le v ustih in to je vse. Prodali bi svoje prepričanje vsaki čas za vsako ceno. Danes jc treba resnega in složnega dela. kar pa bi bilo težko doseoi| • vSan Franciseu, da bi pokazali <kuj)en boj za Jugoslavijo itd. Te-i ga nočejo storiti tukaj ker je vsak preveč moder v kakem /a-duhleiu ssiloonu, kjer se toči iide-f ko in med. Zakaj ne bi sklicali! J l.^pue seje vseh ^»otlpornih dru--tev. ker le na ta način je mogoče raztolmačiti nevednežem, da se •ljim in njih sorodnikom v stari; domovini godi krivica.
^nano mi je. da so razposlali od i
SRZ. neko "Peticijo", da naj se |
rojaki podpihujejo, ker bi s ten.
: prosili prc-dsetlnika Wilsona. daj
•-rleda za naš narod in zemljo v
sli'i-i domovini. ?-Ir. Sobar Le t n ar
, Kurilik in Lukač so i»ridno prie -li
nabirati podpise, a naleteli so ra
hud odpor 2>ri nekaterih. Drli so;
•e pijano. "Kaj me briga stari j ... i Si;j ne grem vet tja" itd. I
'..'ospod urednik, ni li to lep odgo ! voi ? Treba j-, da pruTejo eekr Lnc-; iia takih fanatikov v širšo javnost. I.ahko smo ponosni na take: narodnjake.
Poglej mo po deželi, ženske in moški neumorno delujejo za slo-, venski narod, mi pa trdo spimo kot klada. Treba je dela, denarja, j kar je brez truda nemogoče doseči. Delo uvali človeka. Poglejmo g. P. Kurnika, ki je neustra ! seno nesel 4iG!as Naroda", v ka j terem je pisal dr. Jos. Goričar o: Jugoslaviji, namreč čegava je Dal- j macija. Trst, Gorica itd., na "Sanj Francisco Bulletin" ter zahteval, da vsaj glavne stavke po;iatisue-' jo, kar so tudi storili- g. John; Si ari h a je nesel na Daily News* ki so le malo ponatisnili; Johni Bartol je poslal na * * Chroniclei kjer se še zmenili niso. Naj bo kakor hoče, "Bulletin" je toliko dober, da je pokazal ljudem v S vi . !'rau"iscu lnvi italjanskih listov.! Le]>o je bilo čitati v listu ime i "Clas Naroda".
Zatorej, rojaki v San Krain-N-ii, na delo, ker sedaj je čas' Ne o/i-! rajte se na politiko, vero, bogatijo ali i-evščino. Danes se gre edino za naš narod in zemljo, katero Ita-' Ijani hočejo zasesti. Hoč.-jo naše i pokrajine in s tem ukradejo naše -tariše. žene. otroke in -sorodnike, t ker nikdar ne bi bili t/a dovolj ni z, italjansko vlado. Oi>ustite za vse- j lej otročje govorice, namreč: "Ti! si (J oren je. Dolenje. Š<»kec. Hi-v:;t. j Srb štajerc. Ribničan" itd. Vsij •mo delavci SLOVANI, zatorej smo vsi enaki, in to smo JUGOSLOVANI in nič drugega!	I M. R. Korajža. j
Red Lodge, Mont, j
Tudi jaz sem se namenil napisati kratek dopis, da ne bodo rojaki mislili, da nas je pobrala ui-flut-nca. Tudi pri nas je bilo mnogo smrtnih slučajev in tudi med Slovenci je bolezen zahtevala svoje žrtve. \"cčinoma pa so umirali It djani. Jaz sam se počutim ko^ nanovo prciojen. ker sem sročno odnesel pete. Skozi Štiri trdne sem
boril proti tej epidemiji iti se mi jo je posrečilo premagati. To-
ZIMA JS TUKAJ.
KAJ STE STORILI ZA MIŠIČNE BOLEČINE? MIŠICE SO RAZPREDENE PO CELEM VAŠEM TELESU.
ALI STE ŽE KDAJ A fcP^Sr^^^Tj. I POMAGA PRI PRVI
POSKUSILI	H™*" fcjjl^'^.	UPORABI.
DOBRO PRI REVMATIZMU, BOLEČINAH V BOKU IN PRI SCIATIKI itJ. POZOR! POGLEJTE NAVODILA O NAŠEM ORIGINALNEM NAČINU
UPORABE. PO TEM SE MORATE RAVNATI! Ako vam vaš lekarnar ž njim ne postreže, vam postrežemo mi po prejemu
• cene.
ASCLEPIUS CHEMICAL CO.
47 W. 34 St.,	Telephone Greely 6«77	New York. N. Y.
.	Pošljite 75c za 4-unčno steklenico.
TO J35 VREDNO!	Odpošljemo po poŠti poltnine prosto.
Pošljite vedno Money Order.
♦la preveč se ne sinem hvaliti, ker : ta nevesta se le rada povrne in v j1 drugič nima več nikakega usmiljenja; kamor zagrabi, tam, navadno stisne.
Jaz sem prekmurski Slovenec iz • Koritniee pod Svinjakom in sem ■ proti italjanski okupaeiii naših' ikrajeA. Tudi v naši naselbini smo nabrali 37 dolarjev za >>RZ. v po-' 'moč slovenski lepubliki. da bomo' kdaj lahko rekli, da gremo v slovensko domovino. TV-,j j-ojaki. vsi na delo, da fc enkrat za vsoiej, rešimo kronanih glav!
Delavske r:izmcre so ugodne in se dela polno paro. Tudi čox ;:i-! ' mo se ne morem preveč pritožiti. Prejšnja leta smo ob tem času že imeli sneg. da sem kome.j presko-j 'či! kak zamet, letos pa mislili', tl i j na.s je Dog iMv.abil. kar se tiče j j snega, ker nas je že dovolj kazno- j ; val z boleznijo.
i Z/h j se pridno pripravljamo v i' dolgo zimo. <lelamo kranjske klo-! base in <iišinif> svinjske lopate, slanino in drugo.
Konccem svojega dopisa pozdravljam vse rojake in. rojakinje '»er jim želim vesel? božične praz 1 nike in srečno Xovo leto.
Anton Mlekitdi. t
j
Žalosten slučaj.
Neki arhitekt in kontraktor v-Philadelphiji ki jc imel precej' I vladnih naročil, je obiskal nekega idile svoje naprave ter zapazil veliko stvari, ki mu niso ugajale. Prav posebno glede ene stvari je j govoril s svojim preddelaveem :
—	Ravnokar sem ujel nekega (človeka, ki je postopal naokrog ;ter kadel cigarete med delavskimi urami. Vsled tega sem odredili jiiaj se mu izplača tedensko plačo I
in naj se izgubi.
—	Ycs. — je rekel prcddelavec. i ki se, je pri tem zlokolmo smejal. J— Vem za to, kajti videl sem mo-
,ža odhajati. Gospod, ta človek pa|
sploh ni bil tukaj zaposlen, teiu-jveč je le prišel vprašat /a delo!
" i
PESEM.
Zložil Ksaver Mesko.
I _
, Šumeli na irnri so bori, a '.dajei si> vtihnili: Posijal žarek in je ug&sni! —-v hrepenenju so luni zavzdihnili. Pot t pite. snet se zjasni!
t I
Ihtela je duša mi žalot^na. a /dajei je vtihnila: Hitela je minte. src T* a — j v hrejienenju mi duša jc vzdihnila. j Ali, zaman za njo hrupeni...
| Človek je krona stvarstva; to krono pa si pogosto napravi za . trnjevo krono.
*	w
*
Hvala z besedo je dolmi; hvala s srcem je še boljša: hvala z
dejanjem pa je najboljša. *
Vse postaja dražje, a nobena J stvar boljša. Vsled tega je zadnji j čas. da bi postali vsaj ljudje boljši.
Seja "Ilirije".
\ Seja društva 'Ilirija* št. 23. S. 1 N. Z. se vrši v soboto, 21. decembra ob S. uri zvečer na 02 St. Marks PL, New York City. Pridite gotovo vsi člani in pripeljite kaj novih članov.
Pri spahnepju in 3droblj*nhi
▼drgnit« takoj s Dr. Rlchter-Jevem
PAIN-EXPELLER
V rabi že 50 let pil slovenskih dmiinah in prfl .u bi jen kot domač« sredstvo.
Jedino prati s varstveno znamko gUm
3V. »6.V. ▼ lekinth in sanTnoM od F. AD. RICHTBH St CO. •#-SO Washington Street. New V«^.. PL s-
Kam se boste obrnili,
kadar delate ugovore, pogodbe, zapriseženo izjavo aH razne drag« ; dokumente, ki spadajo v notarski posel. Kdo Vam bode tolmačil na sodni ji, pri mirovnem sodniku ali drugod? Ako hočete pravilno la> ► povedati ali pričati, potrebujete Človeka, ki je zmoZen slovenskega ta angleškega jezika. Obrnite se v tem pogledu vedno na
ANTON ZBAŠNIK,
JAVNI NOTAR IX TOLMAČ •oba 182 Bakewell Bldg., Cor. Diamond and Grant Sta^ ;	(nasproti Court Housa) PITTSBURGH, PA.
Telefon urada: Court 3459. Telefon na domu: Flak 1931 J. «>«»uinniiri>iiit»t ««	.....— ^
Zdravim samo moške.
Dr. Koler Jo najstarejši slovenski zdravnik, ftporjallst v Pitta burghu lu Ima 28-letno lskugnjo v zdravljenju moških boleznL
t Zastrupi jen je krvi adravl ■ slovitim «06, ki ga Je lznaAel profesor dr. Ehrlich. Ako Imate Izpuščaje In mozole po telesu, v grln. ako vam izpadajo lasje, res bol! v kosteh, pridite in Mistil vam bon kri. Nikakor no čakajte, kajti u bolezen ae pro-
Vso izločevanje Is kanala sa Izpuščanje vode zdravim po najnovejši metodi in \ kolikor mo-soče kratkem času. Kadar spo-zn&to. da nimate več moške moči. ce čakajte, temveč prid i to la vrnil vam bora mofiko moč.
Kilo ozdravim w 30 urah breo
Bolečine v mehurju, od če-«ar prihajajo bolečine t brbtu blovenski edravnik.	|D križu, pa len je pri mokrenju
In ostale bolečine te vrste zdravim % največjo gotovostjo. ,
RermaUzem, trganje, bolečine, otekline, liSaj, fikroflje In droge koine bolezni ki nastanejo vsled nečiste krvi, ozdravim v kratkem Času, da ni treba ležati.
Uradne ure: V ponedeljek, srede ln petek od 8. zjutraj do B. po polcfne. V torek, četrtek ln soboto od 8. zjutraj do S. zvečer. V n<?de-IJc ^o 2. oopol dne.
Po pošti ne delujem. Pridite osebno. Ne pozabite Ime tu Številke
Dr KOLER, 638 PENN AVE
PITTSBURGH, PA.,
Za Božične Praznike
dobite prave slovenske Columbia plošče, prav tako tudi najuovejie glasue Culuiabia Gramofone uri avoJemu epudej podpibanema rojaku.	'
V zalogi Ima Uadi Sest izbranih različnih ameriških Columbia plošč po 85e	z kra uitn cerkra-
nim svoaenjem na sveti zvečer.
▲ko naročite po pošti, priložite 50c. reč zA poštuiuo. Cenik ta^tuuj, p«ite
Velika zaloaa elntnlne, srebernine, demantov Itd.
atrn oMlo naročil te priporoča raS rojak
IVAN P A J K
__CONTOUTOH. PA.
—" .	_________ni AS N ARODA. 19. DEC. 1018	_
GUI 10HH1 © KATOLIŠKE JEDHOTE
__ ntanorljana UU MM.	(Havni urad t ELY, mm.	- — -	lakcrporinna tota 190«.
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, box 251, Csmemangh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, box 106, Pearl Are., Lorain,
Ohio.
Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Ely, ICml
Blagajnik: GEO. L. BBOZICH, Ely. Minn.
Blagajnik neizplačanih imrtnin; LOUIS COSTBLLO, Salida.
Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. J. V. GBAHEK, 843 B. Ohio St., NS. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9641 Are *M', So. CMeago, DL IVAN VABOGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GBEGOB J. POBENTA, box 176, Black Diamond Wash. LEONARD SLABODNIK, box 480. Ely, Minn. JOHN RUPNIK, S. R. box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr. 432-7th St., Calumet, Mich.
JOHN MOVERN, 624-2nd Ave., Dulnth, Mi»n
MATT POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, DJ,
ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6026 St. Clair Ave, N. E. Cleveland, O. FRANK ftKRABEC, Stk. Yds. Sta. bux 63, Denver Colo. GREGOR HRESCAK, 407 - 8th Ave.. Johnstown,' Pa.
Jednotino Glasilo: GLAS NARODA.
Vri dopisi, tikajoči se uradnih sadev kakor tndi denarna pošiljat ve naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jednota posluje po "National Fra ternal Congress" lestvici. V blagajni ima okrog $300.000 (tri-«totiso6 dolarjev). Bolniških podpor, poskodnin in amrtnin je ie
Upirala do $1,500.000 (en miljon in pol dolarjev).
Bolniška podpora je centralizirana. Vsak opravičen bolnik si je svest da dobi podporo, kadar jo potrebnje.
Društva Jednote se nahajajo po raznih naprednih slovenskih naselbinah. Tam, kjer jih še ni, priporočamo vstanovitev novih. Društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami. Za nadaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika.
Članstvu Jugoslovanske Jednote
Kot vsem drugim podpornim organizacijam, je tudi Jugoslovanski Katoliški Jednoti prizadela epidemična bolezen — španska influenca — velike žrtve. Rojaki bodo morali najbržc plačevati precej visoke asesmente, da se bo zamašilo luknjo v smrtninskem skladu.
Ze vnaprej smo pa prepričani, da bo Jugoslovanska Katoliška Jednota premagala tudi to težkočo kot je premagala že nešteto drugih ter ostala na trdnem stališču in bo šc zanaprej tako dobra mati svojim članom kot je bila dosedaj.
Izplačevati podporo članstvu in skrbeti zanje v bolezni je njena glavna, ni pa njena — edina naloga.
Od nje se zahteva tudi — kulturnega dela.
Ne rečemo, da ga je dosedaj zanemarjala, prijateljsko jo pa pozivamo, da ga sedaj ne sme zanemariti.
Pojavilo se je vprašanje, ki je za naš slovenski narod v domovini življenske važnosti. Ne bomo ga pojasnjevali natančno, ker je gotovo znano vsakemu.
Na kratko se ga da povedati v par besedah, ki so strašuc za nas: Italjan nam hoče vzeti našo sedaj svobodno zemljo!
Če smo ljudje in če smo Slovenci, moramo vsi do zadnjega nastopiti proti temu ter pomagati, kolikor je v naši moči
Neb roj protestnih brzojavov je bilo poslanih od raznih strani v Washington.
Kopu bi iransko Združenje ima že na tisoče in tisočo podpisov pod prošnjo, katero hoče poslati predsedniku Wilsonu.
Jugoslav Information Bureau v New Yorku dela na vse kriplje, da bi prepričal velike neuvorške dnevnike, da poročila, katera jim dajejo Italjani na razpolago, niso resnična.
Toda to šo ni dovolj. Delo so je šele začelo. Čas za ogromno delo je pa kratek, krajši kot si ta ali oni predstavlja.
V par dneh se začne mirovna konferenca. Če hočemo res kaj doseči; moramo informirati diplomate in državnike, ameriško javno mnenje ter zastopnike zaveznikov še prej, predno bo prišlo na konferenci v Versailles na vrsto jugoslovansko-italjansko vprašanje.
Posameznik ne more v tem oziru veliko opraviti Tudi posamezna društva ne. Toda če se zavzemajo za važno stvar tako velike Jednote kot je naprimer Jugoslovanska Katoliška Jednota, smo že pre- ' cej korakov bližje upseha.
Naš predlog bi bil torej, naj slavna Jednota protestira na pri- 4 Mojnih mestih proti italjanski grabežljivosti. Ona govori v imena , deset tisoč članov, kar vsekakor več zaleže kot glas poedinca.
