I	I	J^	^ I	I	* ^^^
i I	',e,t adverti«Mg madiuiii to j |	I B	■■ mmm JBL^ I	ma	^^ I ap Jf^^	IB fl^i^k ^IkiHiMi fl Mtt^.	IuQed tflf fl tllMS a
I j. i _ _ .. ,v I ^^^^^^ ^ ^^^^^^ ^^^^^^^^ wv ji mi^^^ ji jU^l^oi	. ^^ ^ ^ ji
.',"	^	... M..,-1 i	■	.,	mi	i	i	^	^	^	^^	^^^	'	^	^	^
*-:• '. » si- .■ ; •	i	.
Nevarnost otročje bolezni znova preti mestu Clevelandu.
MESTO NE SKRBI DOVOLJ, DA PREPREČI RAZŠIRJANJE NALEZLJIVE OTROŠKE BOLEZNI. TREBA JE NEMUDOMA OČISTITI MESTO, DA SE PREPREČI VEČJA NESREČA.
—Ker mestna vlada ne skrbi dovolj za odvažanje ostankov jeml in odpadkov, so se mule po celem mestu jako razširile • in imarljivo skrbijo za razširjanj« nalezljive otroške bolezni "infantiie paralysis". Tako je poročala mestnemu' zdravstvenemu uradu zdravnica Jean Dawson. Šestnajst slučajev otroške bolezni se je naznanilo mestnemu zdravstvenemu uradu tekom zadnjih štirih dnij. Mesto nima dovolj vozov in delavcev, da bi ob pravem času odvažali smrad in gnoj iz hiš. Velika nevarnost preti mestu, da se razširi nevarna morilka otrok. Mestni svet je* v pondeljkoyi seji dovblil da se začne z boljšim delom proti tej otroški bolezni. Matere so v skrbeh za svoje otroke in če mesto ne bo naredilo vsega, kar je treba, tedaj se je bati za razširjanje te bolezni* kakor se je razširila v New Yorku, kjer je tekom zadnjih treh tednov, umrlo nood otrok radi otrpnenja udov. Vložil se je predlog v mestnem svetu, da w posebne cestne kare pobirajo ponoči "garbič"; mesto naj najame posebne delavce, ki bi 1 pobirali ostanke jedil po hišah ponoči, "ko ljudje spijo. »Sedanji način pobiranja je prepočasen • in se mora na vsak način nekaj novega ukreniti.
—'Pri pondeljkovi seji mestnega zbora je bilo enoglasno odobreno, da mrora 23. varda dobiti kopališče. Vseh 26 woun-' cilmanov je glasovalo za izdatek $30.000, da se postavi v slovenslki naselbini kopališče. Z delom se prične v najkrajšem j času. Zajedno se je drugič gla- ( sovalo za tlakanje ceste St. Clair od E. 55. ceste do E« 85. , ceste. St. Clair ave. se bo raz- j širila na vsako stran za dva ( čevlja in pol, tako da bodemo imeli dovolj široko cesto za 1 največji promet. Councilman t Damm, kar se mora priznati, se je neutrudno boril za ko- , pališČe v naši naselbini, in da-si je propadel s predlogom za • $55.000, pa je dosegel svoto $30.000.	t
—Izvrsten piknik priredi v ] nedeljo Slovenska Narodna r čitaln
ica na Kastelčevih /pro-L štorih.
—»Sledeči slovenski otroci * so bili rojeni zadnje dneve: »i Stariši Trobec na St. Clair so * dobili dečka, stariši Debeljak na Carry dečka, stariši Jost j na Independence deklico/ sta- ^ riši' Maček na 64. cesti dečka, ^ stariši Traven na 64. cesti de-klico, stariši TuTk na 62. cesti deklico, stariši Zorko na St P Clair deklico, stariši Pertošič na 34« cesti deklico, stariši Ka-stelic na Saranac Rd. dečka, ( stariši Sernel na Arcade dekli- p co, stariši Furlan na rs6. ce- g sti dečka, stariši Planinšek na 1; Saranac Rd. dečka, stariši Sta- iS novnik na Calcutta deklico, v stariši Jančar na Plower dfečka, s< stariš. Fabian na .Tžtimpa dek- b lico, stariši Herbst na 49. ce- n sti deklico, stariši Strebic na a W. 5th St. deklico, stariši Kos na E. 114th cesti dečka, stari- v ši Colarich, na Sylvia- dečka, k stariši Kasenič na Saranac Rd. z1 dečka. Vsem novorojencem s< želimo obilo sreče v njih živ- ir ljenju.	ti
—(Važna seja društva Tri- pi glav se viši danes zvečer ob navadnem cašu.	di
—{Poročil se je iMetod Zab- 1* kar in Ana Jamnik, John B<u- di dič in Kati Mravinc. Obilo sre-(b'
bi če novoporočencem! ov —(Prebivalci zapadnega dele la mesta se jako pritožujejo ile nad policijo, Iker še dosedaj ni ia- izsledila človeka, ki je napadel ni1 v zadnjih tednih 14 deklic in je ženslc v parkih in jih zlorabil, e- Načelnik ' Rowe se je izjavil, ari da neče govoriti o tej zadevi ev in je časnikarske poročevalce, lo ki so ga vprašali o tem, spodil a- iz svoje sobe.	t '
»j. ,—Ob jezeru se ne bo gradi-in la nova železniška postaja, ker a- ima mesto preveč sitnosti z iz raznimi lastniki zemljišč in že-e- leznicami, poleg tega pa tudi o- vlada v Washingtonu, oziro* v ma kongres neče prodati zem-O, Ijišča, kjer stoji danes bolniški niča za vojake, na Lakeside in a- E. oth St. Najbrž se bo po-O", stavilo novo "Union Depot" lo poslopje na Square-je . —Sodnik Philips je obsodil v pondeljek 29 oseb, ki so pre-w hitrtf vozile z avtomobili ali ki ih so se sicer pregrešile proti cesr-»k mm postavam. >e —Seja direktorija za zgrad-la bo S. 'N. Donpa se vrši v petek, i o 14. julija v Citalniškžh prosto-y rih ob 8.30 zvečer. t>i —«Judje bodejo prqdali svojo h sirotišnico in zavetišče za ji starčfce, Iki se nahaja sedaj na n E. 55. cesti in Woodland ave-e- in bodejo zgradili obširno poslopje kje zunaj na deželi.
—15 letna Ana Kirbaugh se je zastrupila v pondeljek z ar-0 senikom, ker ji mati ni dovoli-a la natepsti svojega brata, ki ji
je potrgal vse rože na vrtu. l" —iDruštvo Delavec, št. 51. Vi SDPZ. je plačalo vse delnice za S.'N. Dom, To je sedaj še-n sto društvo, ki ima plačano vse L" delnice.
' —Telečje meso je zopet po-skočilo v ceni. 32 centov velja funt tega mesa. Teleta se pro-a dajajo ipri živi vagi po 13 in
0	pol centa, in nekje mora biti j a velikanski dobiček. Draginji ' J1 mesa v Clevelandu je neznos-
na. Klavnice zaslužijo ogromne s vote. ..	fi .
—Priljubljeno pevsko dru- j a štvo fedinost priredi v nedeljo, ■ n6. julija syoj izlet v prosto na- (j ravo, na farme L. Recharja. v Ker je< pevsko društvo Edi- l
1	nost skoro vsaki slovenski slavnosti na razpolago in jako ^ priljubljeno med narodom v j
I Clevelandu, se bo občinstvo t . gotovo v obilem številu udele- j j žilo piknika v nedeljo,-
c —V torek popoldne je padel s
1 iz 30 čevljev visokega odra pri
delu na novem mostu Superior
' Viadukt rojak John Zemljan r
J ter si zlomil tilnik. Ufnrl je na r
1 potu v bolnišnico. Pogreb se
, vrši v petek. Počivaj v miru! :	z
—Organizirano delavstvo v	u
, Clevelandu je pričelo pobirati	n
•	prispevke za zidavo delavske-	n
•	ga doma v Clevelandu, ki bo 1 last organiziranih delavcev.
•	Skupne delavske organizacije	f p v Clevelandu so podpisale do-	g > sedaj $30000, in delavski dom	s
•	bo veljal 125.000. Dom bo stal g na 18. cesti južno od Prospect j< ave.	p
i —56 miličarjev se je vrnilo s< v Cleveland iz Columbusa, de- si loma ker so bili spoznani od P zvezinih nadzornikov za nespo- li sobne, deloma ker so oženjeni zi in oženjeni nimajo pravice bi- p ti pri vojakih, ker morajo pocj- p pirati svoje družine.	k
—Državni oddelefk za Poljedelstvo iz Columbusa naznanja, da bo letošnja žetev po irr državi Ohio srednje vrste. Nič p boijsst kot lanska, nič slabša, ir
Rusi so pognali Nemce 22 milj nazaj
^ IZJAVA®
i*-
Država Ohio, County Ctiyahoga.
k.
0	F)odpisana Margareta Novak, . vdova pokojnega Janeza Novak,
11 ki je umrl 21. junija, 1916, ho-čem tem potom javnosti naznaniti, n kako se je z menoj ravnalo v fa-^ rovžu sv. Vida t6r kako surovo 1; je kaplan Berk ravnal z menoj ri staro ženico, ki sploh nimam no-
bene moči. il Dne 6. julija sem podpisana šla
1	v farovž sv. Vida in tam sem pro-[_ sila, da bi se za mojim možem bra-r le sv. maše in hotela sem še nekaj z darovati za cerkev. Povedala sem
to'kaplanu Berku, in kaj je on z j. menoj storil ? Rekel mi je:
"Za, vašim možem se ne bero T nobene maše!" In ko sem ga vpra-šatla,. zakaj ne, je kriknil: "Ti si Hrvatica, ven se poberi in k Hrva-11 tu pojdif kaj si pa sem prišla se
-	kregat!" Tako se dela s slovensko udovo, ki je,dala vse otroke v cerkvi krstiti, ki je vedno cerkev podpirala, samo moža sem dala
-	pokopal v hrvatski cerkvi, kajti [ to je bila sveta zadnja želja pokoj-
-	nega!
"Potem , je pa Berk surovo postopal z menoj in vpil na mene, da sem Hrvatica. Prosila sem naj ' lepo govori^ naj nikar glasno ne " kriči, nakar me pa prime s svojo debelo roko in me z vso močjo
*	stisne, da irtiam črno roko za do-1 kazf in klical je: "Poberi se ven, 1 baba stara!" Očital mi je tudi, za-
•	kaj sem dala zahvalo v "Cleve-
-	landsko Ameriko", zakaj ne v Slogo, potem sem pa morala bežati,
> ker sem se prestrašila moči, kate-. ro je nad menoj skazal ''{»ig" . Berk!
i Cleveland, Q. 6. julija, 1916. MARGARETA NOVAK? m. p. Pred menoj javnim notarjem v . omenjenem okraju in državi meni , osebno znana Marjeta Novak je . pred menoj lastnoročno podpisala to izjavo ter postavno na vsebino Prisegla, da je vse resnično.
Cleveland, O. 6. julija, 1916. 1 (Pečat).	1
* frank russ, jami notar.