Naš drugi nasvet naj bi bil pa ta:	(
— Jednota naj razpiše posebni asesment na vsakega člana. Pet ] centov ni nikaka svota, desettisočkrat po pet centov je pa že lep dc- i nar. —	t
Vemo. da jc težko v teh časih, ko so imela društva, posamezni-1< ki in Jednota veliko stroškov, toda pet centov bo dal vsakdo, ko- i mur je pri srcu blagor naše domovine.
I *
Osnuje naj se fond, ki naj bo v varstvu glavnega urada. Iz tega 1 fonda naj se omogocuje protiitaljansko propagando.
Upamo, da bodo društveniki in glavni odborniki Jugoslovanske « Katoliške Jednote vpoštevali te naše nasvete in se ravnali po njih. • Jednota bo imela prijetno zavest, da ni samo redno in točna iz- 1 plačevala podpor, ampak da je vršila tudi veliko kulturno delo zi ' dobrobit svobodnega naroda v stari domovini	i
Uredništvo Glasila. |
Newyoriki poročnik se je ubiL
Riverside, CaL, 17. decembra. Dane« se je ubil na tukajšnjem ve-žbališču poročnik B. L. Cam beli. Spustil se je na zemljo, pri tem je pa prišel pod levo krilo zrakoplova. Ko se je hotel splaziti izpod njega, ga je zadel v glavo propeler, ki se dotedaj še ni bil vstavil. _______
Požar na vlaku.
Winnepeg, Man., 17. decembra. V vlaku Canadian Pacific železnice. ki jc včeraj zvečer zapustil tukajšnjo postajo, je izbruhnil po žar. Poročila pravijo, da dosedaj pogrešajo tri pasažire. Veliko jib' je dobilo nevarne opeklina.
-----s.- r	— ik. • - ■ .
Dopisi
little Falls, N. T.
Tukaj Vam na zahtevo pošljem imena darovalcev tukajšnjega društva, kateri so darovali pri seji dne 8. decembra:
Purnat Ivan	$ 1.00
Gregorin Frank	1.00
Simonič Josip	1.00
Lovrin Frank	50
Korče Frank	1.00
Albreht Frank	50
Hrbljan Andrej	50
Albreht Jernej	„ 50
Petavs Ivan	50
Eržen Val.	50
Bambič Anton	1.00
Cankar Ivan	1.00
Miklavec Fr.	50
Gabrovšek Jak.	1.0C
Gosar Ivan	50
Slabe Jakob	50j
Dobrovoljee Andr.	1.00
Kaučič Ivan	25
Hoinovec Josip	1.00
Osredkar Ivan	50
Kramar Josip	5C
Pečkaj Tomaž	50
Finkšt Josi j	1.00
Kuiic Ivan	50
Keržič Karol	50 Lesko vec Ivan
Miklavec Josip	50
Kolšek Ivan	50
Trček Anton	50
Jerina Ivan	50
Korče Matija	2.00
Mlinar Fr.	50
Marošek Al. I	50
Maslc Fr.	1.00
Kolar Josip	5Q
Korče Andr.	50
Verbič Anton	10O
Kolar Frank	L0Q
Mrzlikar Josip	1 oc
Gregorka Frank	1.00
Penič Martin	50
Voljč Leopold	1.00
Istenič Ivan	50
Skupaj----$31.25
Vse druge tukajšnje Slovence uljudno prosim, da, ako je kate-' remu kaj na srcu slovenski narod, vsaj nekaj daruje za Jugoslav Information Bureau. Vsaka najmanjša daritev je dobro došla.
Toraj, kdor misli še kaj darovati, naj prinese meni ali pa če sam pošlje.
Z bratskim pozdravom na vse Slovence in Slovane
Frank Masle. tajnik dr. sv. Jožefa, št. 53 J. S. K. J.
Go wan da, K. Y.
Nimam sicer kaj veselega poročati, pač pa le žalostne novice, ki so sc tudi v naši naselbini odigravale v zadnjih šestih mesecih. Takoj začetkom meseca julija, priklatila sc jc bela žena smrt, ka, t ere prva žrtev je bil 3-letni sin ček družine Leo Klančar, kateri jc preminul 2. julija ter bil pokopan dne 4. julija. Takoj nasled nji dan pa se je oglasila pri družini Alojzij Perhaj ter si izbrala prvemu nevesto 2-letno hčerko Mi eiko. Potem žalostnem dogodku sc jc pa pojavila dolgonoga ptica ter podarila omenjeni družini za eno izgubljeno hčerko dve. kateri ste pa v starosti enega oziroma dveh tednov, po kratkem presled ku obe preminuli. Tako sta gospodarili rojenice in, smrt pri eni hiši skozi tri tedne, nakar se je prva poslovila iz naše naselbine, 1 druga pa se je podala k sosedni družini Zevnik ter vzela očetu 8- ' letno hčerko Anico ter 11-letnega 1 sinčka Janeza, ter njegove hčere ' hčerko Johanieo v starosti 8. me- J secev. vse tri v 24. urah. Ravno 1 nekako v tem času prejeli smo te- 1 legram iz Collinwooda, da je tam I* preminul naš so vrat Aleš Milač ] kar jc bilo že poročano. Dne l.1' novembra pa je preminula naša ^ vrla rojakinja in sosestra Boz^, 1 Korbar. rojena Vidgaj ter stara 1 28 let. Doma je bila nekje pri s Mirni na Dolenjskem, kjer zapu 1 šča stariše in dve sestri Tukaj pa \ žalujočega soproga, tri ot ročice v \ Starosti od enega do treh let, ter 2 brata. Pokopana je bila 2. novem- 1 bra. Dne 3. novembra pa je pre- ? minul »obrat Frank Korbar, star i 21 let, doma is vasi Sevnica pri 1 Mirni, kjer zapušča kolikor mi jq 1 mano, očeta, tokaj pa tri bratrn- 1 ee. Prva je bila člnfcs drattv«'1
sv. ožefa, št. 89 JSKJ., drugi pa 1 poleg gori imenovanega, še dr a Zarja Svobode, št. 325 SNPJ. O
-	bema sta položili goriomenjen; društvi, na krsti krasne vence tei se korporativno udeležili pogreti ba in spremili na tukajšnje kato 0 liško pokopališče sv. Križa. S tem 0 je bil konec smrtnih slučajev, toll f da bolezen je še nekoliko razsa 0 jala, ki jc pa sedaj že vsaj med [) Slovenci pojenjala. Blagim in ne 0 pozabljenim nokojnim bodi lahka 0 žemljico, in naj jim sveti večna 0(luč, ostalim pa moje iskreno so S žalje.
0 Iz tega pa vidite, dragi mi ro | 0 jaki. da smrt nikoli ne počiva, ter i C da
ne izbira, ampak kar pobira j 0 bodi str ali mlad. moraš se žnjo 0 J Kadi tega vas (poživljam pristo 0 pajte k društvom, kajti sedaj ste 5 imeli lep dokaz, kolike koristi so D Ne odlašajte, da ne bodete osam 0. ljeni, ako smrt danes ali jutri po C j trka na vaša vrata. In vi cenjeni 0 sobratje in sosetsre, ki ste oblju 0 bili ob pristopu biti zvesti čla^
D lil (
ce) društva in Jednote, ne za-1 0 nemarjajte društvenih sej temveč L obiskujte jih pridno. D • H koncu naj pa omenim še ne-0 kaj radi politike. I)an za dnem ei-0 tamo v časopisih, kako se Sloven-El ci širom nove domovine zanimajo 0 skozi eeli čas svetovne vojne za
0	svoje brate onostran oceana, te% 3 za milo rudo, kjer nam je tekla
zibelka. Toda. žal, v naši naselbi-O.ni je bilo 0 tem le tiho. le nekaj D nas je bilo, ki smo želeli do kake D (tozadevne organizacije. Toda, ko Q se je kaj o tem omenilo, že je bilo D polno nasprotnikov, češ. kdor je 3 državljan te dežele, nima tam nič D opraviti, kajti Nemčija in Avstri-[) ja bodeta vse uredili. Prišlo pa 3 je drugače. Slednji dve sta pora
-	ženi. naša mila domovina je osvo
1	bo jena avstrijskega jarma, le src* I pa boli vsakega Slovenca, ko či-
Cjta, kako požrešni Italijan prila -,stuje najlepši kos naše slovenske . zemlje.
Zatoraj Slovenci, vsaj sedaj 11a
-	dan! Bodi državljan ali nedržav ljan, Slovenci smo vsi. Nam vsem
-	je tekla zibelka v mili Sloveniji 1 Zatoraj podajmo si roke! Vstano
vimo podružnico bodisi S. R. Z j ali S. N. Z., ter se tako združeni 'pnklopimo k tisoč in tisočerim zavednim Sloveneem, ki skušajo iz . trgati ta lepi kos slovenske zemlje ix žrela italijanskega sovraga. Da, Ije pa pomagajmo ubogim sirotam v stari domovini. Nikar ne reci-i m o: jaz bodem svojim, drugi nai Pa svojim. Le pomislimo, koliko jc sirot, katerim je vojna vzela najboljše, to je njih očete. In kdc bo sedaj tem sirotam tešil glad ako naša srca ostanejo trda ko< i kamen. Toda bojim sc. da bi to jnoje obširno pisanje romalo v ko* zatoraj vas, dragi rojaki, poživljam. da se v polnem številu ydcleziti tozadevnega shoda. Kdaj »1 kje sc bode vršil vam bo na ' zna njeno.
K sklepu želim vsem Slovencem	'
ni Slovenkam vesele božične praz	: nike.
Kari Strnislia.	1
_....	Cleveland, O. I
Bližamo se h koiieu leta in pred 2 no zaključimo leto 1918 in nasto pimo Novo leto. se hočem še en- " Krat oglasiti v našem glasilu Si 1 cer nim«m poročati niekaj poseb- 1 no veselega, kajti leto 1918 je bi- ' lo za naše jednote dokaj žalostno < Resnica je. da si želimo ob nasto- 1 pu novega leta eden drugemu sreč- < no m veselo novo leto. In si trd 1
st,l*kamo n** želeč si, da si še v prihodnjem letu enako voščimo 1 i J oda ne spominjamo «c. koliko let 2 je zc minulo, da nas je ostalo le r tako malo kakor ravno letos, da ' bi si zopet voaeili leto 1919 kakoi ^ smo si v nastopu novega leta 1918 1 vec sto naših prijateljev, bratov ® ali sester, ki emo si voščili ob za- l £ ku tega leta. da bi si še enako želeli v pneetku prihodnjega no- i vega leta 1918. ni več med nami r N«^,ro«.. smrt, zl^ti španska ^ mfluene.. n.« je ugrrtil. nešte- «
! 1- i ?rmtOV* 6ester « prija- «
teljev. Toda, kar nas je ie «talo. « J™"® To4žiti enako sredo, ka- 13 wr «0 u lani, toda le bojj s x
strahom, kajti v mislih bomo imeli še vedno skrb in strah, da nam tudi novo leto ne prinese kake , strašne bolezni kakor minulo leto. Ko čitam razne časopise, ter posebno rad prebiram dopise iz raz-: nih naselbin, moram resnici nalju-bo povedati, da že skoraj dva meseca ne čitam drugih poročil ^ dopisih, kakor, koliko jih je unl-, čila ta strašna influenca, v eni ali drugi naselbini. Tu v Clevelandu smo sicer še dosedaj srečni, dru-j štvo šteje približno 450 članov in članic, pa smo do sedaj izgubili t šele enega člana radi influence , in to, brata August Budan, slo venskega gostilničarja, na St-Clair ulici, ki je bil zelo priljubljen pri vseh tukajšnih Slovencih. t.j Nekaj časa sicer sem jih zazna uioval, koliko jih je pripadale eni ali drugi podporni organizaciji, toda ker ni bilo ne konca in , ne kraja, polotil se me je strah iu groza, da ne uniči popolnoma eno ali drugo slovensko podporno organizacijo, sem opustil vse na-j Jaljnje znaznamovanje, toda prepričan sem pa. da bodo vse zelo prizadele in da bo potreba nekaj ukreniti, da se saj deloma pokrije-; jo nepričakovani stroški.
Ker sem sicer predsednik zdvu-. ževalnega odbora JSKJ.. hočem . po svojih skromnih močeh sveto . vati sledeče; Up iin, da je znano
>	članstvu JSKJ., aa sem se že ve-, liko trudil in prizadeval, in to sicer, kako bi bilo mogoče spraviti
{ vse slovenske podporne jednote in . zveze, pod eno okrilje. Naletel ali j zadel sem večkrat 11a vsakojake odpore, kakor naprimer, v prvi
>	vrsti, da nimo še solventni in dru-, gič zopet, da naša jednota je naj-, močnejša in da jo hočem prodati ; rdečkarjem itd.; toda prenesel sem
vse mirno in potolažil sem se z , vestjo, da bo prišel še čas, ko bodo ravno isti, ki so mc obrekovali na vse zadnje spoštaovali m mi tudi v obraz pripoznali, da sem jim želel le dobro. Ne
smem reči, da naše jednote I ne bi napredovale, ako bi bili časi kakoršni so bili pred petnajsti* 1 mi ali dvajsetimi leti, toda danes je razlika kot noč in dan od časa. ko so jednote in zveze rastle kakor gobe po dežju, zato se moramo pa tudi po razmerah časa ravnati, da si ohranimo in zagotovimo obstanek.
Nepričakovana svetovna vojna nam je vzela na tisoče novih čla nov ter zaprla pot mogoče še za , pet ali deset let ali več, da bo promet saj slično tak kakor je bil pred vojno. Danes, če natančno preračunamo finančno stanje ene ali druge jednote ali zveze, dobimo konečno le to, da se solvent-no>st le bolj znižava nego viša. V svrho tega, ker nam jc ta nepričakovana svetovna vojna in povrhu tega šc ta neusmiljena influenca. pobrala toliko tisočakov iz naše blagajne, hočem priporočati glavnemu odboru JSKJ.. ki se snide na seji letnih računov, da nekaj ukrene namreč, da postanemo solventni čim prej je mogoče, da sc s them zasiguramo, da dobi vsaki svoj delež v sili in potrebi.
Priporočal bi, da se napravi primerno naklado 11a asesment. in to za toliko časa, da dosežemo sto procentov, kakor zahteva to I zakon.	1
Prepričan sem. da mi bodo ne-' kateri ali eelo večina JSKJ šteli ' to v zlo, ker priporočam naklado,, toda kdor natančno zasleduje fi-l naučilo poročilo jednote in ako' dobro pre\dari in preračuna, pa ' konečno mora priti do rezultata. IJ da imam prav in da se mora ne-J' kaj narediti za obstanek Jednote.'1 Danes se časi izpreminjajo vid- '1 no, in postave v postavodajnih J zbornicah se skoraj vsak dan pre narejajo in tako, da lahko tud5 < nekega dne naaedijo postavo ra-
H
di podpornih organizacij in to ta-'1 ko, katera podporna organizacija
1
ne bo solventna, tudi poslovati ne i bo smela.	j
In radi združenja jednot in zver a je tudi nemogoče, dokler jednote 2 niso solventne, kajti združenje »I* danes najlažje izvrši z jednotami I in zvezami, če so vse tetrestaa. nikakor pa, da je nekaj solvent nih, nekaj pa ne, kajti pri tem je nevarnost za ono jednoto aH zvezo, katera je it tolveutaa, da po-j 2
i- stane nesolventna, če upiše člane a v svojo lestvico nesolvetnih jed-e not ali zvez.
>. Toraj bratje in sestre, treba je 1- resnega premisleka in delujmo nai :- to, da postanemo solventni, kajt?. i- bolje je, da prekosimo postavo mi nego da nas bo ona primorala. ko \ bo mogoče že prepozno za na* i- vse.
ii Toraj naj končam iu želim, u da bi si še neb roj let zamogli vo-L- ščiti in to v boljšem letu kakor je n bilo preteklo leto 1918. li	Rudof Perdan.
:	združevalni preds.
t
[<	Chicago, HL
I Prav malokdaj se čita kakšen dopis iz naše slovenske naselbine k Chicago, toraj sem sc namenil jaz r nekoliko popisati. 1 Tukajšnji Slovenci precej do " bro napredujemo na društvenem in političnem polju.
28. novembra, na Zahvalen dan. sta sklicali lokalna organizacija S. R. Z. in podružnica Woodrow
0	Wilson, št. 7 S. N. Z. shod, na ka-. terem je bila prečitana in spreje-
J ta enoglasno resolucija, sest avlje- • na po odboru obeh strank. Pro test jc naperjen proti hudobni italijanski vladi, katera hoče po D sili vzeti naše lepe slovanske po-
1	krajine, se pošlje na 46 držav v ® Združenih državah in predsedniku
Wilsonu s prošnjo, da bi nas na l* mirovni konferenci zastopal.
I	Nastopilo je več govornikov, ka-nm ten so želi hvalo.
II	24. novembra je priredilo 91. e podp. dr. Zvon, Št. 70 JSKJ. gle< J dališko igro "Krojač Fic — ali
-	Nevarni sosed'*. Igra se jc vršila L" v cerkveni dvorani; nastop je bil 1 dvakrat, ob 2. uri popoldan in ob n 7. uri zvečer. Občinstva je bilo z nepričakovano veliko. Predno sc I" igralci nastopili, jc zapelo 6 čla-1 nov društva Zvon par krasnih slo
venskih pesmi, med njimi: Od a Urala in Mili Kraj. Šest pevcev je po samo šestkratni vaji zapelo e tako izborno, da se lahko kosajo z marsikaterim pevskim društvom. • za kar zasluži hvalo gosp. Anton s Krapenc član dr. Zvon, št. 70 J .. S. K. J.
-	Za njim je nastopila Albina
-	Volkar. hči gosp. John Vol kar ja.
-	člana društva Zvon, katera je pe
-	la tako navdušeno, da nadkriljuje brez izjeme vse, za kar je žela tu-
, d i veliki aplavz.
Potem se je izigralo na kolo nc-j kaj petelinov in sladkorja. Zatem . so nastopili igralci pod vodstvom I dobro znanega gosp. Frank Mrav-> Ija. Sploh ni potreba pisati o zmož. ; nosti igralcev; rečem le to. da ni . bilo niti najmanjše kritike, za . kar se društvo vsem prav lepo za-r hvali za njih trud in naklonjc . nost do društva. Vedite, da o pri. , Iožnosti Vas društvo Zvon ne bo t de pregledalo. Društvo Zvon se ? pa šc poživlja, da sc v kratkem . času zopet oglasi s. kakšno prirc-? ditvijo.
j Društvena blagajna se jc nepri-. čekovana zvišala. ; 8. deccmbra je priredilo SI. i podp. dr. Marija Pomagaj, št. 78 KSKJ. gledališko igro v cerkveni dvorani. Igra se imenuje 11 Pri , Kapelici" v treh dejanjih. To igro ,'je spisal Rev. K. Zakrajšek. ,1 Igralci pod vodstvom brata I Frank Mravlja so vsi svoje vloge najboljše rešili. j- >sebno pa Jur-1 ček. vaški črednik. ki je dal največ duševnega užitka. J No. in v kratkem bo spet igra. ' Zveza Jugoslovanskih žena in deklet, priredi ig;-> v korist ubo- ' jgtm in trpečim t ijakom v stari j domovini v nede.jo 5. januarja' 11919 ob 3. uri popoldan v veliki ' Pulask; Jvorani, 1^709 So. Ashland 1 Ave., blizu 18. tjke. Igra se ime- ! (nuje 44Junaška klica" (Devica ' Orleanska) in sj« ;e v pravih ro- * Ikah, da bo vrecBc plačati vstop- 1 Inico 50e. ker Jrlt t blagi namen. * Po naj še kdo gcM ri, da v Chica- s gi spimo. No, Si^	{
I Pri sklepu mC^ga dopisa po ' (zdravijam vse ^ovenee širom ' 'Združenih držav Selim obilo f i1 [speha na narodn* naprednem r polju.	w	t
Navzoč pri vsaki igri. F
u
8 pota. ^ V Glaa Naroda, št 285 vidim xakvalo in popravek rojaka Mat.
1'Jia	.jL.r.- ■
Kašič-a iz Peoria, 111. radi umrle c ga brata Vin. Kolarja v mesecu
-	novembru 1918 v Standardville. Utah. K temu naj omenim samo
E to; v dnevih, ko vlada žalost, jok 1 in tuga, je le težko dobiti natanč-ne podatke, mnogokrat gospodar^ pri katerem jc kdo živel, niti ne Q vc drugega kot samo ime. Ko zbi-* e ram podatke, zapišem vse z najboljšim namenom. Ko hodim po t. raznih naselbinah, se zanimam za
-	vse: vesele in žalostne dogodke, e Ko to pišem, se nahajam v južni
Colo., kjer jc bila influenca najbolj prijela v Primero, Colo. V mali gors-ki naselbini jc za infiuen-co zbolela plovica ljudij. Zdaj pa. ko to pišem, so žo večinoma vsi ^ zdravi.
e Zanimivo jc slišati, kako je ro-z jakinja Mrs. Softič v Primero stregla sosedom, ne meneč se za to, da kruta bolezen lahko zgrabi tudi njo. Ljudje so pri zaprtih oknih gledali, kako so nosili bolnike v začasno bolnišnico v prostorih L YMCA. Največ sta jih menda zne a sla rojaka Tomšič in Dolgan. Da-
*	si je bilo bolnih mnogo Slovencev, vendar so umrli samo trije.
V Primero živi zlasti mnogo Mehikancev, katerih jc bilo mno-go bolnih in jih je tudi mnogo u-
' mrlo. Žive v bornih iz blata sezi-
0	danih kočah. Nekateri imajo t
*	bi ižini male kmetije. Zgodilo sc je,
1	da so v nekaterih hišah vsi naenkrat zboleli: dogodilo se je eelo
a da je zdravnik našel celo družino mrtvo.
Matija Pogorele.
Ralphton, Pa.
j	iSe ni davno, ko sem poročal ža-
a	lost 110 novico, za voljo španski
I	influence, danes pa sc zopet želim
t,	oglasiti iz te male naselbine. Ne-
0	davno so nam oblasti odprle na-l,	stlbino. da smo mogli iti ven in .	noter, sedaj smo pa zopet zaprti.
ker so bile v kratkem tri žrtvs.
1	Tukaj je Zimerman Coal Co. se-r daj uredila veliko bolnišnico, da 3 v slučaju take bolezni hitro vza-z mejo v bolnišnico, da sc nalezlji-
vost ne more lahko širiti. V bol-, nišnici jih leži sedaj čez 20, in tri so umrli v sedmih dnevih.
Dne 10. decembra je umrl naš j sobrat Jat-k Stražišar po kratki bolezni. Bil je star .38 let. Doma . jc bil komaj 8 dni. Spadal jc k p društvu Složnost, št. 303 S. N. P. . J. v Raphton, Pa., in društva sv.
Petra in Pavla, št. 35 Lloydel, Pa. . Omenjeni je bil nad 15 let v Ame-j riki. Bil jc priljubljen in zvest , član obeh društev. V Ameriki za-. pušča brata Frank Stražišar v Johnstown, Pa. Pokopali smo ga i dne 11. deccmbra na katoliškem , pokopališču sv. Josefa v Ralph-. toil. Pa. Ti preljubi sobrat, poči-. vaj v miru. prestal si zemeljsko . trpljenje. Naj ti bode mir in po-. koj ! Na veke nam bodeš v spomin. , Žalujoči ostali; soproga Alojzij«. , Stražišar; otroci; Joscf, Ana, Ro-. zalija. Pavel, Marija, • Barbara, Frank. Aleksander. Najmlajši jc 2 let, najstarejši pa 12 let.
Martin Koroshetz.
f	Trestle, Pa.
j Društvo sv. Barbare, št. 33 J.
I S. K. J. V Trestle, Pa. je dne 13.
»
I Jeccmbra 1918 na glavni seji izvolilo sledeči odbor za let 191U: i George Oblak, predsednik; (?) , podpredsednik; Frank Schifrar tajnik; John Schifrar. blagajnik: Prank Petcmel. zapisnikar; Anton Eržen. Frank Peterncl. nadzornika knjig.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v Slovenski dvorani v Trestle. Pa. Nadalje je društvo tudi sklenilo! da vsi oddaljeni člani, kateri stanujejo v bližini kakega druitva upadajočega k J. S. K. J., oziroma da so bližje kakega drugega društva. spadajočega k J. S. K. J . kakor našega, naj si vsi taki člani izposlujejo prestopne liste, da prestopijo k dotičnemu društvu, ker to zahtevajo j*dnotina pravila in društva imajo s takimi člani preveč sitnosai; prvič radi asesmen-ta drugič radi bolezni in tretjič radi slučaja smrti. V slučaju smr-ti kakega oddaljenega člana se ponavadi od dmitva zahtev« vse ugodnosti, člani se p« izgovarjajo, da jih ne veze dolžnost se vdela-
(Nadaljevanj« * strani.} _ £
OT,AS NARODA. 19. DEC. 1018
PREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC ZA NOVE MB EB 1918.
Sv. Cirila in Metoda, št. 1, Ely, MiniL
Umrl: Josip Brodnik 88, 16322, 1000. 25.
Društvo sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn.
l inrli: Mary Koščak 92. 1C213. 1000, 21; Johana (iorše 81, 13517 Prestopil k društvu sv. Jožefa štev. 85 Aurora. Minn.: Anton Vi-dirvol 89, 17421, 1000; 24.
Društvo sv. Barbare, Štev. 3. La Salle, HI.
Umrl: John Pelko 94, 14439, 1000, 18.	j
Sv. Barbara, štev. 4. Federal, Pa.
Umrla: Katarina Dermota 84, 8201. 500. 22.
Društvo sv. Cirila in Metoda, štev. 9, Calumet, Mich. Umrl: Josip Rom 69, 870. 1000, 33.
Sv. Štefana, štev- 11, Omaha, Nebr.
Prestopila k društvu sv. Martina štev. 105 Butte, M out.: Josip Koutel 92, 1958S, >00, 26; Frank Kontel 96, 195S7, 500. 22.
Društvo sv. Jožefa, štev. 12. Pittsburgh, Pa. Zopet sprejeti: Josip Haas SS, 14438, 500. 31; Kozi Ilaas S8 14431. 500, 23.
Suspendirani: Josip Oberstar 86, 17979. 1000, 26; Frank Pro-stovič 86, 17J78, 1000. 28; Mary Germek 64, 8406. 500, 42; Julija Obt*i %tar 93. 179sl? 500, 22; Josefa Prostovie 89. 17879, 1000, 25. Društvo sv. Alojzi ia, štev. 13, Baggaley, Pa. UiiiH: Frank Trobentar 90. 10922, 500, 18.
Prestopil k društvu sv. Frančiška štev. 122 Homer City, Pa.: Josip Jevievar 84. 12825, 1000, 26.
Sv. Petra in Pavla, itev. 15, Pueblo, Colo. Umrli: Andrej Zaje 78. 2467. 1000. 26: Frances Ferkui 91 151 33, 1000. 21: Josip Gradiser 73. 1144. 1000. 27.
Društvo sv, Cirila in Metoda, štev. 16, Johnstown, Pa. i Suspendiran: Andrej Tome 188.".^, 1000, 32. Umrli: Barbara Dručak 90. 19626, 1000. 28; John Jene 78, 1216 1000, 37; Mike Matjašie 82, 14262, 1000. 29.
Društvo sv. Alojzija, štev. 18, Rock Snrings. Wyo. Umrli: Frank Dolinar 78, 534.'), 1000, 28: Mary Demšar 84, 103 74, 500, 24,
Društvo sv. Alojzija, štev. 19, Lorain. Ohio.
Prestopili k društvu sv. Janeza Krstnika. ColTimvood, Ohio: Lo-vrenc Barabic 73. 1428. 1000. 28; Amalija Bombač 82, 8730, 5C0, 23: Anton Lenček 58, 1438. 1000. 45.
Društvo sv. Jožefa, štev. 2U, Gilbert. Minn. Zopet sprejeti: John Zupančič 84, 4761. 1000, 22; Marv Zupan-'
čič 87. 9849, 500. 19.	.....
Umrl: .John Fajon 89. 19394. 500. 29.
Društvo sv. Jožefa, štev. 21, Denver, Colo. Zopet sprejeti: Louis Sevšek 80. 19590. 1000. 39: Frank Sadar 94, 14202, 1000, 17.
Sv. Jurij. štev. 22, So- Chicago. 111-
Zopet sprejeti: Frank Nikšič 71, 12550. 1000. 39: Mile Pleše 90. 11973. 1(KK). 19: Josip Mavre tie 68, 1573, 1000. 33; Paulina Mav. retič 73. 8857. 500. 33; Ana Pleše 88. 14841, 500. 23. Suspendiran: Jakob Tekavee 1^78, 13552. 3000. 31.
Društvo sv. Ime Jezus. štev. 25, Eveleth, Minn. Umrl: Frank Sevšek 87. 672G1. 1500. 26.
Društvo sv. Štefana, štev. 26. Pittsburgh, Pa. Umrl: Josip Novak 75. 15615. 500. 37.
Sv. Jožefa, štev. 29, Imperial, Pa.	♦
Umrli: Marv Kos 82, 119942, 500, 27: Ana Zupane 1SS4. 9027. 500. 22.
Prestopil k društvu sv. Barbare štev. 33 Trestle, Pa.: Gregor Demšar 75. 6401. 1000. 32.
Društvo Marija Zvezda, štev. 32, Black Diamond, Wash.
Umrli: Joseph Stanieh 92. 18484. 50, 24. Mike Pulie 88, 18483.
1000, 28.	y
Sv. Barbara štev. 33, Trestle. Pa.
Umrl: John Možina 78, 5678, 500. 28.
Društvo sv. Petra in Pavla, štev. 35, Lloydell, Pa.
Umrl: John Uhernik 71. 10642. 1000. 37.	,
Društvo sv. Alojzija, štev. 36, Conemaugh, Pa. Umrli: Julija Turk 1901. 19660. 1000. 17: Frank Klančar 1S70. 5446. 1000, 36.
Društvo sv. Janeza Krstnika, štev. 37, Cleveland, O. Suspendiran: Frank Jekštar 82. 13306. 500. 28. Umrl: A v f? ust Budan 72. 2566. 1000. 32.
Prestopil k društvu sv. Jožefa štev. 53 Little Falls. X Y.: Fr Maslo 87. 14629, 500. 24.
Društvo "Sokol", štev. 38. Pueblo, Colo. Umrl t: Josip Težak 85. 19705, 1500. 33: Barbara Petič 8o. 100 27. 500, 22; Ana Stofae 85. 9443, 500. 21.
Društvo sv. Barbare, štev. 39, Roslyn, Wash. Umrl: Marijan Ozreti«" 78, 60%. 1000. 28.
Sv. Mihaela, štev. 40, Claridge. Pa.	■ !
Zopet sprejeti: Joseph Jaklich 77. 2298, 1000. 26; Mary Jaklič 85, 9527, 500. 21.
Prestopili k društvu sv. Pavla štev. 116 Delmont. Pa.: Jakob Kli-t ac 71, 72S9, 1000. 36: Louis Gredenc 92, 17055. 500, 21; Frank Gre-! dene 83, 16441. 1000. 30.
Umrl: Frank Zapore 95, 16032. 500. 18.
Sv. Jožefa, štev. 41, Palestine, Ohio. Prestopil k društvu sv. Frančiška štev. 99 Moon Kun. Pa.: Fran'*! Bogataj 85. 19268, 500. 33.
Društvo Marija Pomagaj, štev. 42, Pueblo, Colo. Umrli: Josip Okoren 84. 15188. 1000. 28; Louis Zabukovec 78, 6532. 1000. 29; Marv Jesili 90. 13934. 1000, 20.
Prestopil k društvu sv. Janeza Krstnika štev. 75. Canonsburg. Pa.: Frank Sterl 91.17935.1000.23.
Sv. Alojzija, štev. 43, East Helena, Mont. Umrl: Anton .Gorsieh 86, 14241. 1000. 24.