\
aijanEnianEnjanEnEnEnEnjajiicdj UC^J U
Hudi boji na Tirolskem. j Berolin, n. julija. Avstrij- J sko uradno poročilo iz laškega 1 bojišča se 'glasi: Silno ostri bo- 1 ji se vršijo med reko Brento in Adižo. Močne čete laških Al- i pincev so zaporedoma napadle 1 naše postojahke jugo-vzhodno i od Ciimadieci, toda so bile po- t gnane zaporedoma v beg. Ita- t lijani so pustili 800 mrtvih pred « našimi strelnimi jarki.	]
Francozi imajo velike uspehe, r London, 11. julija. Francozi r so dospeli s silnimi naskoki na / nemšlke pozicije eno miljo r pred Peronne, najbolj utrjene t nemške toclke na sedajni ob- š rambeni Qrti. Francozje so j osvojili hrib št. 97, ki odpira pot k nadaljnim netmškim pozicijam. Zajedno so , tako silno & utrdili svoje dosedaj pridoblje- 1' ne pozicije, da je bilo 16 ogro- r mnih nemških napadov zaman, s Boji Angležev in Nemcev, t Obupni boji so se vneli med d Nemci in Angleži v Trones o gozdovih. Sest silnih napadov n so Nemci uprizorili proti an- n gleskim utrdbam. Pet napadov E je bilo odbitih, toda šesti1 na- č pad se je Nemcem posrečil, da ž so se polastili gozda, katerega 6 so Angleži prej imeli v oblasti. Č Ponovni obupni boji so se vne- o li med Nemci in Angleži. Vsa n znamenja kažejo, da so Nemci a postavili veliko bolj močne po- L posadke napram Amglefem ji kot proti Francozom.	' s1
Angleži so napredovali. u Toda kljub ostremu nemške- si imu napadu pa so Angleži na- K predovali v okolifi1 Orvielleres ji in pri La Boisells. Nemci so o
~ posebno močno | napadali v jjf Mamezt gozdovih, toda Angleži so jih odbili jn dobili precej ozemlja. I
Boji okoli Verduna. Glasom poročil iz Berolina Ikot iz IPariza se vr|ijo ostri napadi na posamezne verdunske •utrdbe neprestano.- Armada ^ nemškega kronprinca napada ic( Fleury, Froid de Terre in Fu-> min gozd, toda kolikor se more i, posneti iz uradnih poročil, so 1- Francozi vse te napade odbili o s hudimi zgubaimkza Nemce. >j	Rusi napredujejo.
^ (Petrograd, m . julija. Ruske armade ne morejo ustaviti a združeni Nemci in Avstrijci.
Od nedelje do pondeljka vc-. čer so Rusi napredovali proti, n Kovelu za 22 milj, in so danes z .oddaljeni od tega najbolj važ-, nega nemškega, mesta samo o 19 milj. Nemške utrdbe ob' fe-L- ki Stokhod, ki so bile pripravki Ijene že pred enim letom; se. i- niso mogle ustaviti napredku, c Kljub temu, da imajo Nemci v h tej okolici nad 20O0 strojnih' v pušk na razpolago, pa niso mo-| v gli preprečiti Rusom, da ne bi slednji prekoračili ireke Stok-; hod na več todkah. Zadnje poročilo iz Petrograda omenja, K "da so Nemci združili vse sile, . da zadnjič .poskusijo Ruse u-j staviti" toda nemšW odpor je e bil zlomljen radi neprestanega o napadanja ruske ka^alerije.
0	Hindenburg v defenzivi. Rusi napadajo na celi fron-
, ti in nikjer ne puhtijo Nem-- cem pros'tosti napadp. General * Hindenbung, ki je |>il tri dni zadnjega tedna v ofenzivi, se
1	je moral zopet podati v defen-živo. V okolici Dvinsk in Ba-ranoviči so Nemci šestkrat napadli, toda vsi njih napadi so izkrvaveli napram 'Rusom.
Sedem angleških ladij potopljenih. Berolin, 11. julija. Kot po-' roča nemška admiraliteta so ) nemške pomorske ladije, sub-marini in torpedovke potopile od 4. do 6. julija sedem angleških ladij. Iz Petrograda se poroča, da je neki ruski subma-rin potopil nemško ladijo v Baltiškem morju, naloženo z železom. Iz Carigrada poročajo Turki, da so njih torpedovke potopile štiri manjše ruske 1 ladije.	1
Nemške zgube v sedanji vojni.
London, n. julija. Nemški i vojni urad je izdal uradno listo 1 nemških zgub od začetka vojne do konca junija. Skupne nemške zgube znašajo 3>.oi2.- 1 637 mož. Nemške zgube za 1 imesec junij so sledeče: 18.583 i Nemcev je bilo ujetih, 63.187 < ranjenih in 6.279 ubitih. Sikup- k ne zgube cele .vojne znašajo < 757 327» ujetih 342.673 in r^- 1 njenih 1.912.637, skupaj 3.012. 1 63 . V tem so vštete vse nem- ' ške zgube razven onih na morju.	' - t Briljantna ofenziva Rusov. s Petrograd, u. julija. Desno f krilo armade generala Brusi- r lova je z briljantnimi manev- j ri med reko Stokhod in Styr, j severno od Lutska, popolnoma r uničilo vse uspehe, katere so č dobili Nemci zapadno in južno k od Lutska tekom dveh tednov r nemšike ofenzive, napram ai» s madam generala Brusilova. £>očim so se Nemci zbirali «ia črti Rovno-Kovel in branili železnico, ki vodi v Kovel, so s Se Rusi zbrali bolj severno na Y črti Kovel-Sarvn in pritisnili * od strani na Nemce. Ta ruski t napad je nemško in avstrijsko n armado popolnoma presenečil. d Uspeh tega ruskega načina bo- k ja je bil, da se je morala nem- i] ška arrpada, ki brani Kovel, s umakniti za 115 milj nazaj. Ru- 8 si sedaj nimajo več daleč do j< Kovela- fidino- reka Stokhod 1* jih na nekaterih krafjih še loči k o<f Kovela. Ako pade Kovel, r
v se mora vsa nemška fronta od 1- Rige do Pripet močvirja uma-e- kniti za 75 milj, da dobi novo opirališče.
Nemško mnenje o zavezniški ta	ofenzivi.
a- ©erolin, i!i'. julija. Oči Nem-:e cev so obrnjene' proti ruskemu la (bojišču in ne toliko proti boji-la šču, Ikjer prodirajo Francozi j- in Angleži. Ofenzive zavezni-*e kov na zapadnem bojišču je
10	nemški generalni štab pričako-
11	,val, in Neinpi pričakujejo, da angleška ofenziva ne 'bo imela uspe'ha. Nemci imajo dovolj
:e j rezerve na bojišču ob reki ti Some. Toda na ruskem bojišču •i. prede Nemcem slaba. Rusi so začeli z ofenzivo od Rige do ti, ruimuske meje. In tega Nemci ;s niso pričakovali. Val za va-č-jlom ruskega mesa in jekla se o zliva nad Nemce, in komaj se i- Nemcem posreči na eni točki r- zadržati sovražnika, že planejo e.Rusi na drugem koncu naprej. .1. Nemci so presenečeni, v Karkoli so Nemci pričako-h j vali od Rusov, tega niso pri->-(Čakovali, da bi mogli Rnsi na >i celi črti naenkrat začeti z ofen
>	j živo, Nemci niso pričakovali, )- da bi mogli Rusi v ta'ko krat-1, kem času oborožiti tako silne
rezerve in dobiti toliko munki-i- je, kajti Nemci so javnosti še e meseca januarija naznanili, da a so napram ruski fronti ustvarili tako močne postojanke, da je nemogoče jih zavzeti. In za-1- to je nemško ljudstvo začude-1- no, ker pada ena nemška poli stojanka za druigo. Toda kljub ii silnemu pritisku od vseh front, e nemški generalni štab še ni 1- zgubil poguma. Zanaša se na i- svoje strategične točke, in Nem i- ci imajo deloma še inicijativo o v rokah.
Rusi na Francoskem-Pariz, 11. julija. Brzojavka iz francoske fronte poroča, da >- so oni ruslki oddelki, ki so do-
0	speli v Francijo in so se dose-
-	daj nahajali pri Troyes, bili šefi daj poslani na fronto južno od
-	reke Somme. Pri Verdunu ni e ruskih vojakov. Med 20. aprl-
-	lom in 9. majem je dospelo p^t r oddelkov ruske armade v Fran-z cijo. Ruska armada, ki je bila
-	izkrcana v Franciji, je naredi-
-	la 17.500 milj dolgo pbt, da je 5 dospela na Francosko, Prvi oddelek, ki je dospel v Francijo, 1
. je štel 25.000 mož, dočim se
1	števila nadaljnih oddelkov ne 1 ) ve.	1
(Papež hoče mir. : Iz Rima se porpča v Bero- 1
•	lin, da je papež • zapovedal
1 vsem evropskim katoliškim ! I škofom, da morajo zadnjo ne-' deljo v (j*uliju prirediti v vseh
•	tcierkvah svojih župnij slovesno '
>	obhajilo otrok. To obhajilo *
-	naj izprosi iz nebes mir za Ev- 1 ropo.	(
■ Turki potopili bolniško ladijo. f
(Petrograd, 11. julija. Vojni T
urad naznanja: Neki turški J
submarin je brez svarila poto- 1
1 pil rusko bolniško ladijo Vipe- N
red. Sedem mornarjev je zgu- a
' bilo življenje pri tem. Ta ladi- [
ja je bila potopljena na enak J
način kakoi^ruska bolniška la-
dija Portugal, katero so Tur- r
ki potopili v Črnem morju 30.
marca. Ruska vlada bo prote- r
stirala.	J
I
Avstrijske križarke na delu. Berolin, 11. julija. Avstrij- č ska admiraliteta naznanja, da. li je neka avstrijska križarka po- p topfla.5 ali šest angleških pa- t trolnih ladij. Le devet mož iz- r med vse posadke angleških ta- 1< dij je bilo rešenih. Avstrijska v križarica je dobila angleške pa- e trolne ladije v Otrantski mor- u ski ožini, nakar je pričela takoj h streljati na neoborožene ladi- d je. (Nadalje se poroča iz Bero- fei lina, da sta dva nemška zra- v koplova napadla angleško ob- č režje.	j<
200.000.000 dolarjev novih davkov odobreno od kongresa
Washington, 11. julija. Kongres je danes glasoval brca
razlike strank za $200.000.000 več izdatkov, kot lansko leto. Teh dvesto milijonov dolarjev je namenjenih za posebne izdatke vojske in mornarice. 240 kongresmanov je glasovalo za ta izdatek in 140 proti temu izdatku. 59 republikancev je glasovalo zajedno z demokrati, da se izdatki povečajo.
Novi davki za večje- stroške.
'Vlada Zjed. držav ima večje stroške z vojsko in mornarico. Meksifkanski položaj velja a-meriško vlado že nad $125.000. 000. Naložili se bodejo novi davki in sicer taiki, katerih navadno ljudstvo ne bo občutilo. $107.000.000 nameravajo dobiti od osebnega dohodninskega davka, kateri se pobira od
sjstb, ki zaslužijo več kakor $5000 na leto. Nadalje namerava vlada dobiti $74.000.000
od onih tovarnarjev, ki delajo streljivo za Evropo pa tudi za aimerjško armado. Konečno nameravajo naložiti davek na bogate dedščine, od katerega davka pričakuje ameriška vlada na leto najmanj $17.000.000 za prva leta in $54.000.000, Kadar se ta davek popolnoma u-vede v vseh državah- Celo predsednik Zjed. držav mora ■plačati davek od onih $75.000, katere dobi kot plačp.
Nobenega novega davka na A pijačo.
Predlogi raznih kongresmanov, da se naloži nov davek na pijačo, oziroma alkoholične izdelke, so propadli. Davek na pivo, vino in žganje ostane isti. Pač pa« nameravajo upeljati nov davek na tobak.