Društvo sv. Martina, štev. 44, Barberton, Ohio. Umrl: Frank Bertoneelj 78, 5420. 500, 31.
Društvo sv. Jožefa, štev. 45, Indianapolis, Ind. Suspendiran: John Likar 67. 18794. 500, 40.
Umrli: Josip Pečnik 79, 2775, 1000, 25; Mihael Slemeušek 87.! 3439. 1500. 29.
Društvo sv. Petra in Pavla, štev. 51, Murray, Utah. Zopet sprejet: Joseph Boh 88. 7447, 1000. 19.
Društvo sv. Frančiška, štev. 54, Hibbing, Minn. Umrla: Josephina Pleše 89. 14782. 1000, 22.
o*. .Štefana, štev. 58, Bear Creek, Mont* Umrl: Louis Luiiu 84. 15389. 1000. 28.
Društvo sv. Barbare, štev. 60, Chisholm, Minn. Umrla: Johana Samec 68, 9847. 500. 38.
Društvo sv. Petra in Pavla, štev. 66, Joliet, HI. Prestopil k društvu sv. Janeza Krstnika štev. 37 Cleveland, O.: Frank Turk 93, 16481, 1000. 20.
Sv. Janeza Krstnika, štev. 75, Cannonsburg, Pa. Zopet sprejet : Anton Mezek 78. 2044. 1000. 25. Prestopil k društvu sv. Ime Jezusa štev. 25. Eveleth. Minn.: Josip Delinšer 95. 18232, 500. 20.
Umrla: Jožefa Premro 88. 15057. 500. 24.
Društvo sv. Jožefa, štev. 76, Oregon City, Ore. Prestopil k društvu sv. Alojzija štev. 18 Rock Spriugs, Wyo.: Peter Oman 77. 6268. 1000, 32.
_	Drnitvo iv. Alojzija, it«v. 7S, Salida, Colo.
Suspendiran: Louis<Gale, 96. 19718. 1000, 22. Uttri*: Franea Glavmn 83, 14996, 1000, 29; Joeefina l»tih»r 91 14178, 1000, 26.
Vjv.	.	.....
[ , ~ ~ .
St. Janeza Krstnika, iter. 82, Sheboygan. Wis.
Prestopil k društvu Marija Danica št. 28 Sublet, Wyo.: Johr
Žebre 87, 17186, 1000, 26.
Sv. Andreja, štev. 84. Trimaad. Colorado.
Prestopil k društvi sv. Pavla štev. 116 Delmont, Pa.: Frank Ki 7 ren S8, 7214, 500. 19; Mary Kiren 91, 14800, 500, 20. j_	Drnštvo sv. Jožefa, štev. 85, Aurora, Minn.
Zopet sprejeti: Jacob Snoj 87. 10762. 1000, 21; Anton Podržaj 91, 16800, 1000, 22; John Jamnik 91, 18735, 26; Joseph Jamnik 85 19018, 1000, 32.
Suspendiran: Frank Juratovieh 88, 18548, 1000. 28. Umrl: Ignac Kral 80. 10761.. 500. 28.
Sv. Jožefa, štev. 86. Midvale. Utah. Umrl: Martin Kovačevieh 88, 18403, 1000, 28.
Sv. Alojzija, štev. 87, St Louis. Mo. Umrl: Frank Banko 88, 13417, 500, 22.
D "
8v. Mihaela, štev. 88, Roundup, Mont.
Umrl: Martin Mobar 67, 1296, 1000, 36. ^ Prestopila k društvu Marija Danica štev. 28. Sublet. Wvo.: Fr. ' Zupane 82, 10638. 500. 26; Johana Zupane 92, 11632, 500, 16. Sv. Jožefa, itev. 89, Gowanda, N. T. Umrli: Roza Korbar 90, 17943, 1000, 29; Frank Korbar 97, 181 57. 500, 18.
Društvo sv. Roka, štev. 94, Waukegan, HI.
Suspendiran: Andrej Zakrajšek 84, 16352, 500, 29. Društvo Marije Vnebovzetje, štev. 103, Collinwood, O.
Zopet sprejeta: Marv Gorišek 89. 19668, 500. 29. Suspendirane: Roza Pičel 94, 17384, 500; Jera Duša 76. 15120, j 500. Alojzija Grobar 88. 19669.-500; Mary Na^rode 90, 18631, 500. Društvo sv. Martina, štev. 106, Butte, Mont. Umrla: Jozefina Puhek 82, 13788. 1000, 34.
Sv. Janeza Krstnika, štev. 106, Davis, W. Va. Umrl: Frank Stok 89. 18062. 500. 26.
Društvo sv. Antona, štev. 108, Youngs town, O. Zopet sprejeti: Josip Stariha S7, 10598, 1000. 22; John Škof j 84. 19622. 500, 33.
Suspendiran: Anton Steblaj 75. 1510, 1000. 37.
Društvo sv. Jurija, štev. Ill, Leadville, Colo. Zopet sprejet: Jhon Hren 79. 17SS7. 500, 35. i Umrli: Anton G orise h 75. 19257, 1500. 43; Frank Shrav 90, 18 ' 204. 1000, 25: Frank Hočevar 70. 17888, 500. 44.
Eiv. Janeza Krstnika, štev. 112, Kitzville, Minn. Umrli: John Skubec 77, 4898, 1000, 29: Anton Pogorele 92, 134 041. 1000, 24.
Društvo "Slovenec", štev. 114, Ely, Minn. Suspendirana: Matt Boldin 96. 16538. 1000. 17; Joseph Zupan-eie 91, 18568. 500, 25.
Prestopil k društvu sv. Jožefa štev. 30 Chisholm, Minn.: Josip Daneulovič 85, 17225, 1000, 28.
Društvo sv. Pavla štev. 116, Delmont, Pa. Zopet sprejet: Anton Kastelc 74, 2162. 500, 28. Prestopil k društvu sv. Resnega Telesa štev. 77 Greenaburg, Pa: Elija Paulie 83. 19843. 500. 35.
Sv. Štefana, štev. 117, Sartell, Minn Prestopil k društvu sv. Jožefa štev. 76. Oregon City, Ore.: Felix Preprost 78, 1848, 500, 38.
Društvo Marija Čistega Spočetja, štev. 120, Ely, Minn. Prestopil k društvu Marija Vnebovzeta štev. 103 Colliinvood. ' Ohio: Alojzija Svete 93. 18046, 500. 22.
Društvo sv. Alojzija, štev. 123, Ironton, Minn. Zopet sprejet; Louis Kalan 91. 18170. 1500. 26. Suspendirani: Josip Poje 82. 19897. 1500. 36; Marv Poje 91. 19S96, 1000, 27.
"Danica, štv. 124, La Salle, HL
Umrli: Steve Jamnik 77. 4103, 1000. 28; Ana Urbančič 62, 8177 , 500. 40.
"Soča", štv. 125, Iselin, Pa.
Suspendiran: John Kral 80. 16925. 1000. 33. Umrl: Paul Mandie 98. 19446, 500. 21.
Društvo sv. Jožefa, štev. 126, New Derry, Pa. Zopet sprejet: Andrej Pečar 85, 19573. 250. 33. Prestopil k društvu sv. Frančiška štev. 122, Homer City. Pa.: Frank Koželj 87. 19567. 250. 31,
Suspendiran: Frank Vales 90, 19805, 250, 28.	I
Društvo sv. Alojzija štev. 127, Kenmore, Oregon .Suspendiran: Anton Tekavec 94. 19698. 500. 24.
OPOMBA: Pole* članovega imena navedene številke zuačijo:, ( prva leto rojstva, druga certifikatno številko, tretja zavarovalno1 svoto. četrta razred.	J. Pishler, |l tajnik.
Dopisi *
(Nadaljevanje s 3. strani.)
zevati pogrebov. Zato bodo vsi ta-1 ki člani našega društva pismen«* obveščeni, tla naj izpolnijo svojo do /.nost, da naj prestopijo k naj-bližnjcmu društvu, spadajocemu k J. S. K. J. Ne .smem pozabiti poročati, da smo iineli Slovenci iz Tr stle. Renton. Universal in Unity dne 15. decembra v slovenski dvorani v Trestrel, Pa. javni shod v protest, ker hočejo naši južui sosedje Italijani vzeti naše jugoslovansko Primorje. Shod jc bil povoljno obiskan kot v takih majhnih naselbinah. Seveda nepotrebnih strank pri nas ne poznamo, delamo složno v vseh rečeh ravno tako se na shodu ni gledalo. kakega mišljenja je kateri. Bili smo vsi edini v em. da Italijani nikakor ne smejo dobiti naše zemlje v svoje roke, ker pokrajine na tej strani Jadrana po vsej pra viei pripadajo nam Jngoslovanom.
Na shodu je bilo tudi več govornikom. posebno g. Kosandro-vič iz Universal. Pa. je ognjevito pojasnil težnje in pravice Jugoslovanov in je %sel za to veliko o-dobravauje.
Po shodu se je tudi sprejela resolucija. da se odpošlje na določeno mesto in potem se je tudi pobrala prostovoljna kolekta. v namen, da se bo podpiralo urade, kateri delujejo v ta namen. Nabrala se je precejšna svota. Tako smo tukajšnji Slovenci izpolnili svojo dolžnost, kolikor je nam mogoče.
Nadalje moram omeniti, da amo imeli v tukajšnji naselbini tudi podružnico Slovenske lige. in smo
-1»i I i postali na glavni urad tudi ve-•'•jo svoto denarja, nam pa ni zna j no sedaj, kaj je s tem denarjem ali se je porabil za stroške Lige ali ga je še kaj in kdo ga ima.' Ako jc še kaj tega denarja, naj j bi se porabil sedaj v narodno ko- ( rist. Prosimo za pojasnilo, ako kdo ve kaj o tem!
Z bratskim pozdravom m živila; Jugoslavija!
Frank Sehifrar, tajnik, j
Naznanila
_
New York, N. Y.
Tem potom se naznanja članom in članicam društva Orel štev. 90 1 -JSKJ. v New Vorlcu, da se brez izjeme vsi vdeleže prihodnje seje v soboto due 21. decembra točno ob 8. uri zvečer v društveni dvorani. Na programu imamo volitev j i odbora za leto 1919 in več drugih j važnih točk. Prosi se tudi, da pri j tej priliki vsak poravna svoj dolg. Neopravičena odsotnost pri tej seji se kaznuje z globo 50^. j Z bratskim pozdravom i I	Val. Orehek, tajnik.
i
I	Little Falls, N. Y.
j Tem potom se naznanja vsem »[članom društva sv. Jožefa št. 53 i JSKJ. v Little Falls, da so bili na i glavni seji dne 8. decembra izvo-iljeni sledeči uradniki: predsednik \ Josip Tlomovcc, podpredsednik ; Josip Miklavže, I. tajnik FNmk > Masle, 1L tajnik Frank Qregorin,
blagajnik Alojzij Marošek; nad-a zorniki društva so: Frank Dob-nik, Anton Oodič in Ivan Purnat; zastavonoši: Valentin Eržen in - Frank I.ovrin; bolniški nadzornik je Jakob Prestopnik; bolniški ob-jisiiovalei so: Josip Simontč, Lovro j Modrijan in Frank Miklavec; vra-tar je Anton Trček.
\ sakemu kmed novoizvoljenih | se tem potom naznanja^ da se njih posel prične s 1. januarjem 1919 m vas prav lepo prosim, da bo I vsak točno izvrševal svojo stvar, kolikor jc v njegovi moči, kejti to bo v Korist nam vsem.
Obenem naznanim, da je društvo sklenilo prirediti tudi letos i božično drevesce kot ponavadi 'vsako leto. Zatorej, stariši. razveselite svoje otroke s toni. da jim ^ kuj malega prinese sv. Miklavž, da se bodo opominjali še. ko b*xlo že od rasti i Vršilo se bo 24. dec. zvečer od sedme ure dalje. Igrala bo tudi tukajšnja Slov. Narodna <»o-lba raznovrstne božične pesmi Vstop je dovoljen vsakemu, naj 'js:*H> član ali nečlan.
Želim vsem članom in članicam vedele božiene in novoletne praz-j 'nke, kakor tudi vsem di-usiin ro-j jakom in rojakinjam po širni A-nieriki.
15 pozdrave m
Frank Masle, tajnik.
Pittsburgh, Pa.
Društvo sv. .Štefana At. 26 JSKJ ,jV IMttsburghu je na glavni letni Seji dne 15. decembra izvolilo sle deči društveni odbor za leto 1 !«1:>: Predsednikom Anton Zbašnik.
Urtler St.; podpredsednikom Frank (ierlovič; tajnikom Jo>eph Pogačar. ZAlj7 Berlin Alley - blagajnikom John Varoga. 312(i Xa-trona Alley: zapisnikarjem Frank Oblak; predsednikom nadzornega odbora Joseph Le ban, I. nadzornikom Martin Antloga, 11. nadzorni kom Anton Renko; predsednikom bolniškega odseka Andrew Kogi; ( zastavonošo Joseph Dekleva ; rediteljem Joseph Pavlakovič; vra tarjem John Smrdel II. Vsi \ Pittsburgh n.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v meseou ob 2. uri popoldne v Kranjsko-Sloveskem Domu, na 57. in Butler St.
Vsem članom kakor tudi člai,i-] cam društ\a sv. Štefana štev. 26 voščim in želim vesele božične praznike iu srečno Novo leto.
Joseph Pogač ar, tajnik.
|	Uniontown, pa.
Tem potom naznanjam članom društva sv. Roka št. 55 JSKJ. a IV.ioutou-nii- da se \rši društvena seja v nedeljo 22. decembra na Leni on tu pri tajniku Jožefu Kru-j mar" v njegovi hiši. Zato prosim ' vse člane, da se vdeleže te seje, da se bo tem lažje izvolil odbor za' prihodnje leto 1919. Jat vam z-naprej povem, da bom tajništvo! j pustil iu mislim, da mi bodo vsi | člani to oprostili, ker je čas moje-j ga ura d o v ail j a že dovolj dolg. : namreč l'J let. Naj noben član ne j vzame od drugega denarja za ' asesmeut, temveč naj vsak član sani pride plačat. Priti mora vsak; i/.vzi-ti so samo bolniki.
Joseph Krmnar, tajnik, i
Waukegan, HI.
Teui potom naznanjam članom | društva sv. Uoka št. 1)4 JSKJ. v | NVaukeganu. da se prihodnja seja j vrši v Slov. Xar. Domu ob 9. uri dtrfioldne vsako tretjo m^leljo v : mesecu.
Obenem opomnim, da jc dru-' štvo sklenilo, da se vdeležimo kor-iporativno slavnostne otvoritve, i Slovenskega Narod»icga Doma 28., deiembra, da se gotovo vsak vde-j leži.
Bratski pozdrav'
Anton Kobal, tajnik.
Eock Springs, Wyo.
Naznanjam, da je dne 7. decembra umrl Joseph Jugovic, tajnik društva sv. Alojzija št. 18 JSKJ.
Vsi člani izven mesta Roek Springs se 1-jhko obrnete v vseh ozirih na:
Louis Tauehcr, Box SZZ, Kock Springs, Wyo.
i NAZNANILO IN" VABILO.
Indianapolis, Ind.
Opozarjam vse delničarje Slovenskega Narodnega Doma v tn-d-iaiMtpolisu. dn se polnontevilno vdeleže seje dne 29. decembra ob 1. uri popcddue v prostorih S. N. Doma. Na dnevnem redu imamo; L Volitev odbora za leto 1919; 2. razdelitev delnic tistim, ki »o jih že plačali; žrebanje stenske ure, katera je vredna 15 dolarjev. lastili se prodajajo po 2of. Cisti d<v bi^ek je mmmtmjen v blagajno & N. Doma. Bojaki, sezite po njth,
-	ker jih je samo 25 več. Prodajaj
-	jih Lojz Sašek. Upoštevajoč, da ; je jako VEžna stvar volitev nove-l ga odbora, zato je dolžnost \seh c delničarjev, da se te seje vsi vde-j
-	leže.
i 7. delničarskim spoštovanjem
' Štefan Škrjanc, tajnik, j-----
1!----
i i m^mmm^^mm
5	t
v NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam vsem 1 j sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno v cM. da je dne de-
■	eembra ob 1.25 popoldne za venlno s v (iosikkIu zasjiala naša preljub-i Ijeua hčerka
ALOJZIJA V£RČ£K
■	v starosti S let In 7 meseeev. S}»ro-j mili smo jo na katoliško pokof>a-J .išče Calvary.