Ameriška vlada preiskuje status nemškega submarina
e Baltimore, 11. julija. Nemški ' submarin "Deutscihland", ki je prispel v to luko je bil priznan a od ameriške vlade kot trgovska ladija in ne kot bojna la-dija. Uradniki pristanišča in eolniniski nadzorniki so ladijo ^ natančno preiskali, toda niso , mogli dobiti najmanjšega sle-• du kakega orožja. Edino orož-. je na ladij i je bila ena privat-n na puška in revolverji častni-3 kov. Glasom tega poročila je vlada Zjed. držav priznala submarin za trgovsko ladijo v red-L nem prometu.
l $1.000.000 vrednosti na krovu.
S submarina so pričeli razkladati za en milijon dolarjev vrednosti zdravil in dragocenih j barvenih primesij. Zajedno so j pa pričeli nakladati na submarin nikelj, kavčuk in enake t stvari, katere v Nemčiji jako nujno potrebujejo. Submarin L leži v pristanišču, ki je močno zavarovano z dvojno mrežo in , poseben oddelek stražarjev je . na striži, da bi submarin kdo ne poškodoval. Kdaj odplove , submarin iz pristanišča se ne , more vedeti, kajti datum odhoda je skriven, ker se kapitan boji, da ge ne bi izds^l straže-čim angleškim in francoskim vojnim ladijam, iki čakajo pred pristaniščem na straži.
Še več submarinov pride.
Kapitan Koenig od Deutgfch-land je naznanil, da je to prvi submarin, ki je dospel v Ameriko, in da so v Nemčiji zgradili več takih submarinov, ki •bodejo pričeli z redovito plovbo med Nemčijo in Ameriko. Drugi submarin, ki pride, se 1 imenuje "Bremen" in se po/a-vi v dosedaj še nedoločeni ameriški luki tekom prihodnjih osmih tednov. (Prvi submarin j je potreboval za pot v Ameriko 16 dnij, in naredil je 4200 1 milj, ker je moral voziti previ ' dno in večkrat izbrati neredno < pot, da se je umaknil sovražnim ladijam.
Kakšna je bila pot v Ameriko, j
(Kapitan Koenig je prepri- 1 čan, da bo ušel sovražnikovim i lacjijam. Submarin se bo poto- 1 pil v vodi tri milje pred odpr- f tim morjem, kjer se neha ame ^ riška morska meja. Tekom ce- 1 le vožnje v Ameriko je poto- < val submarin na površju. Le > enkrat se je potopil za deset r ur, in sicer v Angleškem: kana- 1 lu, da bi ušel angleškim torpe- š dovkam. Iz Bremena je šel .fcubmarin 114. junija,^ nakar je vozil proti Helgolandu, kjer Je š čakal g dnij. Dne 23. junija pa * je odpotoval iz Helgolanda $
/ -t
i proti Baltimore. Pri Helgolan-: du so čakali devet dnij, ker so f 1 se bali angleškega brodovja.
•	Razven nemške admtralitet« ' in lastnikov submarina ni nihče
i vedel, kam plove submarin. V
>	angleškem kanalu so se mi orali 1
>	šestkrat potopiti pred angli-
•	škimi torpedovkami. V Atlanta | ■ skem oceanu pi so se potopili ■pred nekim ameriškim parni- '
•	kom.
Kaj potrebuje aubmarin. Ko* je stibmarin odšel iz Bre* ,; mena jt imel na krovti 180 ton .petroleja, ki se uporablja za | , kurilni materija) submarina. 95 tonov petroleja je preosta- | lo in zadostuje za povratno vo-žnjo. Na krov so vzeli 20 to-1 nov ,pitne yode in }o imajo 1 o tonov za povratno vožnjo^ i Submarin ima dovolj kurilnega ' materijala s seboj za vožnjo 13.000 milj dolgo.
Zjed. države dvomijo. Vlada Zjed. držav je poslala izkušenega kapitana na krov submarina, Mr. Hugbesa, ki I je imel povelje natančno preiskati ladijo- Določiti je moral pred vsem sledeče stvari: Kdo je lastnik submarina in kje je prvotno pristanišče submarina? Ka)kšno zastavo ima submarin in v kakšnem redu so njeni mornarski papirji. Ali so častniki in mornarji submarina redni trgovski častniki ali mornarji ali le oddelek nemške vojne (mornarice. Ali je submarin oborožen, in kašno orožje se nahaja na submarinu? Knjižnica na submarinu. Mbštvo submarina se je tekom vožnje še precej dobro zabavalo. Imeli so na krovu fo-nograf in kakih 100 plošč Poleg tega pa je na submarinu velika angleška knjižnica Shakespear jevih del, Bret Harte, itd. Na krovu submarina se lahko kadi, toda spodaj v strojnem oddelku je kadenje prepovedano. Am. tovarnarji protestirajo.
Več tovarnarjev, ki izdelujejo barve v Ameriki, nameravajo uložiti protest pri arnreri- • ški vladi, da bi slednja prepo- | vedala uvoz nemških barvnih snovi in s tem podpirala domačo industrijo. Odkar ni bilo *z Nemčije barvnih snovi, so za- y čeli ameriški tovarnarji izdelovati barve, toda sedaj se boje nemške konkurence. Ameriška v vlada bo najbrž naložila precej* fe šno eolnino na nemško blago. J $5000 za vožnjo. Tri osebe so kapitanu nemškega submarina, ki je dospel | v Baltimore, ponudile vsaka^ $5000, če jih pelje v Nemčijo.
Zo Ammtftp -	Zo Ctcxfd, po poŠti J3M0 j
Za Ettropo	/JJO ffrfaw»fflo HrVitKp Jo
Tm pisna, dopisi bi dnu a*) m p«*UJ» m: «Clsvelandsks A»*riks'\ «11* ST. CLAIR AVE. N. K., CLEVELAND, OHIO
nnrajfcp mmif,	LOUIS j. Pine. Editor. 1
ISSUED MONDAY. WEDNESDAY AND FRIDAY.	,	|
u i u i	. .	■	J
Read ky 25.000 Slovenians (> 1 am*') in tke City of Cleveland and tleewhert.	<
idmihmg mto on request. American m spirit Foreign in language only.	,
_ TELEPHONE CUV PRINCETON ISO__~ i
Entered a$ mxmd-dau matter January 5th 1909. at the poet office at Cleveland, ! »Ms under tke Act tfMartk 3rd. 1879.__ I
No. 8a. iWed. July, iatfa, 191b. ] ■I'll«..... g——I 1	: I
Zveza srca, duše in pameti.
V nedeljo zvečer ob 8. uri se je sestalo 26 clevelandskih slovenskih, hrvatskih in srbskih društev, da položi temelj jugoslovanskemu bratsvu, v največji jugoslovanski koloniji svobodne Amerike. (Presenečeni smo bili, da je toliko zanimanja med našimi zavednimi Slovenci, Hrvati in Srbi za to krasno idejo. Kakor je omenil neki govornik: (Pričakoval sem da bodete danes tu dva Slo- ^ venca, en Hrvat in Srb, kajti kdor pozna'naš narod, ve kak-' sne so razmere. Namesto tega pa vidim tulkaj zbran cvet na-; roda, inteligentne delavce vseh slojev, vidim sedeti Slovenca poleg Srba. Hrvata poleg Slo-, ' venca, vsi ene misli, za blagor in napredek Jugoslovanskega naroda, za gradnjo naše boljše jugoslovanske bodočnosti. ' S tem, da so se sešli zastopniki srbskih dr. smo doživeli enega najlepših in najbolj pomembnih večerov v zgodovini clevelandskega društvenega življenja. Sešli so se jugoslo-^ vaški bratje v polni zavesti, da tiarede nekaj, česar še nobena slovenska, hrvatska ali srbska kolonija v Artieriki ni prej na-j redila. Seili so se, da nareoe zvezo pameti, duše in srca ju-j goslovanskega. In ko, smo vi-' deli naše narodne ljudi v slogi1 in z isto mislijo v glavi sedeti prijazno enega poleg druzega, j smo bili mnenja, da ta narod, Se bo tako složen, ima veliko Ijodočnoat Slovenec, Srb in Hrvat, brata brat, enak po krvi, jeziku in žalostni usodi /
In zakaj se je vršil shod zastopnikov jugoslovanskih društev. Eden izmed govornikov je prav trezno uganil, ko je dejal: Glejte, v naselbini imamo stotero naših trgovcev, slovenskih, hrvatskih ali srbskih. 'Nimamo sicer velikih trgovin, toda številne so In bolj majhne. In zakaj? Zato ker jih' jugoslovanska zavest dovolj ne podpira. Če bi vsi Slovenci Kupovali vse potrebščine pri do mačih trgovcih, če bi Hrvatje delali isto in Srbi isto, koliko bi se povspela slovansika trgo-l vina, koliko manj zaslužka bi imeli oni, ki nas nikdar ne .po- j znajo. In podpirati je treba vse slovanske trgovine, najsibo ie oandy store, saloon ali druga1 tngovina. Moralna pomoč se' mora dajati našim ljudem. To je en vzrok jugoslovanske skupnosti in zavednosti.
Drugi vzrok je moralna medsebojna pomoč. Kdor se pone-sebojna pomoč. Kdo se pone-j sreči, ne ve se k#am obrniti, ali je zapuščen od svojih, nima ril-, kogar, in če je clan močne Zveze Jugoslovanskih društev, bo dobil,pomoč od tisočerih članov raznih društev, ki spadajo k Zvezi. Desedaj ste bili društve-nik enega društva. Mnogokrat: se eno društvo sovraži z drugim, zavist vlada med Žužem- ' bergom in Ribnico, dosedaj je bil društveni brat le kakim 30 članom, odslej pa„ pri tej mogočni Zvezi, bo štel lahko 29.-000 narodnih sinov za svoje brate.	*
Tu se niso združili za politiko strasti, sovraštva in- strank, ampak tu smo se združili za na-1 rodno politiko, za politiko za-j vesti in kulture, za politiko svobode v jasnejših dnevih! slovenskih, hrvatskih in srbskih. Povejte to svojim osta^ lim društvenim bratom, kjer se shajate, povejte jim namen te Zveze in ni ga človeka pri zdravi pameti, ki bi vam mo-
gel oporekati, 'kajti mi smo ljudje, ki hočemo zavednosti, iskrenosti, medsebojnega spo-' štovanja in zlate svobode.
In naj se glas clevelandskih Slovencev, Hrvatov in Srbov razširi po vsej mogočni Ameriki, da se javi da se je tu ustanovila Zveza Jugoslovanskih Društev, in brez dvoma je, da se bodejo vaši bratje po drugih kolonijah širom Amerike vzbudili in sledili vašemu vzgledu ter storili enako. Razcepljeni, podeljein in brez moči ne. moremo narediti ničesar, m 3 krat trOsirno svojo moč, ne da bi jo kje pravilno vsi objednem, porabili in dosegli največje uspehe.
Mi povdarjamo, da smo vsi en narod. Slovenec, Hrvat in Srb, Govornik, ki je govorrt •hrvatsko, je dejal: Ali me razumete vsi, ki ste navzoči? Šuinno je odmevalo po dvorani: Da, razumemo vse vsako beesdo, in i Slovenci in Srbf! Torej ni razlike med Slovencu. , Srbi in Hrvati, je nadaljeval govornik, ker se vsi mredseboj dobro razumemo. Ni vzroka , torej, zakaj se ne bi združili,, shajali skupaj, eden druzerou pomagali- Poglejte, kako sej druge narodnosti sestajajo«! kako se organizirajo, kako iščejo moči, da bi bili bolj spoštovani, da bi postali večji. In za kaj se ne bi mi, ki smo nadarjen narod, ki smo bister na-j rod. Dosedaj smo bili vedno , tuji hlapci, ttiji. podložniki, sužnji smo bili tuje slave in veličine. Kadar je bilo treba kaj , narediti za tujca, tedaj so nas vedno klicali in postavljali v prve vrste, kadar je pa bila nar loga zvršena, so nas poslali tepene domov in nas trpinčili. In tako ne srne biti v bodoče.