Iskreno se zahvaljujem botrom za krasni venec, Josipu in Juliji : ■ Vivek. Zahvaljujem se tudi Antoniji Lindič za krasni venee. Nnj-iskrenejše se zahvaljujem šolskimi sestram za šopek krasnih cvetlic 1' Ravno tako se zahvaljujem i>o-; grebnieani, ki so darovale iavrst-i n<» krasni venee, ki so bile solari-! I ee razreda. Zali «>1 ju jem se vsem šolarjom razreda, kakor 1 tadi sestri za tak lep red, ki so j Korakali od hiše žalosti v cerkev 'sv. Lovrenca v Newburgbu. Zahvaljujem se vsem, ki so jo obiskali. ko je bila na mrtvaškem i odru.
Ti pa, draga hčerka, počivaj v miru; na svidenje i:ad zvezdami'
Žalujoči ostali: Mike in Aloysia Vrček, sta riši.
Mary in Sophie, sestri.
Mike ir. Joseph, brata.
Newbnrgb-Cleveland, Ohio, 15.' decembra 1!»18.
i ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
I
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Znancem in prijateljem želim j naznaniti žalostno vest, da je bil ponesrečen rojak
LOUIS METELKO.
Ranjki je bil doma iz vasi L)ule j št. 7. fara 1 lučka na Dolenjstcem V Ameriki je bival nad 7 let. | Dne 2'i. novembra se je vozil proti domu v bližini mesta She-i i bcygun, Wis., na motorciklu in , /- njim se je peljal tudi rojak Jot jJahic, ki je bil pa le malo poškodovan. Louis Metelko je bil pi i-peljan v St. Nicholas bolnišnic", kjer je diie novembr** v <»ospo-l du zaspai. Pokopali smo ga dne i decembra po obredih sv. katoliške cerkve na k:itoi;sk«m pokopališču. Tukaj v Ameriki zapušča mene kot očma, v stari domovini pa mater, :} sestre in 2 brala.
Moram označiti, da kakorhitro; j >e je zaznalo, da ni več pomoči za • ponesrečenega, se je hitro zglasil za njegovega sorodnika ueki i o-(jak po imenu svoje matere Frank Mikolič, sedaj se piše v Shebov-! gauu. Wis.. Frajik Somer. ima pa • [šc več pridejanih imen, ki jiii ne tmorein tu navesti. Moivm sc za-, ' hvaliti istemu rojaku, ki me je ob-| vestil o nesr eči mojega pastorka,) i da sem jaz mogel pravočasno priti na pogreb ter sem obeueui preji rgal prisiljeno sorodstvo z omenjenim Frankom Somer (včasih Mikolič), ki je največ dišalo k- j»o denarju, katerega je imel pokojni, posojenega pri ijudeh, ko sem pa. jaz prišel tam kot v resnici nje-J gov sorodnik, je bilo uorotlsivo; i pretrgano >z omenjenim. ! Moram se zahvaliti rojaku Jo-|zet"u SuŠek in njegovi soprogi, ki ista veliko pomagala pokojnemu, I ob času nesreče; nadalje se zahvaljujem vsem znanccm, ki so se vdeležili pogreba.
, Hočem pa omeniti, da jaz nisem J prišel iz Indianapoiisa v Shobov-gau. da bi bil kot dedič, sem pa i hotel storiti svojo dolžnost in v j slučaju, da pokojni ne bi bil imel. nikogar kot plačn;ka, sem bil jaz : pripravljen vse plačati; ker se je pa pronašlo, da je imel pokojni ! denar razposojen. ni bilo treba meni plačevati za njim. A* slučajuJ da ima kateri kaj opraviti zaradi ranjkega ali z menoj, se lahko o-glasi na moj naslov:
John Bregar,
7-36 North Warman Avenue.
Indianapolis, Ind ;
-	|
( ! —^^^__ I
> ! Novi portugalski predsednik, .j Liabona, Portugalska. 18. dee ; i Adfiral Cantov Catsro je bil iz-- i voljen za portugalskega predsed-ijnika kot naslednik dr. Sidonio , j Paes, ki je bil v soboto umorjen.
Velika «reča je. Se ima človek enejja ali dva prijatelja. Nesreča pa je uneti dosti prijateljev.
I FLU
j Father Mollinger se j e 1891 boril ! proti infloencL Njegov tozadevni predpis se danes splošno zahteva. To je zdravljenje, ki. se naslanja na razum inteligentnega
človeka.	"si
nih receptor Fa-ther Mo|lingerja / navaja tisoč bol-^IfpM nikor. ki so ia ______ Metkom devetde*-
^"jiiKr tih iet Kboieu ***
IufluencL Svojim bolni' ^^HkBV' kom je nasveto-
* e^VHpF val vzeti njegovo nlravilo pri prvih ^ znakih kaSlja, prehlada in influence.
Naročal je. da naj vzamejo čajevo žlico njegovih 15 rastlin v čast vrele vode in naj jo pijo, predno gredo k počitku. Ako vzamete ta sloviti žell-šf-ini caj. se ne bodete potili. Odstranjuje strup in laj§a mrzlico.
Zdravilo Father Mollingerja proti , ka-šlju- prehladu in influenci ter nje-
j po v i sloviti Zeliščni caj je čudovita zmes in na tisoče IjudlJ jih rabi v
PittKburgbu. kjer ima javnost, ki Je poznala Father Mollingerja, ki ima zaupanje r njegove izdelke.
Zdravilo Father Moilinperja pnrti kašlju, prehladu iu influenri se pošilja povsod po po^ti za $1.10. Njegov sloviti zeliščni ftij $1.10. Popolno zdravljenje stane $_\'_*0. Pošljite naročilo 5e danes na :
MOLLINGER MEDICINE CO.,
21 5follinger Building 14 East Park Way (N. 8.) Pittsburgh, Pa.
"Potenje" zlatnika.
___
Zlatnik za dvajset dolarjev jo imet kaj zanimivo karijero. Zlatarji so <zn topili za svoje fino zlatarsko delo pred nekako štiridesetimi leti ter bili pri tem zelo n--spešni, dokler niso vladni izvedenci razkrili te praktike ter jo ustavili s tem, da so 'popoprali* .zlato z iridijem. (Indij je eudna kovina, katero je najti skupaj s platinom in ozmijem. Nje .specifična teža je 22.4 ter se težje taja kot platin. Iridija se ne prime nobena kislina. Op. ur. )
Sledeč temu so brezvestne osebe skušale dobiti zlati prah potom 'potenja *. Stavili so več zlatnikov v vrečo ter slednjo močno o-tepali, vsled česar so se vsled dr-gnenja odločili majhni drobci zlata. Potem ko se je te zlatnike iz postavilo temu "potilnemu* pro-eesii, se jih je lahko oddalo pri trgovcih ali v bankah, ki niso bile doti previdne, da bi tehtale zlatnike. Množina zlata, katero so dobili ti ljudje tem potom, je bila tako majhna, da so morali zažgati vreče, če so hoteli dobiti te zlate drobce.
Italija ne demobilizira. a
Rim, Italija. 16. decembra. — Ministrski predsednik Orlando je rekel danes v senatu, da Italija ni , v položaju, da bi razorožila le enega samega vojaka in »Ia mora ves vojni materija! o-dati nedotaknjen.
Žrtve influence v Illinoisu.
Po izja\i r. St. Clair-a, ravna-telja zdravstvenega departments, jo iufluenea v Illinoisu zahtevala človeških življenj. Vseh 1 bolnikov je bilo naznanjenih 350 , tiste.
. ' . ' '-!■"»» NAZNANILO. Vsem rojakom v New Yorku in i okolici kličem prav veseli "Merry Cliritmas" in obenem tudi "Ilapy New Year" ter se tudi zahvaljujem za dosedanji obisk moje do-, bro vpeljane grocerije. Priporočam tudi zdaj za praznike, da obiščete svojega rojaka v trgovi ni. Tu ni izgovora, ne moremo, ker ; smo predaleč, ker naj si bo kdo še tako daleč, blago se dostavi na dom točno in poceni. Se priporočam,
JOSEPH GAČNIK, ^307 Stocton St., Brooklyn, N. Y. Ne pozabite šc Vašega prijatelja opozoriti na to priliko. Vsake-jmu naročilu priložim lepe darove.
BREZPLAČNI CAJ ZA POSKUSIMO
Razposlal! bomo 100.000 majhnih za-vitkov na£*ra ■ lov i to**
bolgarskesa krvnem cam
brezplačno tekom meseca decembra. Bolgarski krvni čaj vsebuje naJ&ateJSa se-HSCa, cvetje, korenine 1UL in pomaga Prt zaprtju, slabosti, revmatlsmu, bolnem želodcu in InfloencL Pottjite Bara nsslor ter poakualt« na« šarite k, kate-l i	vam pottjemo brezplačno m po-
skoJnJo. PiStte nstMRVEL WtODUCT®, CO., t Marrel' BIdv-, PtttaburKr , V. A
GI A3 NARODA- 19. T>FO
Za staro pravdo
KJVuriz LKTA 1116.
fc,	I
I- -I • I
_	Spis«! Pster Bohinjec.
Večer sc- je delal. Senčnato po-' «lobe je ri»al mesec na bde hiše in
mrzel veler je zapihal od severu.
ko pred kratkim časom si je vi-1 tez Krištof Krajski slikal r zrwk' vojsk ne trume kmetov, ki ne zbi-j rajo. o'.o-rveni s koli, srpi, kosa-1 m:. cepci in sekirami. Videl je v ozadju Matij«ia Klandra, kroja-J ca Trsko iu Notranje* Cucka. ka-ko *e pomenkujejo in kujejo vojne načrte. • »u pa jaše na čelu ob- (
0	rožene čete najboljših hlapcev U cele doline in se ziblje na belem konju ter preletava hrib in tJan. I Bojne lavorikc mu spletajo nežna dekleta in tam pod Klandrovo hi-. So »mi Svetka p ripen j n zeleni zini-J zelen na bliieeči šle m.
"Prinesi mi i»a nazaj! Srečno!"* ! loj ni rog zatrobi, čete se «/-L>ira-jo, bojni klici se čujejo, p ran:! i dim se vzpenja do obfakov. tsjiu iz gruče pa se začuje glas bohinjskega vikarja Plahutc:
1 Meč Gospodov jn Krištofov'" In danes'
Na vikarja, svojega prijatelja, Sc ne sme niti dom Mit i. Predaleč j«', da bi mogel pohiteti do njega in mu odpreti svoje srce. 1 ne. pa saj dela po njegovih nasvetih. Kako bo debelo gl<>dal vikar Plahuta ko mu pove, kako jc prišel do svojih pravi* Ves grad je pokop-cu, služinead se ^a veseli. gnKpo<l/ se mu molče priklanja, kmetje odlagajo svoje orožje in pozdravljajo svojega zaŽeljcnega g'podarja. Sktep je narejen, načrti so iz- | vrstni, zanesljivi aaveznihi mu stoje ob strani, škofom* komisar] mu prinaša 4 staro pravdo"... j
Iz gozda sem pa sc začuje tuljenje volkov.
Iu Krištof se otrese bajnih misli ter požene belca.
Žc se pokaže krojačeva hiša v. mesečni svetlobi.
Sova je zasko\ ikala v duplu ' bližnje bid;ve.
"Iu spet s. oglaša sova! Slabo ' znamenje!"
Krištof se ustavi pred hišo. Grošelj iu Tiska sta sedela na 1
1	lopi pod staro hruško.	|]
"Le bliže, gospod Krajski! Pri-j sodite! Grošelj sc ne zapusti ni- < koli. Kožuhov a črnina stoji pred iianui/'	j i
Krištof olrne konja proti Inu-' ški. Toda ne razjaše.	i
"Ali bi bilo Klandru po godu, i da j»ridemo mirnim potoni do naše
. stnrc pra vde -.*; *
Grošelj in Tiska začudeno zreta
' v jezde«*a. • j |
| 'Ali ste tiik«> kratkih besedi.j . gospod Kmjski " povpraša Trwka »v staja je.	j
"In kdo liani je porok. gosjK,;!! grMeak?** povpraša slikar Grošelj. polagajc delnico na *voj meč. Oči <o se mu divje izasvefile v mesečini.
I '-Slika Klandrove Svetke", od-j govori Krištof, pripravljajo konja .na drzen skok.
" Tu jo imate! " reče slikar ter j pomoli dolg zavoj iz kuženite vi-, tezu na konju.	j
Krištof poseže za sedlo in vrže. mošnjiček pred slikarja:
' In tu so va>ii zasluženi cekini !"
frska je opazoval vitezovo obnašanje. Iz gozda sem so tulili lač ni volkovi. Crosljcv meč se zabli sk i v jasni noči.
4 Izdajalec?'' zakrivi Simon Trska, Grošelj pa zavihti goli meč nad vitezom.
Ali K:ištof jc bil piipiavljcn. lieiee sc vzpne pokoncu. vitez pre-1 »t reže slikarjev udarce. da. jc Gro-šljev moč odletel v travo. Belec je l zadel s prednjim kopitom .slikar-j jevo ramo, da je ta omahnil na tla. j krojač poseže urno za mečem v travi, toda Krištof lvrajski /.a- j kliče:
: "Zdaj smo bot!"
Nato skokoma odja.še po do- j lini. ..
Sova >c je šc glasila iz »iitpla. Trska jc zrl nemo za ubeglim j jezdecem in mrmral: ' "Izdani smo!"' I Grošelj st pobira i/ trave ter pravi:
j ' Kaj tarnaš * Ali ?>i še kdaj vi-. «!el. da bi >c p»« in jazbec sprijaznila 7
"Vklel ne. slišal pa. Toda povej rajši. ali to je kaj oplazil, t;
Ip-s."
j "Konj me je za de! s kopitom ob ramo. a ne bo hudega. IVjva v hišo. če ima tvoja stara kako' j mazilo za mojo rano." ' 1 Le hitiva! Kiender mora še urcoj vedeti, pri čem da smo."'
I
X!V.
SRČNOST VELJA!	1
Le plemenitemu človeku se ■ime dati puo-stost duha	j
NiUsclie. . j V tem ko je Krištof Krajski bežal proti Moli in ju. sta se krojač Trska in slikar Gitndj odpravlja-la na pot do Matijaža Kiandra ( j Hitro sta skopala v jasni noči pro-. :ti Begunjam, dasi je slikar več-
, krat potre-cl z ramo. ker ga je bo-1 ■lela- j
1 "No, saj se mi je zdelo, da s item Krištofom nc bo dosti. Vsi so enaki Kadar potrebujejo kuieta,
se inu laskajo, a kadar je treba udariti po kmetu, se drž TM>bratijo kakor Pilat in Herod", i vprego-'voii Grošelj.
"Pustimo mrtve jahati. pravi neka jK'sein. Rajši preudariva. kako se"zavije vrat temu izdajalcu". od\me Trska.
i "Kam je neki bežal? Najbrže v iBchinj k tistemu črnorizeu. Ali j pa jo jc mahnil namvnost v grad. Gotovo so se že zbotali. drugače I ne bi tako mogočno povpraševal, i ali hočemo priti mirnim potom do stare pravde.*'
Pokaže se jima visoki grad grofov Lambergov.
"Tudi tu gori so naši zakleti sovražniki. l e poglej! Polnoč jc in še Alaj gol i luč. Imajo že spet kako pojedino", reče 'Jrošelj in sko-mizgne z ramo.
"No, naj le počakajo! Kmalu-pride dan maščevanja. In tedaj se j | bodo zvijali pod našimi nogami ir. i obračali svoje hinavske oči proti nebu. Ali mi se jim bom.) smejali ter jili dražili z dobrotami upornega kmeta."