'Povsod smo bili potiskani nazaj in zatirani, ker se nismo zavedali one velike duševne sile, 'ki je mimo'spala v našihf srcih, nismo znali porabiti svo-j je ogromne zmožnosti, ki so nam .podarjene od nartve. Nismo se poznalj med seboj, in , namesto da. bi eden drugemu pomaigali, smo bili celo veseli, če je kdo palice -dobival. Na- , rodna zavest pripelje do velike revolucije, enake francoski revoluciji, ko se je narod uprl nazadnjaštvu in postavil sebi ( za.vlado najbolj iprosvitljene življenske nauke.
Delegatje društev so obljubili se tako ravnati, delati za napredek, zbližanje narodnih | bratov.
Prebrala in odobrila so se pravila, zvolil se je polnomoč-' ni delavni odbor. Tla so rodovitna, dela je mnogo, dajmo se torej zbližati v edinstvu, da nas veliki čas, ki pride kmalu,] najde kot svobodne brate, vredne zlate bodočnosfi.
-— .]
Predzgodovina evropske vojne.
Kdor hoče riatknčno preštudirati vzroke današnje evropske vojne, mora poseči /precej daleč nazaj v zgodovino. Mnogo! vzrokov te vojne je bilo že pisanih, ugibalo in se še u giblje tuinsem, toda eden najboljših spisov o vzrokih vojne je brez-dvomno spis Louis E. Va^» Norman. V kratkem navedemo njegovo mnenje o vzrokih ev-; ropske vojne.
Evropski politični napredek
^ sto let se je vršil poglavitno na podlagi spoznavanja, da je vsak narod suveren in neodvisen, in
.ne samo to, ampak da je vsak
narod enak druzemu dear se ti-? če .politične svobode in zastopstva pri internacionalnih stpo-rih. V srednjem veku in v za-" četku'novega vdka si je rimski - papež svojil pravice, so ce-} sarji njemu podvrženi, da je , on več kot drugi cesarji, in da morajo vse vlade vseh drugih držav biti podvržene njemu. Papeževa moč pa je kmalu zginila, ko je nastopil novi vek, in namesto obširne svetov-' ne vlade kot so jp nekdaj imeli 1 papeži, imajo danes le še na-čelstvo katoličanov v verskih zadevah.
Nadaljni raizvoj .politike odmeva v takozvanem evropskem 'Ikoncertu". Leta 1870 so prišle evropske velesile, ki so bile tedaj Anglija, Francija, Rusija, Nemčija, Avstrija in Italija, do prepričanja, da naj te velesile vodijo evropsko usodo in naj garantirajo mir. Vsak .prepir , med velikimi ali malimi narodi^ naj bi se poravnal' tako kot bi te velesile določile..
Ob istem času se je pričela razširjati doktrina o "foalanci moči". Namreč, da je ena zveza narodov ravno talko* močna kot druga, da ne bi en narod ; ali vlada postala premočna in • s svojo močjo grozila drugim , narodom. Ko je dunajski kongres leta 1815 likvidiral. Napoleonovo cesarstvo in posta-vir meje evropskih držav za • prTliodnjih petdeset let, so bili j evropski narodi prepričaaja, da če kak narod dobi kaj nove zemlje, moči ali (prebivalstva, . da je tudi drugi narod opravlr , cen do odškodnine,, taMa> da se ; ohrani ravnotežje med* vsemi ,] in ne postane noben narod pre- j •močan.	j
In ta balanca za evropsko j ravnotežje je eden izmed' štirih j glavnih vzrokov sedanje vojne. i Drugi vzrok je militarizem, ki -ovira napredek in družabno j zboljšanje, nadlalje nemška o- -šaiBnost in zatiranje Slovanov in konečno boj Evrope, da do- r bi svetovna tržišča za svoje iz- f delke. Pruska zmaga nad Fran- ^ cozi leta 1871, nadalje zveza z Avstrijo in Italijo, je ustvarila j protizvezo, iz katere se je izci- r mila današnja vojna.
iNemšiki državnik Bismarck r se je bal Francije. Da bi utrdil moč nemške države in tako za- 4 varoval meje proti francoski f republiki, je Bismarck 1879. le- ^ ta podpisal prijateljsko pogodbo z Avstrijo, dasi je leta 1866 » z vojsko napadel Avstrijo, ker . ni hotela tako delati kot je Bis- ^ marde' ukazoval. In od leta 1879 je Evropa razdeljena v dva sovražna tabora. Leta 1882 ^ se je Bismarcku posrečilo, 6a , je pridobil za sebe Italijo, ki je t naredila zvezo z Avstrijo. 'Pre-govoril je Italijane, da je njih J največja korist, če skupno z j Nemci in Avstrijci nastopijo proti ostalim evropskim državam.
■Leta 11890 je Bismarck zgu- < bil svoj državni upljiv, in Fran- . toija se je pogodila z Rusijo, j Leta 1894 se je podpisala prij* j teljska pogodba med Francijo s in Rusijo. Tekom deset let je j( bila Francija in Rusija nasproti j IMemčije, Italije in Avstrije, In ] če bi se tedaj vnela vojslka, bi j zmagala sigurno Nemčija z , Avstrijo in Italijo. (	(
Leta 1903 pa je prišel v Pa- i riz angleški kralj Edward VII. \ Upljivu tega monarha se je po- j srečilo, da je pridobil Francijo j za zvezo z Anglijo. Leta 1004 1 se je podpisala taka pogodba.' ] Podpisala se je pogodba, katfe- « rc besedilo se je glasilo tako, j da mora Anglija pomagati Franciji, če bo Francija napa- ( dena. L. 1907 pa sta se pobo- < tale tudi Anglija in Rusija, k! . ste bili dotedaj precej veliki 1 nasprotnici radi sorodnih inte- ] resov v Aziji.	,
iMedtem pa so Francozi za- j čeli širiti svojo oblast v Maro- ! ku, radi česar st je nemški kaj- 1 zer silno razjezil. Leta 1905 je 1] prišel kajzer v Tangier, 'kjer je < naredil mnoigo hruipa in vpitja. 1 »Zahteval je, da se morajo pra- 1 vice (Nemcev v severni Afriki 1] spoštovati.
Hrupni dogodki so sledili v 1 Evropi eden za drugim. Leta
t- 1008 je zbruhnila turška revolucija, ki je odmevala po vieh
provincah pod turško kontrolo, n Februarija meseca 190$ >e Ev-k ropo pretresla novica, ifa je i- Bulgari/a odpovedala rtadgp->- spodstvo Tnrkov in zajeefno je pa AvstroOgrska andktfrala t- Bosno in Hettaegovino. Te pro-vince je dobila Avstrija na be-1- rolinskem kongresu l^ta 187$ e "3a vojaško okupacijo". Cela 1 Evropa je tedaj pričakovala
-	»plošne vojne. Napetost pa je
-	ponehala marcra meseca leta
-	i909rlko je nemški kajzer brzo-i j a vir roškemu car ju,da če bo
-	ruska vlada podpirala Srbijo v 1 rijenem (protestu proti Avstriji
-	radi Okupacije Bosne in Herce-1 govine, da bo Nemčija "z železom in krvjo -starfa na strani
-	Avstrije;""
1 Toda Rusija ni posrabila te ■ nemške izjave. Lefar 1912 in
-	1913 so nastale in se vršile bal-» kanske vojske pcotit Turkom. > Skoro gotovo je, da je Rusija i podpirala te vojske, da se ma-
i ščiuje nad Avstrijo,, ki je pod- 1 pirala Tu like. Goreti; je pričelo 3 t na vseih krajih, posebno radi i nemš,ke drznost v Agadirju le- • ta 1911. Tedaj se je AngGja odločno postavila na stran Francozov, in Nemci so> zaenkrat še odnehali od vojne. Najbrž so bili mnenja, da nemška 1 armada še ni toliko pripravljena, da bi lahko začela z odločilno vojsko.
Evropski kontinent je- razdeljen v štiri skupine narodov: r. I Nemčija in Avstrija v zvezi' s Turki, kar se imenuje" ali se- je imenovalo "trozveza", tedaj fco je bila še Italija pri zvezi, db- ; čim je laško mesto zavzela v zadnjih časih Turčija. 2. "Troj- ' ni' sporazum", to so dtiaiv.e Anglija, Francija in Rlisija. 3-Mala skupina mešanih držaiv, katerih nevtraliteta in neodvisnost je priznana in garantirana* in te so Danska, Nizozesmska, , Belgija, Luksenbung in Svita. 4. Ostale dežele, več ali maij izoliraiie, od katerih nekal«re imajo svoje lastne problfeme. Te so Bulgarija, Srbija, Črna-gora, Grška, Turčija in Rumtr-nija, Norveška, če bi eita izmed teh dfržav, ki so omenjene v teh štirih skupinah, skusala pridobiti več moči' iiro zemlje* bi bil to dovolj velik rzrok evropski vojni.
-	V glavnem pa je bilo računati samo s trozvezo in s triple en ten to. Avstrija in Nemčija ste birokratjčmi in militartstič-ni državi, kjer absolutno pre-vladiije Nemec. Interesi Avstrije so slični interesom INtem-čije. Vlade teh dveh držav so bolj dinastične kot narodne. ^ JHohenzollernci kot Habsbur- | govci se morajo boriti z narod- 5 nostim bojem, dasiravno Ho- s henzoUernicii inanj kot Habs- a burg®vci. Glavni nasprotnik | teih dveh vladarskih rodbin je | jSlovan, ker Slovan je bil tisti, £ ki je bil od Hohenzolerncev in s Habsburgovcev neprestano za- S tiran.
V trojnem sporazumu,v Ikate- = rem se nahajajo Anglija, Fran- 5 cija in Rusija se je že pred mno- 5 .gimi leti pojavil strah pred mi- E litarstično INfemčijo, ki je za- | htevala nevrjetno ogromne jj svote za vojaške priprave. An- E (glija in Francija ste se lahko : pobotale. Angleži so prijatelji | Francozov, ker so slednji ena- jj ko liberalnega in republican- s skega mišljenja kot Angleži jj (Anglija je monarhija samo po : imenu.) Drugič pa je Anglija | prijateljica Francozov radi E prevelike vojaške moči Nemči- | je. Anglija se prvotno sicer ni E rada spoprijaznila z Rusiji E ker je bila slednja skoro pov,- E sod sosedinja velikanskih an- [ glešikih kolonij v Aziji, toda [ Francija se je silno potrudila, : da se je zbližal angleški in "ru- : siki narod. Francija zahteva = Alzacijo in Lotringijo po voj- j ni, in ker -imajo francoske ban- [ ke skoro ves ogromni ruski : narodni dolg na svojih ramah, : je umevno, da Francija drži : trdno z Rusijo. Anglija pa po- = trebuje Francijo za obrambo : proti Nemčiji. €e bi bili ^ran-Js cozi sami in bi jih Nemci pre- s magali, tedajibi prišla na vrsto J tudi Anglija. Nasprotno pa | potrebuje Francija Anglijo za. S svoj narodni obstanek in var- S nost.	=
Meč militarizma je visel nad j
11 u" 11 .t 1 i j rcitia^ga li r rim coze. K a-di nemškega militarfcma ^e j< vsa Evropa spremenffe v obo rožen vojaški tabor, kjjer.fci se lahko zbcalo na pryi klic 10 milijonov dobfo izurjenifir vojakov. Poleg' gospodarskih kri-žev in te£sw^ fin jih je pcwzip-čil militarizem^ se je pa vsttiPanli duh av tok racije in ponižnosti, Avtokracija fri vladi, ponižnosti pa pri narodfu. Zato se Qa zadnja desetletja v Evropi niso vršile noben«; važne politic?; ne m družabn<e reforme. Nem»-čija in Avstrija se je zadnja leta morala hudo^ boriti z nara-šču/očo socijalis#cno stranko. Nemčija, je vkljinb vsej svoji civilizaciji državat fevdalistične avtokracije, kjer parlam'ent ne zboru/e po Volji ffndstva, ampak po volji vladne gospode. Avstrij:a pa je pofirglotična bi-rokracfja, \ki nima npbenega znaka zrelega političnega življenja v sebi. V Nemčiji kot v Avstriji" so davki strašni. Niti v Nemčiji niti v Avstriji nima ljudstvtT polne volivne pravice. J1 In miltarizem je pričakoval te 1
1
SS? t*« up£S
da ^ v AvstHji in Necwtiji šli skoro vsi davki za oborožitev, za topeče in m«»rnarico.
Siril se je par^ermaniz^m, napranr kateremu je deloval pan-slavfeem. Panoge rm an i zem skuša zdhifiti vsa tevtonska plemena v Evropi v k9rfct Nemčije. Pan-slavirem pa sku-sa zdruiitf Slovane za skupni slovanski napredek. V Evropi jie kakih 80000.000 tKemcev, in izmed teh Jrh je 65.000.000 v Nemčiji ostali pa v Avstriji in raztreseni drtsgod. Toda v Evropi je 160.000.000 Slovanov, v Rusiji, Bulgariji, Srbiji, Cr-ntgori in iNemčiji. Rusija se je vedno smatrala kot zaščitnlca Slovanov, kot se je smatrala Germanija zaščitnica Nenuoev. Nasprotje med Nemci in Slovani je bilo vselej jako napeto.! Berolinski kongjes leta 1878^ je nasprotje med Slovani in! Nemci še bolj poostril. Nemčija je bila vedno tega principa,' da se malim narodom n^ sme1 dati Svoboda, da se mora male-
nimajo pra
s^bvizem da ®iora bitjP^sftlk slovanski rod prost in imetr svojo vlado, po svojiem načinu in vo-i}-..
lAvstrija je mislila, da mom kaznovati in umoriti vse Srbe rudi umora prestolonasted-
nika. Toda /Rusija, ni mogla gledatf, da bi nemška Avstrija uničila slovansko Srbijo. Francija se je pripravljala, da pomaga Rusiji glasom pogodbe. iNemcija pa je porabila prva ugodno priliko in udarila 1)8 Francoze in Angleže obenem. Jn pri tem Nemčija ni gledala na nobene pravice.. Nemci so pomandrafi Belgijo. Tu je prešla angleška vojna mornarica v poštev, ker Belgijci so morski sosedje Angležev.
In naj bo konec vojne tako ali tako, na vsak način pa se ibodejo po vojni vrnile tako radikalne spremembe v Evropi Wbt še nikdar ne. od preseljfcva-nja narodov.
NAROČUJTE "AMERIKO.-
♦ ■
Prince Albert daje kako vost, ne premij.ali * kuponov!	t
y	1	■	#
Prince Albert tobak se je vedno prodajal brez kupo- 1 nov ali premij. Mi damo raje kakovost. Tako, da bos, kadar deneš Prince Albert v pipo ali ga zviješ v cigareto, dobiš šele osebno informacijo o istiniti kakovosti katero najraje uživaš t Ker je popolni namen Prince Albert kakovost brez kuponov ali premij, ni njega prodaja prizadeta ne z vladno in ne z državno prepovedjo njih rabe.
Nnge Alberta
the national joy moke
I , I «•	•	f • •c	r" r i 1 ,	!• ' • '	■ a 'a'-
odgovarja vsaki zahtevi kajenja! Dokaz, da ne grize tvojega jezika in ne 2ge tvojega grla! Dokazuje, da naredi patentirani proces, po katerem je izdelan Prince Albert, da ga izberejo izmed vseh izdelkov vsi možje celega sveta. Kadi ga v prijazni tvoji pipi ali zvitega v cigareti — dal ti bo največji užitek, je hladen in užiten in zadovoljiv. In kadi, kolikor hočeš, pa te ne bo grizel ali pe kel! Prej ko spoznaš Prince Albert, prej boš zadovoljen s tobakom
R. X REYNOLDS TOBACCO COMPANY JtftS&TtTSS WinstothSalem, N. C
model stroj epu
• ^ ..... r	^^^^ .	g
OLIVER/
ne mmhrd I%+k WMNr fmp
KUPITE GA SEDAJ!
Da triuinf strojepisa Je tu.
Pravkar je iiziel— prišel je leta pi^ej, predno so eksperti to pričakovali. Izdelovalci so se trudili leta in leta, da naredijo ta strojepis. In Oliver je zopet zmagal kot je zmagal tedaj, ko «}e prišel prvi Oliver strojepis na »trg. Nobenega strojepisa ni na sivetu ikot Oliver št. 9. Pribislk (gum/bov na stroj je tako lahak, da mački s tačicami lahko pregiba gumbe.	«
POZORi
Vse novosti, ki jih dobite pri Oliver ftro-Jeplsu bo (kontrolirane od OMverja. Celo nail prej&ni modeli, kakor bo bili slavni v Istih časih, niso Imeli dvojnega pritiska aa spremembo črk.
Vsa kontrola 84 ftrk in znakov Je v malem prstu desne in leve roke. In vse te črke ln snake pišete t 24 gumbi, najmanj kar Jih Je sploh na kakem strojeplsu.
Pisci vseh strojev lahko nemudoma plie-Jo hidl na OUTver in sicer hitro in lahko.
SVARILO.
Ta brllijautni novi Oliver strojepl« se prodaja po starih cenah. Ne velja nič več kot drugi modeli, ki so danes fee starinski.
iln dočlm so nove Iznajdbe pri tem strojeplsu dragocene, pa smo olaj*all ikonfttrukcljo, kljub temu, da smo s tem sami ivlftall sebi stroške.
Sklenite takoj, da dobite ta etrojepJe, predno potrosite kak dolar za drug stroj. Ce Ima. te kak drug strojepis, bodete gotovo radovedni, kako se dela s tem strojepisom.
17 CENTOV NA DAN.
Pomnite, da popolnoma novi št. 9. Oliver s>trojepis je največje vfednosti v strojeipisu. Ima vse nase posebne znajdbe, vidno pisavo, avtomatičen »predelovalec, dvojno spremeitibo >za črke, trak, ki ki piše lahko v dveh fbarvalh in vse druge iznajdbe.	'
Kljub temu smo se odločili, da prodamo ta stroj vsakomur «a 17 centov na dan. Vsak, ki ljubi stroj, popolnoma lahko dobi ta strojepis, najboljšega sestava na svetu. Dvojna vrsta pismenk, kakor želite.
DANES PIŠITE ZA PODROBNA POJASNILA
in bodite eden izmed prvih, ki se iseznanijo s tem krasnim strojtem. (Prepričajte se, 1 zakaj skoro vsakdo najraje ima Oliver. Pošljite nam dopisnico. Nič se vafn ni treba: zavezati. Nam je v največje veselje, da vam razložimo, kako se Oliver rabi.
THE OLIVER TYPEWRITER CO. 946 Prospect Art, (Mud, Old«
Vi la'hko dobite Oliver v najem za 3 mesece za $4.00.
I Slovenska Oobrodldnft Zvezbl I
UstatteV^fesa 13» BMi	I
ltia ffiESTi I I914a
v driUri Ohio	Ulj mU	v driavi Ohio
^Mar	^VJ^H^^* . ^■■^MVHBMVIMnMPilM'
Sedež: CLEVELAND, OHIO
VRHOVNI URA DN 14C It
}, PREDSEDNIK: JOHN GORNIK, I10S 0T. CLAIR AVBNU«. PODPREDSEDNIK: PfiflMOt KOGOJ, 8M4 BT. CLAIR AY» TAJNIK: FRANK HUDOVBRHlK, 10BI KAST Mnd BT. BLAGAJNIK: JERNEJ K N A U S, 1068 BAST »2nd STREET. VRH. ZDRAVNIK: J. M, SBLJSlKAR, lit? ST. CLAIR AVE.
ODBONN I K I:
Prank M. JAKSIC. 1203 Norwood Rd. Jon. RUBfl. «712 Bonna ava. Frank ZORJC, 5909 (Proaaer »t«. Fmnk C ERNE, 6033 St Clair aja. Anton GRDINA, 6127 St. Clnlr are. lm*c SMUK. 1051 Addison Rd. Anton OflTUR, 1158 H. 61»t St Bih vrhovne«a odbora M vrtijo vsako Četrto nedeljo ▼ mesecu ob 9.80 dopoldne v pisarni vrfcovnega urada i Pisarna vrhovnega urada 0062 E. 62nd St drugo nadatropjo, sedaj. Cuyahoga Telefon Pripoeton 1278 R.
Vel dopisi, druge uradne stvari In denarne nakaanlce, naj se < pošiljajo na rvrhojraega tajnika.
Zvealno glasilo: "CLEVELAND^KA AMERIKA"
<	__ . . __ ---i- L i - -j_____.n.-.-ir ■ -- ---.-■..:■-. -. - r
Imena delegatov in delegatinj ter vrh. odbora za drugo redno konvencijo, katera se prične dne ii. sept. 1916. ob 8. uri zjutraj v John Grdinovi dvorani 6023 St. Clair ave.
i	št. dr.
1.	Josip Zokalj, 6408 St. Clair ave....................	1
2.	John Jalovec, 1007 E. 76th St...............................*
3.	Albin Stemberger, 853 E. /1137th St..............................1
4.	Frank Coš, 1031 E. 6ist St.......... ............... • • •'	1
5.	Josip Kuntarič, 1365 E« 55th St...........................1
6.	Antonija Likar, 1273 E. 6otto St......................................2
7.	Josip Kalan, 6101 St. Clair ave.........................3
8.	Fannie Trbežnik, 1177 Norwood Rd....................4
9.	Genovefa Supan, 5422 Stanard ave......................4
*io. -Mlary Strniša, 449 E. 157th St/..........;.......4 i...	4
n. Helena Mali, «101 E. 63rd St...........................4
12.	Franic Cvar, 3857 Lakeside ave............................5
13.	Louis Rechaf, RF.dT i. Euclid, Ohio....................6
14.	John 'Marolt, 7212 Filbert Ct................................................?
15.	Frank L^gan, 676 E. i6ot4i Št........6..............................8
16.	Steve Pirnat, 1097 E. 66th St.................. ...........9 j
17 John Andolšek, 3576 E. 82nd St............................................'io|
18. Agnes tZalokar, 899 AddiSoif Itd...............................«1
J9. Ana Kromar, noi Norwood Rd................... • • •	11
20.	Louis J. Pire, 1063 Addison Rd........................ 12
>1. John Korn, 1153 E. 6o*hSt.................;---------- M
21.	Leopold Kušlan, 1221 E. 6rst St.................... 16
33. Anton /M. Kolar; 3222 Lakeside ave......%........... 17
24. Frank J. Turk, 5707 St. Clair ave.................... 18
John Gornik, 6105 St. Clair ave..............predsednik
36. Primož Kogoj, 3904 St. Clair ave.........podpredsednik
27.	Frank HudovernJk, 1052 E. 62nd St...._..........-tajnik
28.	Jernej Knaus, 1052 E. 62nd St..............iblagajnik
29.	J. M. Seliskar, 6127 St. Clair a vb.........vrhovni zdravnik
30.	F. M. Jakšič, 1203 Norwood Rd. ..............odbornik
31.	Josip Rtiss, 6712 Bonna ave................../..odbornik
32.	Frank Zorich, 5909 Prosser ave................odbornik
33.	Frank Čeme, 6033 St. Clair ave................odbornik
34.	Anton Gndina, 0127 St. Clair ave...............odbornik
35.	Ignac Smuk, 1051 Addison Rd..........v	.odbornik
36.	Anton Ošltir, 1158 E- 6>ist St..;................odbornik
Kakor je razvidno iz imenika ?o društva zastopana z 24
delegati in 12 vrh. odbornikov, skupaj 36. Pri vsakem društvu je še poleg teh priobcenih delegatov izvoljen še po en namestnik, v slučaju, da fco kateri izmed teh odsoten ali s tehnim vzro-j kom zadrian, da se prostor nadomesti.	4
Frank Hudovernik, tajnik.