Pot se je zasukala navzgor. — Skczi gosto smrečje stopata na v-, kreber. Gozdno tišino je motil ti: put a m kak zajec, ki jo preskočil pot in iz dnpel so se čuli godrnjajoči glasovi starih čukov.	t Žc sta na vrhu hriba. Mesečna svetloba je odpirala, pogled po do-j lini ter zvonik m\ Lucije so ic Ic-sketal v rosi ia- žnrni luci.
Popotnika pospešita svoje korake navzdol. Že sta pri Lukovi hrttški. že prestopita most ni ]>rc«i njima se pokaže Klandrove pose ■
-;tv°-..... i
Vse tiho. \ so >pi. Ni ž<* luči no-j
bene.
Popotnika stopita na dvorišče. Pes se jima zakadi pod noge. Potolažita ga takoj, poklicavši if.i z imenom. Spremljal ju je do koče Matijaža Klandra.
Tiska poropoče po oknu.
"i akoj se začuje stopicati je po j izbi. ( 'cz nekaj trenotkov se odpro r vežna vrata.
"Vidva tu in tako poz>io'" ju pozdravi Klander.
'"Tvoja slutnja je vselej sveta"'. | odgovon Trska
"Ali sta [»rinila jjosebne novice'" povpraša Klander spremlja-! joč ju v izbo.
''Vsekako, Matijuiž! Grajska! žaba sc je že razpočila". odgovoril slika rček
: lu Trska začne pripovedovati jdogtKlke v krčmi ter pgd hruško.
Klander ostane na videz mirtn.j toda krojačeva povest ua je vzne- i mirila.
"lini! Morga pa ui še vse iz-j Igubljeno. Kai:*. pa se hoče Kn št o s i obrniti ' Saj nima nobene zaslom-be, drugod. Vsekako <z:i bo treba potolažit*. Preueziiupen je. Moj polbrat Tomaž g bo umel pomi- f rili", je govoril Matija/.. t Toda krojač in slikar sta Ema-jala z glavo.
j 4 Plahuto preveč posluša. Dvo-j j mimo. da bi sc dal pogovoriti. Saj prebiva že več tednov v Bohinju pri Plahuti."
"O, ti božji namestniki!" j vzklikne Matijaž pikro. 4*Saj sem ■ vedno pravil, da Plahuta ui zanos-M ji v."
1 Molk nastane. Naposled nadaljuje Matijaž:
"Prepričati se moramo, kak.) daleč sega KriŠtofova srčnost. Tebi, Grošelj, poverim to Uulog<». d:» i prideš stvari do dna ter mi prej-!<*►]>rej sporočiš o uspehih
* Pa kako • lirikseo.ki komisar
SLOVENSKO-c^MERIKANSKI
KOLEDAR^
SLO VENSKO-AMEEIKANSKI KOLEDAR ZA. LETO 1919 je dovršen ter se ga bo pričelo razpošiljati v teku naslednjega tedna. Vseboval bo izvanredno bogato zbirko najbolj različnih člankov poučne, zabavne in razvedrilne vsebine. Izmed posameznih razprav omenjamo kot posebno pomembno v sedanjem času, ko sc obeta slovenskemu narodu dolgozaželjena prostost, ono našega rojaka tir. Vnštijaka, ki nosi naslov:
POGLAVJE O STARI SLOVENSKI DEMOKRACIJI. — V tej razpravi sc opisuje čas, ko se je na Gosposvetskem polju na Koroškem ustoličevalo slovenske vojvode v slovenskem jeziku. Povdarja se pomen tega pristno slovenskega obreda, ki jo brez primere v ustavni zgodovini evropskih narodov. To ustoličenje nam kaže, da jc znal ceniti slovenski narod demokratične naprave žc v onih davnih časih in da je bil tudi v svojem srcu demokratičen, to jc, da se jc zavedal dejstva, da je narod kot tak glavna avtoriteta. Opisuje se žaloigro slovenskega kmeta, ki jc vstoličil vojvodo ter plačilo, katero jc dobil njegov potomec od Habsburžanov, krvnikov slovenskega naroda.
Nadaljna nad vse zanimiva in obenem tudi jedrnata razprava, katero prinašamo v letošnjem Koledarju,« je ona dr: H. Hinkovlča:
•
JUGOSLOVANSKI PROBLEM. — Dobropoučeni pisatelj pojasnuje upravičenost naših zahtev kot troimenskega naroda do združenja v eno veliko demokratično državo, ki bo predstavljala mogočen jez proti nemški pohlepnosti, obrnjeni v iztočno stran.
V	izvanredno lepo pisani in ganljivi povesti:
MADALENA GONDI se opisuje žalostno življensko zgodbo siromkšue deklice z Apeuinov. ki je prišla v razkošno Florenco, mesto Medieejeev, kjer je postala vsled čudnih zapletljajcv usode mati enega izmed naravnih sinov toskanskega vojvode, ne da bi bila deležua tudi časti, zvezane s tem. Nad celo povesti leži čar italjanskega kolorita.
Nadaljna razprava se tiče moža, ki je hotel zavojevati celi svet. Ta mož ni nihče drugi kot nemški kajzer. ki je sedaj tako žalostno propadel. Dočim je mislil, da se nahaja na vrhuncu svoje slave in svojih uspehov, je že stal na robu propada, v katerega telebne vsak. ki pusti vnemar pravico in resnico ter ustanavlja tiranstva na opustosenih domovih prostih narodov.
V	Koledarju je še nebroj drugih manjših razprav, povesti, črtic, zdravstvenih navodiL migljajev za gospodinje ter obilo anedokt. smešnic in statističnega materijala.
Koledar krasi veliko število slik, tikajočih se novejših dogodkov ter odličnih mož, ko jih imena so v ustih vsakega.	m
Ker sc bo tiskalo le omejeno število Koledarjev, je umestno, da ga vsakdo nemudoma naroči.
CENA 40c.
*1 t t i . * j
NAROČAJTE KI. :...... t	■ ■	~
Slovenic Publishing Company
83 CsrUudt Street,	Mew York. V T.
Beg iz armenskega
'•""'-■i- •	C
masakra *
c
Ženska, ki j« ušla cmrti ca Armenskem, se naha'a sedaj v New s Yorku s svojim detetom.
- h
Potem ko je preživela armenske s masakrc, napade boljše v ikov tei t druge grozovit osti, ki so komaj v vrjetne, je dospela sedaj na Ellis , Island v New Yorku Mrs. Te reza r Majhakain. stara petintrideset let. d v spremstvu svojega petlcinega 1 t sina Ilarrv-ja. Na otoku« solza ča- n i ka prihoda svojih sorodnikov iz fc I New Haven, Conn. Prišla je na ž ameriškem parniku "Ascutnev , t ki je bil preje parnik "llamburg-Amerika družbe "Pisa" in sicei i } iz Arhangelska. Domneva st-. da ci j je njen mož. Jakob Majhakain 1 j ameriški državljan, že mrtev.
Mala družina se je pred pričet- s ! kom vojne vrniia v Armenijo na | obisk ter ostala iaui do ruske eva- \ kucije pred enim letom. Ko so pri-šli Turki in Nemci, je družim- ^ zbežala v gore ter živela tam dvaj- , ; set dni od samih koreninic in rast j lin. Ko je še par nadaljnih ubež J nikov preživelo celo noč do vratu , j v vodi in blatu, jih je šest teh u- ^ j mrlo.
Nato jc odšla družina v Deain : iu Majhakain. ki je poznal deže / io. se je ponudil Rusom za vodni ka. Takrat ga je njegova družin? I zadnjikrat videla ali čula o njem 1 i Njegovo ženo. sina in sestro so * • kmalu nato zajeli Turki ter jih 1 i držali v ujetništvu skozi tri tedne. , Kadar se jo vpraša, kako so Tinki postopali žnjo v ujetništvu, si 1 Mrs. Majhakain pokrije oči z ro, I j kami Ter prične britko plakati i I ^ jej je konečno posrečilo pod i kupit i nekega stražnika, nakar j« 1 zbežala v goro. kjer sc je mudila \ skozi trideset dni ter so prehra i njevala z vsako zavžitno stvarjo | katero je mogla najti.	z
Dne 27 februarja je konečno t dospela do Erzeruma, odkoder jr > j odpotovala z demobiliziranimi ru- j skinii vojaki. Hodila je po deželi >= naokrog ter bila več kot enkrat \ | nevarnosti, da se jo umori ali pa j deportira v Turčijo. Domneva se i da je le nekako 200 takih beguncev ušlo s svojimi življenji, do- 1 čim so vsi drugi poginili. Konečno ? | s<? ji je posrečilo najti ameriške i sra konzula v nekem ru>kem me-stu in slednji jo je poslal * Ar-hangelsk. odkoder je odpotovala v ' New York.	• 1
Kapitan Venetlianer. ki pove i I ju je parniku. je izjavil, da je bi '
10	v Arhangelsku vse mirno v ča- i su. ko je zapustil on mesto in pri- ! stanišče. Rusi so bili videti pov- I se m brezbrižni proti vsaki stvari » in proti vsem dogodkom. V mestu je bilo veliko ameriških iu zavez 1 niških čet. Edini potniki, katere J je imel kapitan na krovu, sta bila * dva ameriška gozdarja ter trije polarni medvedje.
Revolucija na Bolgarskem.
Amsterdam, Nizozemsko, is. de cembra. — Iz Bolgarske s»- poro ča preko Ogrske, da jc na Bolgar
skem izbruhnila revolucija.
Solun, Grška, 18. decernbrfa. — Kakor pravi atenska časnikarska agentura, Bolgari šc vedno slabo ravnajo z Grki in Srbi. katere so! vjeli tekom vojne. Srbi in Grki so, morali plačati vozne listke na železnicah. dasiravno so jim odvze
11	ves denar, predno so jili spra vili v vozove. Pogosto so morali vlaki s temi ujetniki stati po več dni brez hrane na železniški progi.
--—--j
je že v gradu m ta nani ute«ne j prekrižati zadnji ra£un. Cul sem. da nas hoče vsekako pomiriti. In ravno Krištof naj bi bil tisti osel. na katerem naj bi mi jahali vi grajsko sužno^t". govori Grošelj.!
''Krištof nama je stavil le to vprašanje: Ali bi bilo Klandru po' godu, da pridemo mirnim potom do naše stare pravd*1?''
"In kaj sta mu odgovorila -'' "Povprašala sva ga za poro sivo. On pa je odgovoril", govori Trska sc obotavlja je, "on pa je, odgovoril: Slika Klandrove Svet-J ke."
In spet so molčali ; "Bojim «e. da ne bo nič kruha j iz. te moke. ICyistof jc žc tako nc-; ispumeten, da nc pojde -za Svet k o Ne diši mu kmetska roka. Kar po vzpel se je izza mize pri Kožuhu j ko ga je Grošelj nazival Klandro-vega zeta", reče .krojač. .	j
(Pridete.)
PRKPREČEN NAČRT.
General Trepov in njegovi prista ši so nameravali obnovil v Bnsiji
carski režim. — Car je baje siv.
Stockholm, Švedsko, 17. dee. — Sem je dospel general Trepov. ka-terega namen je bil vstatioviti v ^ Rusiji carski režim. Ti načrti so 11 se mu pa popolnoma izjalovili " Ker mu ni kazalo drugega, >e jo vrnil nazaj na Finsko.	s
Neka oficijelna finska agentu- ^ ra je potrdila odkritje socijalnih,V demokratov, da je dobil general x Trepov od finske vlade 500.000 mark. Ta denar je prišel i/, fonda. ki je bil namenjen, da se pomaga 1 žnjim ruskim častnikom pobegni- > ti iz Rusije na Finsko.	*
Trepov taji. da bi imel kake J imperijalistične namene ier nravi da je prišel zato v Stockholm, da | bi ]iomagal ruskim beguncem.
Toda pozneje se je dognalo, da so bili njegovi nameni či>to <lru-gačni. General Manuerhoim bi ? imel na čelu finske armade kora- -kati v Petrograd. strmoglaviti L boljševike. osnovati Trepovo via- ; do ter imenovati neko o>ebo car- | jem vseh Rusov.	■
Časopisje pravi, da m» ruski 1110 , narhisti prepričani, da car še ži- j vi in sicer nekje v Sibiriji.	v
i
WILSON.	!
Vsled dežja ni mogel igrati gol- ' fa. — Z motorjem je obiskal pa- 1
riška predmestja. — Čisto zdrav. I
_ «.
Pariz, Francija, 17. decembra j Vprvič izza svojega prihoda v j Francijo je moral danes predsednik Wilson izpremeuiti svoj dnevni načrt. Nameraval jo iti ,clsail- \ les igrat golf, pa mu jc slabo ■ vreme prekrižalo račune. Predsednik je bil celo jutro v Muratovi palači, kjer je opravljal razne državniške posle in čital korespondenco. Krog poldneva, ko se je zjasnilo, se je odpeljal s svojo soprogo ter admiralom Graysoiiv.ni ( svojim privatnim zdravnikom v pariška predmestja. Pri kosilu, ki je bilo zatem, je bila tudi njego va hčerka Margaret Wilson.
Predsednik jc zdaj čisto zdrav Prehlada. katerega je dobil ob ,
svojem odhodu iz Amerike, se ie i - 1 zdaj popolnoma o tresel.
Ameriški poslanik William O. i
' Shrap jc priredil danes predsed .
niku in njegovi soprogi večerjo
Navzoča sta bila predsednika se |
natne in poslanske zbornice, mor. ,
nariški in zunanji »ninister. mar
šala Joffre in Foe h ter ameriški '
generali Pershing. Bliss in Harts J
Po večerji se je vršil sprejem zna- ,
ul^piiirih francoskih mož.
Krog poslaništva je bila zbra
na velikansko množica ljudi, k
je predsednika Wilsona uavdu I
šeno pozdravljala.	j'
Prihajanje vojakov.	]
--
Washington, D. C., Iti. dee. — Vojni urad jc danes naznanil, da so odpluti iz Anglije in Francije j vojaški transporti Manchuria, Per ^ia, Maru. Carillo. Celtic, Gen>-ra> Gorgas. Saxonia, Ccdric in M^i.n | golia.
Cenik Knjig
katere tma v zalogi SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Corttandt St, New York, N. X.
POUČNI KNJIGI t
p I AiiaoT neaiiko-angl. ^'"»i* Texan —.00
i Doaafl adramlk mall	c-?J2S Hltrl nftur (nemfiko«afL)
vexan	kJO
I PoljedeiJ«tto	—.60 Sadjereja w pofOrortt
jRWv. aagl. In angL »lor. slovar	(1.00
i Veliki aloT. anc. tolmač	$2.50
ZABAVNE IN RAZNI DRUGI
KNJIGE:
■ Hlpnotlwn
t Dve ialolcrl: "Outljm ienlter"
In -Trije fentnl"	»—.2i
'.Foetreiba bclBlkon	-JO
• Trtna nfl In trtorej	—.BO
; Tojna na Balkana 13 area flJM lABHlTOflC«
tat noroietiM komad po	<—.()•
dacat	BIS KEMUETIDIr : Arstro-Italljaiuka vojna mapa ^
. j AnbMgnU, veUkl reaaa	f—M
lOeit mi man	f-.io iOatt mt teim
Evrope verna	«-J0
1 Vojna-eteMka mapa	MlOO
Tojtal atlae	s=j2*
Vojal etlae mat	—M ZtmUšrm : AM* Axt^ Om*
CUL Ud. v	Mi
Sdnamta Mit mB	mM
[fcilnifcaTfc drSav TelttJ	*-JM
1 -m dragi mxnt » eett^wS |MI
i
Orožje bodoče vojne
Proroki kot Nobel. Bloch in Wells so nam kazali v bližnji bo-
•	dočuosti dan. ko bo vojna tako u-ničevalna. da bo treba prenehati z njo; ko bodo cela mesta uničena in izbrisana z zemeljskega površja od one same bombe in bo te-ikoui bojev enega popoldne uničen cel razred novincev enega leta. Veliko ljii-ii je domnevalo, da bq imela ta vojna tak značaj ter so bili presenečeni videti, da se jo je i/vojevalo. — neglede na velikanske *-ilje in ekonomske interese, brez kakih novih iznajdb, ki bi prinesle nenadno in vse nadkri-Ijujočo zmago. Ta negativna primera pa še ne dokazuje, da ne bo bodoča vojna veliko bolj vojna strojev ter holj uničevalna.