Profesor Masaryk in Jugoslavija.
i "—
F Pod naslovom 41L' Unite
Yougoslave" je izšla v francoskem jeziku knjižica, ((Plon-Nourit C. le 8 Rue Garanciere, Paris,) kjer je v francoskem prevodu tiskan manifest o zje-di njen ju Jugoslovanov, izdan v Ženevi leto 1915 od zastopnikov Jugoslovanskega Odbora in Jugoslovanske Omladine.
Uvod', k tej knjižici je napisal zastopnik bivši avstrijski državni poslanec in ^profesor na češkem vseučilišču T. G. Masaryk.
Ma^arykovo ime je poznano cel<vnu isvetu. Ofi je bister, moderni filozof, napreden in silni socijolog, najboljši govornik dunajskega parlamenta, ost€r, brezusmiljen kritik av^ stro-ogrske zunanje politike. iMasaryk je oni, ki je odkril ' nesramne ;spletke Franc Ferdinanda, grofa Aerenthala in Forgača v v glasovit^m veleiz-^dajnrškem procesu. On je oseba, ki je ilustrovala avstrijsko) kamarilo in zločinske grehe habsburške hiše.
Beseda profesorja Masaryka je vedno našla najširši odmev v najbolj uglednih krogih širnega, kulturnega sveta.
Silna množina njegovih sodi joloških del je prestavljena v vse moderne jezika sveta.
iproijpsor iMasaryk je skoro edini od kulturnejih Čehov, ki iso ušli avstrijskim rabljem,
Profesor 'Masaryk slkuša sedaj v Londbnskem odboru svobodoljubnih mož upljivati na zaveznike, da Čehi pridobijo svobodo.	„.
In profesor Masaryk je spi-| 'sal uvod k manifestu* "JUST°" slovanske Omladine" in to zna-či precej v kulturnem tfvetu. ' Uvod se glasi:
Omladina jugoslovanska mi je v Ženevi predložila spis te knjižice in prosila me je, naj napišem za uvod svoje misli.
Jaz sem se azčudil tej prošnji. Iznenaden sem bil, da Jugoslovanska Omladina mora delovati na nevtralnem zemljišču namesto da bi 'delovala doma za narod. Mi Čehi smo podvrženi isti usoefi. In v tem smo našli dokaz, da sloni češko in jugoslovansko vprašanje na podlagi resnice. Brez dogovora, brez predznanja, smo se sešlf Jugoslovani in Čehi na nevtralnem zemljišču.
V tej, mali knjižici dobi či-talec tolmača žalostnega uplji-va, ki iga ostavlja jarem tujca v srcu pisatelja. Državljani tujih držav teKko pojniijo dušev-|no stanje Slovanov v Avstriji. Kajti državljani neodvisnih držav je vsaj osigurano uživanje osnovnih pravic, česar državljani v Avstriji nimajo in si morajo te pravice osvojiti malo po4 malem, po neizrekljivem odboru. V šoli, pri upravi, v armadi, nikjer ne uživa na£ jezik onih pravic kot jezik gospodarjev. Država nam nikdar še ni izkazala niti zaupanja niti zvestobe.
lit ramo vedno zavedati, da mi ne
• |ll I_____t ___r,__. -1__• J _
t j razpolagamo ssumi s seboj, aa I *mo pod |ujim jarmom, da se |j| druge narodnosti dvigujejo JJl nad našo, da se z nami gospo-| dari, kakor še državi zljabi, da HI se nass tlači-, da se nas zlontib-||ij%
|[i In tO breme zavisnosti nosi-J| mo mi Čehi in Jugoslovani s w seboj, pri vsakem koraku, ob vsaki priliki, v <^rmštvenem živ-^ ljenju — vsepovsod imo* o tem |H prepričani.
HI Jugoslovanska omladina, ki JIJ sestoji najvišje od omladine m iz visokih šol, izjavlja svoje te-.[|| žnje v tej knjigi, da uresniči Jjl neodvisnost svoje domovine. |U Kakšno pravico imajo Turki, Hj da držijo Srt>e pod svojim jar-III mom?
HI Odkod je ta pravica, če je HI to pravica? Zakaj so Mažari J|| gospodarji Hrvatov in Srbov. HI Zakaj je Avstriji en Turek ali JI en iMažar več vreden kot en ffi Slovenec, Hrvat ali Srb? In jaz vprašujem, kje so si Wem-no ci vzeli pravico, da nam usilju-(u- jejo svoje gospodarstvo?
Jaz trdim in vam govorim, da niti Nemci niti Mažari niti ir« Turki nimajo pravice, da se 1 1 postavljajo nad nas Slovane, i Mii Čehi imamo dva tlačitelja, i Nemce in Mažare, Jugoslova- r i ni pa jih imajo še mnogo več.
1	Politika Avstro-Ogrske je
2	izvala ignjev jugoslovanstva. (
3	Nihče se ne čudi umoru Franc "
4	Ferdinanda. Sarajevs!ki aten-4 tat, o katerem se splošno sodi, I 4 da ga je sama avstrijska vlada 1 J povzročila, je dal najlepšo pri- i J liko'Avstriji, da pobije Srbe. ; ^ Šrbi so ugodili vsem zahtevam J Avstrije, toda Avstrija je te 3 g zahteve Srbiji p>oslala le radi
^ lepšega, ker že zdavnej je bilo [0 sklenjeno na Duinaju in Beroli-nw, d'a se mora pobiti vse Srbe, t I če bi bil Franc Ferdinand ubit I ali ne. ^Avstrija je z umorom 1 Franc Ferdinanda samo pospe ^ šila vojno. In kajzer Viljem je s osebno-vselej podpiral avstrij- t 7 sko politiko, kajti Viljem je 1: ® prvi zastopnik monarhizma na t 'k svetu. Njeigov nastop kaže, ka- r ko plitve pameti je. Politika <3 'k iniperijalizma, politika Berolin- s i Bagdad se je odkrila naglo L ik pred očmi začudene Evrope, c ik ki je dotedaj leno odbijala na- 1« k še slovenske opomine.	li
k Jugoslovani morajo imeti z k kot uspeh evropske vojne — ii k svobodno državo, ravno tako \ k kot jo dobe Čehi in Slovaki. p
J	S
Prof. T. G. Masaryk. t
4 - J
u POZOR!	POZOR! \
J	/
Šlovenci v I^ock Springs, Wyo. in okolici se. opozarjajo J na izvrstno slovensko domačo 1<
gostilno	n
p
Lj h ANTON JUSTIN-A „
ki garantira vedno dobro po- n
" strežbo. Priporočam se tudi o
" za pošiljanje denarja v staro v
domovino in prodajo parobrod- k
" nih listov. Pošiljam vojaške
" knjižice v podpis za oproščen ~
" je vaj. i.
ANTON JUSTIN, S(
Rock Springs, Wyo. Z(
tj	n«
J -^- ci
Rojakom v Indianapolis.
Rojakom v Indianapolis, Ind
naznanjamo, da je naš zastop- ki
. nifto za to mesto samo	m
" st
1 Mr. Anton Žnidaršič,
>1 ki stanuje na 753 No. Hol-1 Les ave. On je upravičen nas ^ 1 zastopati in |pobirati naročni- ^ -no.
J	CI. Amerika. st
—"Čas" je edini slovenski mesečnik v Ameriki za poduk
■	in izobrazbo. INIaročite se na ta
■	velezanimivi list.
1 -X	ta
DELAVCI	-D'
dobijo takoj stalno delo. Mi	na
nikdar^ ne zapremo tovarne,	na
The Union Salt Co. E. 65th St.	na
& Lake Shore Railroad. St.	— Clair kara. (90)
FANTJE
veliki in močni, nad 18 let stari dobijo delo, da polnijo male vreče in barelne. Dobra plača. The Union Salt Co. 65th St. & Lake Shore železnica. St. ClAir kara. .v	^
^^^^^^jrkTip Cigarettes^
li Edino radi tega želimo,	T
da kadite NEBO ci-	ffw
garete, ker so narejene iz boljšega tobaka, ka-	. Pftm
kor druge cigarete - zato to te tudi kol se.	feLj
Popolnoma naravo je, da hočete najboljše, ki za- ^^^j^jt morete dobiti za svoj denar, ali nečete?	j^^Kp
Ako pa hočete, potem kupite NEBO cigarete.
BOLJŠI TOBAK NAREDI TE FANOZNE. Jj|K|
^^^ Vredne kupone za gotov denar ali darila.	^S^^^^raBj
^^^P.LorillardCaJnc.Establish.ed 1760 ^^^
U-	>»j
NAZNANILO.
n, Dra^gi rojaki in odjemalci ti moji, naznanjam vam, da ne 5e pozabite plačati davka za zad-e. njo polovico 1915. Ako ne mo-rete sami iti v mesto, ker vam 1. čas ne dopušča, pa' prinesite s č, seboj tisti listek pa denar, bom je jaz plačal za vas, ker čas je le a> do 20. julija. Sedaj pa prisr-ic čen pozdrav
JOHN ZULICH, [f prodajalec hiš in zemljišč m a farm. Zavarujem proti ognju j. in drujgim nezgodam. Ne po-» zabite tega imena	(85)
n JOHN ZULICH, c 1376 Marquette Rd. za banko.
li	ZAHVALA ~~
0
i- Slov. telovadno društvo Ju-goslovanski Sokol se zahvalju-t je vsem, ki so z vdeležbo ali n kako drugače pripomogli do vspeha na sokolskem zletu dne e 2. julija, t 1. Iskrena zahvala
-	bratom Čehom, Hrvatom, Sr-e bom in Slovakom za mnogo-a brojno udeležbo4 vzlic slabe-
mu vremenu. Enaka zahvala a dr. Edinost, ki je obiskalo zlet
-	s celim zborom. Srčno hvalo d izrekamo slovenskim trgovcefh s, oziroma lastnikom avtomobi-
-	lov, ki so nam pripomogli do lažjega prometa, ko so nam vo
1	žili dekliški in deški naraščaj, itd. To so: Phil. Eppich, Fr.