Aeroplan je igral veliko ulogo v domišljiji onih ljudi, ki so videli vojne končati >e v enem tednu in z uničenjem ciicga vojskujočih se narodov. Aeroplan kot uničevalno sredstvo, ni izvršil dosti v tej vojni, vendar pa se lahko vprašamo. če ni tega pripisovati v glavnem slučaju? Njegov razvoj jo bil rudimentaren v pričetku vojne v primeri z razvojem, katerega je dosegel sedaj in aeroplan leta 11KJ0 bo gotovo veliko bolj u-spešen. kot pa moremo videti to seJaj vnaprej. Razvcntega ]»a st;t . bili ob pričetku to vojne obe stranki nezadostno opremljeni /. aero-|»lani in njih izdelovanje na obeh straneh se je gibalo v splošnem v enakem razmerju. Izdelalo se je ravno d ost i aeroplanov za ;>otrcbc na bojnem p<»lju samem ter ni o-stalo v>letl tega dosti aeroplanov za obstreljevanje mest daleč za bojno črto. V bodoči vojni pa bo imel naro 1. ki se bo pripravil v zraku, ve'iko j»i-ednost nad narodom. ki tega lic- bo storil. Xe imamo -troje, ki lahko n«»sijo petdeset mož. in kmalu bo polet preko Atlantika dovršeno dejstvo.
< e bi izbruhnila vojna od sedaj v dvajsetih lotih in sicer mod Zdr. . državami 1?r kakim evropskim narodom, bi se najbrž pričela z napadom na New York iz zraka. Taki napadi >o storili v sedanji vojni !p sorazmerno majhno škodo. Največji napad na London je izvršilo nekako irideset aeroplanov. Napad na New York. > katerim bi se najbrž pričela vojna 1!)4U, bi pa izvedlo tri ali štiritisoč aeroplanov in to bi l>ili stroji, ki bi lahko nosili veliko več bomb k«»i t,a jih no-sijo >edanji aeropla-. ni. Tako brodovj bilo lahko vzelo s seboj dvajset milijonov funtov bomb. ki bi gotovo napravile velikansko škodo.
Podmorski •"•oin ni izvojeval zmage za Nemčijo, vendar pa jc pripravil zaveznikom par zelo skr-J bi polnih mesecev. Ce bi imela Nemčija na razpolago ter bi uporabila v pričeku vojne brodovje podmorskih čolnov, katero je imela na razpolago v pričetku leta . POT. potem bi bila stvar mogoče , p'»v>cni drugačna. Iznašlo sc jc r obrambiui orožja proti p«»lmorsko loti čolnu, ki pa j*- ««-tal kljub tn-] inu še zolo nevarno orožje. Nada-Ijc je treba jemali vpoštev strupene |»line. Vodilna angleška av-. toriteta glede plinov je izjavila. I da so je prvi nemški napad s plinom. v aprilu 1915 vprizorilo na tri milje dolgi fronti. Če bi ga vprizorilP Nemci na trideset milj I dolgi fronti, bi bila uničena cela j za pad na fronta. Kot v slučaju bo-"jja v zraku, je bilo tudi v slučaju plina neprimerno to. da jc bila 0 stvar preslabo pripravljena. Na-® rod. ki bi bil inočno opremljen z zračnimi brodovji. podmorskimi q čolni in novimi plini v naslednji g vojni, bi lahko napravile slednjo 0 vo' io potom določb haaške kon-0 vencije. Lahko bi se uveljavilo dogovore, da se ne sme ob>trcIje-t vati neutrjenih mest ali takih, ki leže za dejansko bojno fronto.
•	Take dogovore pa smo že imeli. — ® Nemčija se lahko zopet na skriv-J nem oboroži. Drugi narodi so morda bolj obzirni kot Nemčija, a narod. ki je izgubil vojno, od katc-
•	re jc bil odvisen njegov narodni 5 obstoj, najbrž ne bo v stanu ustav
I jat i >e .skušnjavi ter bo uporabil 0 prepovedano orožje, katero bo o-0 brnil proti -ovražniku. Primerna S ureditev uporabe teh uničevalnih 0 instrumentov, kojih resnične mo-
•	či najbrž šc nismo preiskusili, je ^ eden najmočnejših argumentov za
Ligo narodov ter ena najbolj o-■ stri h pre i skušenj glede uspešnosti
•	te Lige.
•	SS2 ^ msi E^ ^ QSS »^s ^ Dasaa^i ^ jsm
OLAS NARODA. 19. DEC. 1918
Zadnji redbiBeJjoetbertbier1
bpuai jeaa ftanoan. — Z« "OIm Haroda" piiridfl J. T.
39	(Nadaljevanje.)
Tresti se je začela in hotela na vsak način iti po stranski poti \ grad. Mihael jo je spremljal ter odmikal veje pred njo.
—	Ne tako hitro! — je prosil. — Kaj se bo zgodilo z menoj, če vas ne bo več ob moji strani!
Toda Nina ga ni poslušala. Bala se je človeka, o katerem se ji je zdelo, da ga je opazila v daljavi in katerega korake je natančno aliaala. — Kaj če bi bil to go*£>od SaverneT
Vsa zasopla sta dospela do stranskih grajskih vrat. — Tam se je obrnila k Mihaelu in mu ponudila svoje mrzle ustnice.
—	Zdravstvujte! — je rekla.
—	Ne izpregovorite več te besede. — Zopet vas bom prišel pogledat. moja ljuba Nina. KŠj ne, da se bova že jutri videla! — Priselite mi pa, da ne boste šli preko brvi. Prisezite, če ne, bom planil v vodo!
Ta pretnja je tako uplivala nanjo, <la mu je prisegla.
—	Vse bom storila, karkoli želite! — Jaz vaz ljubim _ je rekla v strastnem objemu. — Hitro pojdite v vas. — Toda skozi goza ne smele. — Stric vas ne sme videti. — Nasvidenjc jutri! — Lc pametni bodite!
Po teh besedah je zaprla vrata za seboj ter odšla po stopnji-cah navzdol.
Ko je dospela v svojo sobo, je odprla okno, da vidi, če je sledi* Mihael njenemu svarilu.
—	Nesrečnež, — si je mislila sama pri sebi. — Zopet gre v gozd.
Zakaj pač! — Ah, če bi ga srečal Armand! — Vzemi ga v svoje milostno varstvo, o gospod!
Njene preplašene oči so sledile vedno manjšim obrisom prijatelja, ki je korakal proti ribniku in nato ni videla ničesar drugega kot lunin svit.
— , j Enajsto poglavje.
lr
Ko je stopil gospod Sa verne na kolodvoru Saint Amand iz vlaka, je v resnici spoznal svojega nečaka in t0 srečanje ga jc zelo razburilo. Kaj je počenjal Mihael tukaj Zakaj ga ni obvestil o svojem prihodu?
Sicer ga je skušal dohiteti pri izhodu, a mladi mož se jc hitro odstranil. Prtljage najbržc ni imel pri sebi, kajti stopil jc takoj v a oz izvoščeka.
tiospod Saverne pa je nasprotno prinesel s seboj iz Pariza dva velikanska kovčega. katera je dobil šele po precejšnem času. Njegov
ga jc čakal na trgu pred kolodvorom ter je zaukazal kečija-žu. naj hitro vozi. Pa naj jc slednji še tako udarjal z bičem po konjih, kočije, ki je odvedla Mihaela, vendar ni mogel dohiteti.
—	Brez dvoma ga bom našel v vili. — je rekel Armand sam proti sebi. — Ne čudim se, če me preje ni takoj spoznal.
Ko pa j/ dospel do svoje hiše, so mu rekli, da ni nihče dospel.
_ Kam r a vragu je pač šel! — se je vpraševal gospod Saverue
ter sedel zopet v voz, da se odpelje v zimski paviljon.
Ko so konji v koraku hiteli po strmini v bližini gozda, je zapazil prel seboj dve svetilki nekega voza. Ko je pomolil glavo skozi okno, je *poinal na svetilkah številke, lzvošček je bil torej prazen! V celem mestu je bilo le pet ali šest izvoščekov. Ali je morda ravno tr. kje odložil Mihaela?
—	Kam za vraga se je mogel odpeljati? — je ponavljal gospod Saverne ter postal zelo vznemirjen. — Najbrž je slišal, da stanujem v paviljon. — si je misli, dočim jc potegnil potno preprogo preko kolen. — Tam ga bom gotovo našel.
Tedaj so pričeli konji hitreje voziti po strmini navzdol, da so drevesa gozda na obeh straneh cestc kar letela mimo. Konečno je y.avozil voz mimo ovinka ter konečno obstal pred paviljonom.
—	Ali jc moj nečak tukaj? — je vprašal gospod Saverne služabnika, ki mu jc pomagal stopiti iz voza.
—	Nc, milostljivi gospod, nikogar ni tukaj.
Ta vest jc zelo presenetila ženina Nine.
—	Kaj naj pomeni vse to? — Torej je odšel Mihael v grad? — Kaj je imel tam opraviti?
Predloži'i so mu večerjo, a Armand je ni počastil kot bi sc spodobilo. Zdelo se mu je vsaki trenutek, da čujc neki ropot. Ali ni nekdo potrkal?
Odbila je polnočna ura. a Mihaela ni bilo še od nobene strani iu njegov »trie je postajal vedno bolj nemiren. Ko pa je odprl okno ter videl, da je zunaj krasna mesečina, mu je prišla neka zelo neprijetna misel.
—	Kaj, če sta morebiti skupaj? — si je mislil.
Ta misel ga je napravila vrtoglavega, pričela ga je mučiti ljubosumnost in takoj je zapustil hišo.
—	Kaj, če bi bila konečno vendarle skopaj? — si jc rekel še enkrat ter sti&kal zobe.
Mučila gc je misel, da je vse to dogovorjena stvar, da je Nina povabilo Mihaela na sestanek v gozdu, ali mogoče celo v gradu samem. —
llitrih korakov je sledil najbolj skritim stezam ter se poglobil v najgostejš^ grmičevje. Od časa do čas»a je obstal, da preišče v bližini nahajajoče sc grmičevje, višine in jarke. Vse se mu je zdelo sumljivo. Ce jc zapazil tupatam dva drevesa, ki sta sc naslanjala drugo na drugega v mesečini, sta zavzela v njegovih očeh obliko dveh ljubimcev, ki pozabita na vse, kar se godi krog njiju in s stisnjenimi pestmi in trepetajoč od jeze je planil v dotično smer.
Na ta način je dospel do gradu ter bil vesel, da ne vidi nobene luči. ko je šei krog njega.
Nc. nista bila ->lf.upaj. zakaj si je kaj takega domišljal? Če ga gospodična Montberthier že ni ljubila, jc imela vsaj v sebi čut dolžnosti. Vslcd tega je bilo žaljivo, da jo je smatral za zmožno privoliti v sestanek z drugim možem par dni pred poroko.
—	Kakšen tepec sem. — si je rekel gospod Armand veselo ter rope t ubral pot proti paviljonu.
Ko je dospel do gozda, je začul neki Šum, ki ga je napotil, da je presenečen obstal.	i
Kaj je bilo tam? — Kdo je šel ob tej pozni uri na izprehod pod' *ire\jem? -
Kri mu jt zledcnela v žilah in njegove oči so skušale prodreti' temo.
Hitro je šel proti mestu, odkoder so prihajali glasovi in kmalu je zapazil pred seboj parček. To niso bila več drevesa, temveč dva ljubimca, ki sta se naslanjala drug na drugega.
Hitro je šel naprej, da ju dohiti, a naenkrat ni cul ničesar vee in videti je bilo kot da se je parček razpustil v temi
Nekaj trenutkov je begal gospod Saverne semintja ter raziskoval grmičevje in kotline. Glas ženske mu je še vedno zvenel v uae-j-ih. Poznal g« je ter bil prepričan, da je bil oni Nine. O U nesreč-' niča! —
Zopet je pričel Iskati ter raziskovati gozd na vse strani. Oči so mu gorele in hropel je kot preganjana živaL Čim dalje je šel, tembolj globoko je bil uverjen, da je bil videl svojo nevesto ob roki svo-' jega nečaka. To sta ga varala, varala že pred poroko? Kaj bo šele potem t Kako življenje bo to aanj? Vedni 6um in večno trpljenje' Bitij •aicšen ter vedeti zato!
--(IMUe prfhodnfiA)	'
HRENOLA it. 2428 Je umotvor Iz-	j
- najditelja Hrcnol in prekaša v	•
umetnosti kakor tudi kakovosti	j
vsak podoben izdelek na trgu. Mo-	i
tor je trden, najboljii. Vsebuje vse	<
najmodernejie iznajdbe v fono-	!
grafskl industriji poleg tega pa je	i
opremljen s posebnim rogom, ki	j
daje popolnoma naraven glas. Ma-	I
terijal je skozinskoz najboljii, ka-	!
kor tudi delo. Ta fonograf je kras	j
tudi za najimoviteJSo hiio. Izde-	j
lan iz Hrastovega in mohogany le-	j
sa. Vselej omenite kak les hoče-	j
te. Prej in j a cena $130. sedaj pa	l
dobite ta fonograf in 4 tftC	i
rekorde za .......... ^OUm	j
Visokost fonografa je 50 palcev,	j
ž i rok ost 22 palcev.	i
Columbia ploiče v slovenskem	j
jeziku.	i
Lahko plačate z Liberty bondl.	j
Nai potovalni zastopnik je: F. P.	j
Kristan. Piiite po nai cenik.	j
FRANK HREN & CO., 34»-35?N. STATE ST., CHICAGO, ILLINOIS
DAROVI ZA JUGOSLAV INFOR j MATION BUREAU.
_ i
Math. Leskovee	$ 4.00
Lovro Leskove«*	2.50
Anton Leskovee	2.50
Miss Mary Leskovee	1.01»!
Joe Celin	"».00
Louis Mikulič	5.00 j
Vine. .1 ure tie h	:j.00;
John Blazina	2.00 ■
Andrej Repich	1.00J
K. Ivattcič	15.00
P. Slab.'	5.00!
Blaž Gaber	-">.00
Paul M. Na krst	:».0C|
Josip Ttošt	2.00 i
N. N.. Pratt Cily. Ala.	o.OO,
Frank Vanpotič. nabral	iK.loj
Josephine Cerne	5.00i l>r. sv. Jožefa, št. 53 JSKJ. 31.25,
Skupaj . .. ..fl 15.35
Papež
se jc odpovedal posvetni vladi.
London, Anglija, b. deeembra Neko poročilo iz Rima na londonski list Daily News" z dne 12. deeembra se glasi;
•Z vso gotovo.stjo s«* more vr jeti. tla so bila tajna pogajanja glede sprave med papežem in Italijo uspešna in da se je prišlo do zadovoljivega sporazuma na |>o-dlagi odpovedi papeževih zahtev po sposvetni vladi.
Dasirav.10 („n;robiM««.ij š<- nis«,' zi^ne, se vendar iz liiijzanesljivej šega vira poroča, da koneesije, ka t ere je dala italijanska vlada, ni no v nikakem nesoglasju z terito-1'ijalno edinostjo Italije iu ne vse buje dovoljenja papežu za prost, dostop do morja s tem. da bi se dovolil pas zemlje, ki bi vezal Vatikan z morjem."
ZAHVALA ZA DAROVE
za krasni venec za ranjkega J ikol a Bobnar.
Darovali Frank Ka.'ar. .Jernej Dimnik. John liizovičar. Primož Šular. Martin Jeranči«*-, Jotup ^in-el. Frank Gatrovža, Andrej' <-"rum. Mis. Bud.ui Josip Začini kar, Frani-: K nuna r. Frank Vese!, Tomaž I »uda? nič. Jakob Hlepi i Anton Je rimi u. Pave! Zendjak m\ Anton Le vee. tč na hvala \seii'|
John Biz'»v:čafi. IfcTJE. St. t "level a ud Ohio, i
Poljaki zbirajo armado.