) Vwfl^Jos. Koželj, John Cim-perman, Preveč & Pekol, Pr. Sober, Avg. Česen, John Cen- ' ; ta, Fr. Bricelj, A. Kolar, Jos. j Žele, Rud. iPerdan, A. Grdina, A. Krainc in Fr. Jakšič. j Skozi dobo enega leta je dr
>	Jugoslovanski Sokol vršilo de-
►	lo v vsej svoji moči. Ob oblet niči pa slovensko občinstvo je i pokazalo gorke simpatije do nas, kar nas krepi k nadaljne- i mu delu za slovensko stvar. V
1 nad i, da se odnošaji med Slo. 1 venci bolj ožive, kličemo krep- : ki Zdravo!	,	N
Jugoslovanski Sokol \
----- 1
^BOIJ5AJTE ZDRAVJE. [
Komisija v Clevelandu, O. tt se je izjavila v poročilu, da 3 zdravi zobje pomnožijo duševno zmožjnost pri šolskih otro- l cih od 50 člo 100 odstotkov nad * onimi, ki imajo slabe zobe. Iz- • kušflje so pokazale, da osebe, j ki prežvekajo hrano popolTio- 3 ma, imajo veliko več moči v -stalnosti kot oni, ki ne prežvekajo hrane. •	• * v Zboljšajte duševno moč va- ~ ših otrok in sami sebi ter pridi- 11 te v naš zobozdravilni urad. -Mi preiščemo vaše zQbe za- -stonj.
F. J. KENNEDY,	^
urad 5402 Superior ave. n vogal E. 55. ceste.	1
Uradne ure od 9. do 5.3O. V b pondeljkih, četrtkih in sobo- <y tah. Vse delo jamčeno,	q
Dva poštena fanta se sprejme ~ na čedno stanovanje. Vprašajte na 1441 E. 513rd St. v drugem nadstropju.	(81) n
MLEKO
•Najboljše pasteurizirano L mleko, dobite pri	ni
Frank Jerld
1166 E.S0th st,	tc
Prodaja se na drobno in	k<
"debelo. Svoji k syojim!	st
Vi.	1 a"
Zmanjkala je v nedeljo, 2. jul | ci na zletu Jugoslovanskega So-
ie	kola fkita las iz gospodinjske 1- sobe na Kastelčevih farmah.
>	Ako je katera po nesreči spre-
n	menila kito, je prošena, da poš-
s	Ije isto nazaj. J. Kastelk, Euc-
n	lid, Ohio.	1 N (82)
_____ ...'.	1
e V najem se odda sobjf za enega ali dva fanta. S hrano ali brez. H'376 E. 41st St. (82)
n Eden ali dva fanta se sprejme-u na stanovanje. 1522 E. 53rd - St_ (83)
^ »Naprodaj ste dve mizi, dolgi enjast čevljev, široki 27 palcev h in visoki 30 palcev. Tri luči na plin. Jako dobro ohranjene in poceni. Andrej Jarc, 6110 St. 1- Clair ave.	- (82)
[j 'Prileten mož, zdrav, trezen in
0	sioer nezmožen za teško delo, e dobi stalno in dobro delo.
1	Vpraša nkj v našem uredništvu.
Pozor, Barberton, O.
Naznanjamo cenjenim na-" ročnikom v Barberton, O. da 1 je naiš -tamojšni zastopnik
* MR. JOHN BALANT, 436 — 1st St.
. ki je popolnoma opravičen po-5 bkrati naročnino, oglase in ti-. skovine za naš \list. On je po-jf šten in se vselej lahko z zaupanjem obrnete na njega.
Uprava "Clev. Amerike".
.* CENIK MALIH OGLASOV.
IMC 8E DELAVCE V«E VRSTE, do 25 b«Md all • vrat
, 1. krat po.......................40c.
3 krat po.......................36c.
6 krat po.......................30c.
vtaka nadaljna vrata po 60.
DELO II6EJO VSE VRSTE, do 26 baaad ali 6 vrat.
, 1 krat po.......................20o
3 krat l<i več po.................17c.
' vsaka nadaljna vrata po le. ■ SOB^ SE db&AJO IN NA HWaU~0 SE SPREJMEJO, do 26 baaad ali 6 vrat ^
1 krat po.......................25c.
3 krat In fee po.................20c.
Vaaka nadaljna vrata po 4c. V NAJEM SE ODDA, HI4A, SrrANO-VANJE, TRGOVINA, Itd. NAPRODAJ HI6A, TRGOVINA, FARMA, KONJI IN DRUGO. TACE 8E 08E6E, ZGUB- . LJENO, IN I>RUGO NEOZNAČENO, do 26 baaad ali 6 vrat.
d krat po.......................60c.
3 Ikrat po.......................42c.
6 krat ta vofi po................36c. -
' vaaka nadaljna vrata po.7c, iiCEJO SE TRGOVSKI -SOLASTNI-KI ALI DRUGE DENARNE PRILIKE — PREKLICI IN DRUGE O8EBNO •TI.
do 25 beaod ali 6 vrat
1 krat pov.x...................60c.
3 krat tm več po...............$1jB0
Vaaka nldaljna vrata po 10c. ŽAH VA LE IN MRTVAlKA NAZNANILA.
Vsaka vrata po................ ..6c.
Za vačkrat a«Jata cena pomnoži. DRUŠTVENA NAZNANILA.
Ikrat po ....---->..........4e vrata
Za veftkrat po..............3c vrata
4 do 5 beeed ae računa ena vrata.
DELO!
Možje za splošno delo v tovarni, navadno delo in pri strojih Dnevno ali "piece" delo. Dobra plača. Lake Ei;ie Iron Co ,915 E. 63rd St. severno od St
Clair ave. (83) _*
POZOR, LORAIN, O
Vsem Slovencem v Lorainu naznanjamo, da je
MR. LOUIS BALANT, 1633 E. 31st St. naš polnomočni zastopnik za . Lorain, O. pooblaščen sprejemati naročnino, tiskovine in oglase in sprejemati plačilo za' to. 'Priporočamo ga, rojakom kot poštenega in zvestega zastopnika.
Uprava "Clev. Amerike.*^
-VABUEN! STE NA-
ZABAVNI IZLET
pevskega društva Edinost
DNE 16. JULIJA
NA L. RECHARJEVIH FARMAR
rravi starokrajski bnnjevec
Cena 6 steklenic . . . $6.50 Cen« 12 steklenic .	$13.00
Čista slivovka kuhana iz piavih ^ \	čeipelj. Cena 6 steklenic . $6.50
Cena 12 steklenic . . .$13.00
Imamo najtinejši tropinjevec in
droinik. 1 gal, $2.25, $2.50, $2.75
Pristna rudeča ohioska vina
Gaiona . . 50, 55, 60 in 65c
Katavba in Delavare vino 80 in 85c gaL
Vinska posoda ob 5 do 10 gal. valja $1.00, za 25 «al. posoda $2.00. Pri votjih osrodlih ja sad Uez-plačen. Te cene ae samo ka na debele. Naročilu a«) a« priloli denar ia oalsncni naslov.
The Ohio Brandy Distilling Co.
Prva slovanska družb« u prodajo finik pjjat.
6102-04 St 0* A«. - - CfenU, 0. |
FARE $3.22 Jt^DAILY BETWEEN A f ^JfliLSLEVELAND5
I®
I,	r^ '/r	Great Skip "SEEANDBEE"*
d Tte Imatjad M«t awtir ttmmm m soy Uas4 wttar mt tba wwhL 1ii|i>— wmmmmt*- P ■ Um ter UM pMHotm, N g "CITY OF ERIE"-% M»wlWuwt St*a—r.--Of BUFFALO* U
S CLEVELAND-Daily. Mayllt to Nov. lSlh-BUFFALO |
ssaaar1. •. • .jmE/sgMsu-. • - astt- ■
M rWiirtiM At Buffalo for NI««*1* ir*.!l. uil «i| Kutnn and CimSh point«. Railroad Half k ** fnr ^
y THE CLEVELAND 9* BUFFALO TRANSIT CO.. CIimIUJ, Ohl* ^
Domačija t Baldwin County.
Lepfkraj za slovenske (armerje
' Elbarta, Baldwin County, leil v južno izhodnem voglu driavs Alabama. Lega tega okraja je precej na visoki ravnini, tako da je vedno v varnosti pred povodnjo. Zemlja jo rodovitna in peščeno prevlečna z ilovioo ležeča na gosto debeli ilovici ter je popolnoma lahka za obdelovanje. Pitna voda*, je tukaj mehka* čista in zdrava. Trgi so blizu te zemlje. Cerkve, šole, prodajalne, mlekarne, telefon, in farmarske organizacije, dobro družabno življenja, vse to jo tukaj. Od tukaj se lahko poiljejo vsi pridelki kakor: koruzo, oves, seno, bombaž, sladki krompir, sladkorni tr«, vsakovrstno sadje, In vrtne pridelke, živino in praži če, kakor tudi perutnino, po železnici ali po vodi z ladjo, v severne kraje, aH jih lahko peljete z vozom v metso Pensacola, ktero ima 30,000 prebivalcev, to lahko storite v enem dnevu. Tukaj raate vse, kar potrebujete. Tukaj je hladno poletu, pozimi j« pa gorico. La nekoliko akrov Ja dovolj ia vzdrževanj« ono družine. — 40 akrov vam donaža pa ia blagostanja s pridelki, ktarl aa lahko računajo od $75 do «260 na aker. Na tej zemlji zrastejo trikratni pridelki ▼ enem letu.
Jai vam poiljem zastonj vaa nadaljia pojasnila, ter vam odgovorim ' na vsako vale vpraianje.
' 1 ■ Math. Cesar
Office: eia Hartford Bldg. Stanovanja; 1000 W. 8S. at, Chicago. HL
MMiHunHittiiiiiiiimiiiiiuiuiiiiiNiniiiiNiMiniuitiiiuiiitiiitiii
Roman.	spi»»i ir. i™ sohl >
i ■ . ri	I* "'74,'" •i1'' '	4 Š
MNtc bodite no tragični!" se je zasmejal Orel strupeno. "Pravega poguma je treba! Toda prizadevati si hočem, da bom govoril vsaj brez ironije," je pristavil resno. "Oprostite pa seveda tudi, ako brez kompromisa. Glejte, prijatelj, ako bi bil uverjen, da ste sklenili ta mir iz res blagih, lepih, moških motivov, bi bil to lep dan mojega življenja; toda ta vaš mir ima svoje ganile koreni-ke v lenobi, zložnosti, v zaba-veželjnosti in posvetnosti. Zato širi neprijeten duh že ockla-Seč, in je klavrn, kakor so kla^ vrni oni, ki so ga sklenili. Grd bi bil boj, morda še grši, nego je ta mir, toda vsaj tako neskončno klavrn ne bi bil."
"Denimo tudi, da je tako", je rekel Pasar ves bled, a vendar šiloma miren. "Tedaj pa si dovoljujem vendar malo vprašanje: Vi, gospod župnik, ki govorite tako modro in mogočno in gledate tako globoko s svojih višav dol na nas — kako pa morate odgovarjati vi pred svojo vestjo, da tičite noč in dan tu gori,- širite okrog sebe glas o nekakem nadčloveku ter samo kritikujete, nikar da bi šli tja dol med svet in mu povedali z močnim glasom, kako naj se poboljša?"