Bern, Švica, 18. decembra. — Poljski generalni štab poroča, dal je odredil mobilizacijo a seh na | bornih letnikov od KsS:» do 1901 j
t'eni se. da bo vpoklieana vojska štela poldrug miljon mož.
j NAZNANILO IN ZAHVALA.
j Silno potrta in globoko žalostna naznanjam vsem sojodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt ugrabila mo jetra iskre-| no ljubljenega soproga •»'. očeta FRANKA SEVŠEK.
I mrl je po 12duevni bolezni za [pljučnico 22. novembra ob '-11. zvečer; pokopan je bil 2'J. nov. na katoliškem pokopališču na Fve-> lethu. Mirni. K;'ujki je bil v naj | lepši .staros{i 21' let. Doma je bil ji/ Kauicnec pri Sv. Heleni podi Ljubljano. Tukaj zapušča mene žalujočo soprovro Marjeto Sev.šek. rojeno Zakrajiek, ter troje nedoraslih otrok v starosti 6 let in II mesece, i leta in 7 mesecev ter '1 leti i n 1 mesece; tukaj na K ve b-thu zap; šča sormlr.ika Johna ii: Rudolfa Ca d. v Denverju. i "bi». pa enega bi-ita; v :,ta.i"in kraju zapuS-'-a n>aler. če živi. ter eac _ra brata \ vojski.
I>n» p<»;om -e najleJVše .zahvaljujem v s,-m skupaj, ki so ga ob-j iski li v času boleusni; n.ijprisrč-uejše se zahvaljujem Johnu iu Frances Cad za njih pomoč, trud in tolažbo: srčna hvala in njene mu možu Antonu in Mary Leve** za postrežbo za postrežbo ki «*»kr ; bo naj in i.'i otrok : najlepša hvala; Antonu in Mary Pei-:i,r in postrežbo ; uajprisrvnejše sc zahvalim j ^Martinu in Marv Birk. ki sta ta-j ko skrbno stregla in pomagala \ I teb žalostnih urah. Itaujki je bil! član društva sv. Iiue?ia J-zusa št. j 2» JSKJ. na Evelethu. Mrnn. Naj-! prisrčnejša hvala vsem skupaj, ki' <0 ga spremili k večnemu po-! čitku.
Ti pa. liepozabljeni sopr»»g in '►če. počivaj v mini. večna luč naj ti sveti in lahka naj ti bo ameriška zemlja !
Žalujoči ostali: Marjet* S^všek, soproga. Frauk, Marjeta iu Marija, otroci.
Kveleth, Mirni . VI. dce. 1'JlS.
■ 1S • 1 — 12 _
MBhMH
Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandero, zastavo, regal jie, kape itd. ali pa kadar potrebujete godbene inštrumente na lok ali pihala, ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene vprašate. ( Vprašanje va« stane le tri cente, pa si bodete prihranili dolarje.
I Imamo največjo zalogo vsakovrstnih inštrumentov v novi za logi. Cenike na zahtevo brezplačno.
fm Tii n i mi	4 mntoBL oo.
Kad bi izvedel za JOŽEFA BEN-t AN. Prosim rojake, kateri ve za njegov naslov, naj uii naznani. ali naj ga opozori, če pa o« i sam čita. naj se mi oglasi. — Frank Casernimi. Box 517. Davis, \\\ Va. (19-21—12}
VABILO na plesno veselico, katero priredi-|jo greensburški Slovenci dne 31-! decembra, to je na Silvestrov večer v dvorani Mrs. Mihevc na' (Haydenville. Pa. Začetek točno , ob 6. uri zvečer. Tem potom j j vljudno vabimo vse Slovence, Slo-| venke in Hrvate, da se naše veselice kar mogoče v obilnem številu vdeleže. Oi.sti dobiček je name-i njen v jugoslovanske propagand-ske s vrhe. Vstopnina za moiške jc $1.00, dame 25r. 1 udi za dober piigrizek, sladko in grenko pijačo j '»o preskrbljeno. Gre se torej za. i dobro stvar. Na svidenje! I	Odbor, j
1—----
Številni otroci sc po pravici ču dijo. če vidijo svoje čete prijazno' trovoriti z drugimi otroci.
IT KOLEDARJI!
i Sedaj je čas. kdor hoče imeti : velik stenski koledar z 12 stranmi; lili sliko, katera predstavlja trgo-vino "Od zibeli do groba". Naj: se sedaj obrne do mene, ker tak! koledar se potrebuje v vsaki hiši. Za malo ceno 2:l(t v poštnih znamkah s poštnino vred iuiate celo le to zanesljiv koledar z velikimi . in rdeče zaznamovanimi prazniki. f Pišite na: Anton Grdimi. G127 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio. Kateri jih naroči 5 skupaj, dobi ene , ga zastonj. Zu slovenske dvorane ali kjer zborujejo slovenska dru-: štva. jih pošljem brezplačno, ven
dar pa pričakujem 6r poštnine. ,	ANTON GRDINA,
. slovenski trgovec in pogrebnik.
CI-12 2x v t) I i -•--
|uOrdravi kilo,
kot sem jo jaz".
. Star kapitan je ozdravil svojo ' j lastno kilo, potem ko so mo zdravniki rekli: "Pustite se operirati, ali pa bodete umrli".
i Njegovo zdravilo In knjiga m poSIJ* zastonj.
Kapitan Collings Je rotil po morjlfc ] mnoiro let. SlednJiC je dobil dvojno kilo _ J «n ni moral samo ostati na suhem, tem-| več je moral biU reč let tudi ▼ postelji - j Poskusil Je zdravnika za zdravnikom la . P«» za pasom. Pa nI Imel uspeha. Sled' njič mu je bilo reten«, da se mora pod-l vre« nevarni operaciji, ali pa mora u-j mreti. Napravil ni na tega. n« onega temveč se je sam ozdravil.
! "Molje In iene, ni trebs ss rezati In ne I	potrebujeta pasa".
Kapitan CoUlngs je proučil sam svoje telo In slerinjič j« iznaiel način, po katerem J? postal zdrav, močan In srečen človek.
Vsakdo se more poelutlU tega načina, k I Je čisto priproet. lahek, zanesljiv ln bres stroAkov. Vsakdo s kilo bi moral imeU Cotllncsovo knjigo ki mu pove. kak« ' ae more oadravlU, kako se more vsakdo foslaliti načina % svojem stanovanju hrez kake teiave. Knjiga ln zdravila sa pošljejo ZASTONJ. Vse ee poti je vsakemu. kdor Izpolni dolenji kupon, katerega Izpolni In odpoftljl takoj._
i KUPON ZA KNJIGO O KILI IN ZDKAVILO MEZPUCNO.
Kapitan W. A. Collingm. (Inc) Box 47 C. Watertown. N. T. Prosim poti ji te ml Va*e BREZ-PLAČ NO zdravilo proti kiU ter knji-go brez kake obvaansatl od moje stranL
Naslov ...............................
...................-^aiiaiaaaa^
POZOR ROJAKI! ~
^^^	NaJuspeMne>e
^^^^^^^ mazilo sa Ženske lase kakor tudi za moSe brka in JRŠ| ■[ brado. Od tega Wjyj/B mazila zrastejo r ■■M Y 6111 tednih kra«*-^P^Vi nI. gosti in dol^i flfc^^ lasje kakor tudi m od ki m krasni br-ki in brada in ne Hb	bodo odpadali In
^^	osi vel L Revmafci-
zem, kostibol all trganje r rokah, nogah in v križu, v obutih dneh popolnoma oadrarim, rane, opekline, bale, tare, kraste in grin te, potne noge, kurja oteaa, ozebline ▼ par dnevih popolnoma odatra-, i nim. Kdor bi moje adravilo bres tw-peha rabil, m jamčim za $5.00. Pilite takoj po cenik, ki ga takoj poti jem • zastonj.
j Krasni KsMnr za Isto 1919 vsakemu zastonj, pošljite 3 cente sa poita-rino.
JACOB WAHClC
[ 6703 fkmita Ava XI. OhMML QL
SLOV. OEUVSKA^^ PODPOR. ZVEZA
Ustanovljena dne IS. »v.	Inkorporirana 22. aprila
gusta 190«.	^htfW	1909 v driavl Penna.
SEDEŽ: JOHNSTOWN, PA.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: IVAN PROSTOR, 1088 Norwood R<L. Cleveland. Oblo. Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R- F. D. 2, Box 113, West Newton, Pa. Glavni tajnik: BLAŽ NOVAK, 634 Main St., Johnstown, Pa
1.	Pom. tajnik: FRANK PAVLOVČlC, 634 Main SL, Johnstown, Pa.
2.	Pom. tajnik: ANDREJ VIDRIČ, 634 Main St.. Johnstown, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6502 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio. '
Pom. blagajnik: ANTON HOC'EVAR, R. F. D. Box 29, Bridgeport, Ohhx
NADZORNI ODBOR:
Predsednik nadzor, odbora: JOSIP PETERXEL, Bo* 95. Wlllock. Pa.
1.	nadzornik: NIKOLAJ POVŠE, llL'S Fabjan St.. City View. NS. Pitts-
burgh. Pa.
2.	nadzornik: IVAN GROŠELJ, 885 E. 137 tb S L, Clereland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik porot, odbora: MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral. Kana.
1.	porotnik: FRANC TEROPČIČ\ R 1, Bononza, Ark.
2.	porotnik: JOSIP GOLOB. 1916 So. 14tb SL, Springfield, I1L
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK. 843 E. Oblo St, Pittsburgh. Pa.
Glavni urad: 634 Main St.. Johnstown. Pa.
URADNO GLASILO:
"GLAS NARODA**, 82 CortUindt Street, New Turk City.
Cenjena društva, oziroma njih uradniki so nljudno pridni, j^ojsiijsti ^»e dopise naravnost na glavnega tajnika ln nikogar drugega. Denar naj se |«osije edino t>otom Postnih, E*i»resnih, sli Banfnlb denarnih nakaznie, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznice nsj ae naslavljajo: Blaž Novak. Title Trust a guarantee Co. In tako naalov-ljene pošiljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnika.
V slučaju, da opazijo druStvenl tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi.
Rada bi izvedela, kje se nahajajo moji štirje Ivutje JOSIP. AN - ? TON. ALOJZIJ in JERNEJ. J Doma so iz vasi Ret je. Loški
i
Potok. Ker jim imam nekaj /e»!i> važnega sporočiti. ]>rosim. «Ja --e, javijo svoji s^>tri: -\ntln»iii;i : KoŠiurl. 40^ \V. Oak St.. t'ui-i holm. Minn.	19-21— ll'
Rojaki, naročajte se na "GLAS NARODA' \ največji slovensk: dnevnik v Združenih državah.
Rad bi izvedel, kje -e nahaja, moj brat JOŽKF RAN. doma i/, vasi llure št. pošta Šmarjera na Dolenjskem. l*ied 11». leti sva biLi v South Chieugi. !1!., najbrž se še s*-<laj nahaja tam. Ker mil imam poročati nekaj važnega. prosim, via ni i kdo naznani njegov našlo\, aH naj se snu j javi svojemu bratu: Louis Ran. L't>25 Walnut .St., Imliaiianndis. Ind.	(19-21_12^
RAZVITJE
JUGOSLOVANSKE ZASTAVE.
JugOBlovaiu;k^ naselbina v Ho . boken, N. J., bo v nedeljo 22. decembra t. I ob 2. u»-i popoldne na j<slovesen način razvila jn-josU»va.i-sko zastavo v High Seliool Auditorium. v«i^al 4. in Garden e'*ste. Hoboken. Vstopnina pr^ta. Zve-čer ob 8. uri pa bo v Imperial Hall 2.J2 Adams St. Hoboken, ples. j
VABILO NA VESELICO,
; i katero priredi društvo SSPZ. .št j 1T»2 v South Korku. Pa. dne 28. ; decembra v dvomu: društve'ie^a i doma "RrKioljub". Vabljeni so rojaki Slovene! in bratje lit vati .iz South i'orka. St. Mieba«'Ia. Kreslovn. FrankSi-ra ii: Ione niaugh. rjarjalo bo domače t.:.n-buraŠko društvo Rodoljub. Kdor !r»ee preživeti pur prijaznih ur. naj ne pozabi se vd-lež'lli te plesne vese!i»-e. 'lV»r"i. plesalci in plesalke. na ii«»2p' Vstopnina -l~*r. Za žejne in lačne bo skrbel /.a lo odrejeni od'»or. Zadete'" «»b ti. uri zvečer.	I. Suhadobiik.
(lfi-19—
POTREBUJEM
do -tO gozdarjev za te-ati Tajs -. Pltča lOr na uro, boa nI .f ] .< HJ na dan. postelje in kampa kouipaiiij-s!*o. Delo >e dobi tudi na kontrakt kakor na šiht. Oglasite se takoj to i. Frank Zalar. R. F. D. lf>. ('iiiidel lumber Co.. tamo Ir Cheat Haven, \Y. Va.
POZOR, DRVARJI!
Charcoal Iron Co. of Aiueriea v Newberry, Mich., i»otrebuje delavec za delati drva za kemikalije. Plača od klaftre $2.65. Gozd je lep, še nikdar sekan, v ravnini, blizu kamp, ki so nove. Hrana stane &J0 na ntesec in prosto stanovanje. Za nadaljna pojasnila se obrnite na našega zastopnika: John Knaus, Murphy Camp. Newberry. Mich.	(12-20—12)
IŠČE SE
dobre d »»garje za delati francoske Claret doge. Trajno delo, piačam najvišjo ceno, imam izvrsten les.
Max Fleisehcr, 258 Lewis St., Memphis, Tenn.
(12—12 v d)
Rad bi izvedel, kje je nrjj bratranec BLAŽ G OR I ČAR, doina iz St. Jurja pod Taborim pri Vranskem na Štajerskem. Pred 4. ineseri je bival v MeKees Rocks. Pa.. 815 Francis St.. kamor sem mu pisal že dva plsm?, I a sta mi bifci vrnjena nazaj, zato ea čščem potem (rla^a Naro-•la. Prosim cenjene rojake, ako kateri ve za nj*"!ga. naj mi blagovoli naznaniti, ali naj se nii sam oglasi. — Joe florichar, 228 Reed St. Milwaukee, Wis.
Rad bi izvedel za naslov svojih dveh prijateljev MIHAELA VI-OlC in FRANKA BROŽIČ. l>o ma Nia iz va>i Gornji Zciaan pri Ilirski Bi.striei. Pred stirmii leti sino bili skupaj v drža\"i Penn-svlvania in potem smo se razšii Vičič »e nahaja nekje v Clevc-lan»!u. Brožič pa nekje v Pitts-btirghn. Prosim cenjtme rojake, če kdo ve za nju naslov, da mi 2a naznani, ali pa če sama či-tata. da se mi javita. — Anton Boštjančič. 501 Wells St.. Ste^n-benville. Ohio. (17-19—12)
Dr. LORENZ^ 644 Penn
KDIHI 8LOVKH8KO
oovorkči zmtAvns pA &V6DD6
MOTIH BOLEOTl J JTT Pittsburgh, Pa.
Maim atrokm J« adrarijcaj« akutnih ta krattll t uli— 1 Jaa mm Ii riiiTta sad 23 let ter tmmm aolnje v rm* ini—in ta
■td vaAo betona, da fia osdrartai la timb aoC ta sdravja ■koal 28 let mm pridobil posebno akninjo pri adrarljenja motOM
la, da Tna pnnpnla—a tadravte. Na odlaJajta, aapak pridite te
m4Jaa aadravte —ua|HJi> kri. msarti* la lin pa Mm, M-
laaai f grlo. lapadanja laa. botoOna r bn^afc. Mara rana, Bv*a4 lalianl, o#abekMt, boksnl v a^bnrjn. todleah, Jetrak to milni, m imllin. katar. aUto ftilo, aavdaha Itd.
ar Unte va aas V pntiir'J*^1*. sredah la p—*«* ad flL vt afatrmj do & popoldan. V torklli. tetrtklk la nobotak od t. an 4M do a an notar, ob nedetjab pa do X an popoldan. — Po nnfltt ae rinda. Pridite onbna No panabito ia> la lMkri
Dr. L0RENZ, M4 Pwa IW., PHttlftf, ft.
■■SUnnSSSatfMnaMnacaanananaoniMBM