Orel se je mirno smehljal in čakal Pasarja samo, kdaj kon-
"To bi radi vedeli, zakaj ne grem dol? If moj Bog, zato ne, ker so me poslali tu gor, da učim tu. Toda reči hočete mor-da, naj bi šel skliaevat shode in govoril na njih? Nato vam moram odgovoriti, da sem načeloma proti temu, In to načelo, ki morda nazadnje niti pravo ni, a je vsaj moje — umeje-te: moje 1 — se glasi: da stori vsak človek, pa prav vsak svojo dolžnost v malem, v onem krogu, kamor je postavljen; in ipotem ne bo treba enega samega velikega odrešenika sveta, ker jih bo na tisoče maj-b»nih. In moja vest, na katero ste potrkali ijcarprav, vam odgovarja glede na to, da je mirna in prepričana, da je storil \zupnik Ivan Orel gori na Poljanah, kar je btlo v njegovih močeh."
"Vsa Čast, gospod župnik! po vsej deželi je le eno mnenje, da ga ni lepšega in bolj skrbno obdelanega vinograda Gospodovega, nego so (Poljane. Toda, to boste priznali sami, da je vendar še večja in težavnej-ša umetnost, izpreobrniti in vuditi razuzdane, brezbožne meščane in tržane nego vladati čredo dobrodušnih, nepokvarjenih kmetov. Dvomim, dvomim, da bi mogli vi, gospod župnik, celo vi, napraviti tudi v petdesetih letih iz šentjan-ževcev Poljančane."
"Tega si pa Tes niti ne domišljam? Samo nekaj smem trditi; če bi bili v Šentjanžu vedno duhovniki v najlepšem in najsvetejšem pomenu te besede, bi dosegli nekaj, kar je vredno petdeset let najresnej-šega truda in samozatajeva-nja: gospoda. Sentjanževci bi še grešili, a prisiljeni bi bili, pisati svoje grehe na svoj račun in ne na konto svojih dušnih pastirjev. In potem, prijatelj, bi pošel marsikomu pogum, da bi grešil!...In poleg tega: ali poznate vso skoraj mistično moč — zgleda? Rotite, silite in pehajte ljudi še toliko in še s tako ginljivimi besedami, naj gredo čez trhlo brv, ko hrumi hudournik pod njo, nikogar ne boste zgenih; pojdite pa sami prvi pogumno čez, in tri četrtine jih pojde za vami! To, igltjte, je poglavitna stvar! Kak bi bil učitelj, kateri bi razlagal otrokom ure in ure, kako se piše črka a, nikar da stopi k tabli in jo zapiše sam?"
"Da, da, to je povedano nekako že v znanem pregovoru. Verba movement, exempla tra-
: hunt", se je nasmehnil (Pasar ironično.
"Hvala! Ta pregovor poznam tudi jaz. A vem tudi, da ljudje ne mislijo ničesar pri tem; zakaj drugače ne bi ga rabili oni, ki ne dajo dobrih zgledov, dasi ga poznajo." '
"Ali mislite s tem mene?"
"Eb, Ceinu bi mislil baš vas, ko je dovolj drugih", se je zasmejal Orel in pogledal hladno Pasarja v razkačene oči,
"No, saj se umemo vendarle!" je vzkliknil Pasar še bolj bled. "Vam, gospod župnik, se zdi najbrže pohujšljivo celo to, da se drznemo v Šentjanžu prihajati tudi mi včasih med druge ljudi!"
"Gospod kaplan, to je pa zopet drugo, dajati slabe zglede, oziroma pohujševati, ali pa samo — ne dajati dobrih zgledov. Če vas pa že zanima moje mnenje o vaših namerjanih sestankih v salonu pri Zebriču v Sumni, mešani družbi, vam rečem, da se meni zde prav ti sestanki, prav to kompromintvo še stokrat bolj klavrno nego vse prejšnje. Pravkar ste stali svojim nasprotnikom z ljutim orožjem nasproti — že res, to orožje je zopet v nožnicah in podali ste si roke — toda ves prepad, ki je zijal prej med vami in njimi, bi moral zijati med vami in njipii tudi še sedaj, in vi bi morali čutiti proti njim prav gotovo isto, kar ste čutili prej — ako ste res kaj -— čutili... Toda vsega tega naenkrat ni nič več, iin široko žrelo onega prepada se je zaprlo zadovoljno mlaskaje, ko ste vrgli svoja načela vanje, kakor se zapre žrelo kakemu krokodilu, ko se mu vrže dober grižljaj..."
■"Zdaj rečem pa jaz vam, gospod župnik, da ne bodite tragični ! Tu se ne igre za žrtvovanje načel, gre se edino le za nekoliko nedolžne zabave, ki jo je tako-le vsakdanji človeic, kakršni smo mi, včasih vendarle potreben."
"Da, potem že", se je nasmehnil Orel. "Ako vam je namreč to zabava, sedeti med ljudmi, ki so vajm tako daleč po svojem čustvovanju in po svojih nazorih, govoriti z njimi o stvareh, ki s0 tako tuje vašemu srcu In vašemu duhu — izkratka, ako se ne čutite tujca sredi teh glasnih, veselih ljudi, potem že, potem že..."
az, za svojo osebo, ne," je odgovoril Pasar trmasto in za-ničljivo zmajal z rameni.
"Tedaj pa niste duhovnik, ampak navaden rokodelec, ki napt^tvi za dve kroni malo, za deset kron veliko mašo in iz-brblja za groš očenaš!" je vzkipel Orel strastno.
"Tako? in kaj mislite, dal mora biti vsak duhovnik čemeren mračnjak, kakor ste vi in živeti tako nemogoče življenje, kakršno živite vi? Sicer pa: Zakaj občujete v« tako intimno1 tudi z enim izmed takih le, posvetnih, najbrže celo brezver-skih ljudi, ift celo rajši s tem posvetnjakom, nego s svojimi stanovskimi sobrati?" In Pasar se je spačil naenkrat hudobno pred njim.
<wVi mislite gospoda sodnika?" je vprašal Orel zopet mirno. "In prav je., da ste omenili to, zalkaj zdaj vam lahko povem z eno besedo, česar prej nisem mogel zagrabiti z desetimi: Kakor je videti, prištevate med posvetnjake vse one, ki niso duhovniki ali redovniki; tem nasproti pa stojimo vsi mi ki imamo črne talarje ali vrv okrog pasu. Vi sodite torej po obleki, ali kvečjemu — prosim, prosim, da ne boste protestirali, dopolnim že jaz! —- ali kvečjemu po tem, koliko vere kaže kdo na zunanje. Toda po vsem tem jih ne boste spoznali, vam pravimj Dvoje je temuč ljudi na svetu. Gospod Ribnik se bo morda še spominjal" — s tem se je obrnil zdaj k onemu — "da sva nekoč že govorila o
tem in rabila takrat izraz: ot-
I roci tega in otroci onega sveta. So, ki so jim oči obrnjene v
-j zunanji in talki, ki so jiim zagle-| dane in zasanjene gotovo da
| v. notranji svet; so, ki'gledajo s f svojim telesom, in taki, ki gle-® dajo s svojo dušo; so, ki kaže svet njih sliko kakor ogledalo, in taki, ki se »zrcali svet v njih duši; so, ki so jim morali celo JBoga vpodobiti, da ga mo-- rejo moliti in ki so prišli na posodo po te molitve k drugim, . in taki, ki ga imajo že v srcu . in ga molijo v samoti in ga skri I vajo in ki so šle imolitve na po-l sodo k njim..
t "No, pri gospodu sodniku so dobile pa menda bore malo", se je zasmejal Pasar vmes. Orlu se je stemnil obraz, in . pogledal je mračno v tla. Ven-i dar pa mu je ostal glas še vedno ves miren, ko je rekel čez . nekaj časa:
< "(Gospod sodnik je kakor ra-: stlina, ki bi bila spadala morda , v drugo zemljo, v kateri bi se bila razvila v samotnO, veliko in lepo drevo: toda Bogu vsemogočnemu se je izvidelo, da jo je pustil usodi vreči v sredo življenja. Zakaj Bog ni pedan-tičen vrtnar in ne izbira in za-znamlja rastlin s številkami in jih ne posaja in ne presaja po i gredicah; po vsem svojem vrtu jih je križem nasejal, in čez nje šumi in njih vrhovih rju- I je usoda kakor nevihta čez plan in trosi njih srca, njih želje in njih hrepenenje kakor prašek I iz kelihov na vse štiri strani. In j eno pade na kamen in se posu- \ si, in drugo pade med robidov- , je in -robidovje ga zaduši, in tretje pade na pest prsti in zra- I ste palec visoko, in četrto pade < v sončno grudo in vzklije do neba. Nad vsemi pa plava Nje- I gova roka, in ko pride pobirat j ne bo meril stebla, ampak sodil bo le začetek, žitje in konec... ' Zakaj tako je, da pade često 1 ljulikino zrno na blagoslovljeno -njivo, pšenično pa poleg nje na ' trdo pot; in ljulika vzklije, pše- \ nico pa stro trde noge. Toda j tudi pohojena pšenica je še vedno pšenica, in bolhotna ljulika \ še vedno ljulika, ker ne more . postati nikdar, niti na najboljši zemlji pšenica. A tega mi ne I moremo vselej ločiti. Zato ne I sodimo, ker še ne vemo, ali 1 smo plevel, ali plemenito žito; I in celo ako vemo, da smo žito, I še vedno ne vemo, all smo poln I ali prazen klas...
"Ali mislite hoditi tudi vi k I tem večerom v trg, gospod ka- I plan?" se je obrnil naenkrat k I Ribniku s prijaznim nasme- I hom. Ribnik.
ki je stal ves ta čas I nemo ob strani in samo poslu- I šal, se je ves zardel in zajecal I nekaj neumljivega.
"Ali ne ženirajte se!" se je I zasmejal Orel. '*Ako vas veself, I srečna vam pot! Sploh vaim po- I vem vpričo gospoda Pasarja. I Samo to - zahtevam, da* vršite I svojo dolžnost kot kaplan tu I gori, v vsem drugem ste popol- I noma prosti. Če sem napravil I izpočetka včasih temen obraz, I je bilo to le raditega, ker sem I vas hotel spraviti na ono pot I tja gor" — pokazal je z nas- j imehom na stezico po hribu za ] vasjo — "toda, če vas ta pot I ne /eseli, Bog ne, daj, da bi vas I vlačil s silo gor..».iz doline I namreč, kamor vas vabi gospod I kaplan.Torej name nikakih I obzirov, prosim!.. Ali opro- I stita, gospoda, da vama nisem I ničesar ponudil! Kar tako za- I klepetali smo se. Stopita v hlad- I nico, prosim, takoj dobim kaj I iz kleti!"
"Ne, hvala lepa, gospod žup- I nik, res imam že dovolj", se je I priklonil Pasar ironično. "Po- ] krepčal sem se namreč že pri 3 gospodu kolegu", je pristavil I nedolžno in iztegnil Orlu svo- I jo roko. 1
(Dalje prihodnjič.)
—Naročniki, katerim je po-	I
tekla naročnina, so trljudno	I
prošerti, da poravnajo naročni-	I
no. Papir, ki se rabi za tiska-	I
nje lista, se je podražil za več	I
kot ioo procentov in velja da-	\
nes 5 centov funt. Le če na-	J
ročniki točno plačujejo svojo	I
naročnino, je mogoče zmago-	I
vati stroške. Prosimo torej na-	I
še naročnike, da so točni kakor	I
vselej.	'
i . -
' w	v	^^	'V
VAŠA ZELJA JE URESNIČENA
■■ ,.	1 Ui M m hi	■
Krasen f o no graf s B|||
kabinetom safrio	JMl|jj
'15.00WM
Dolgo ste si zaželeli fonograf, krasnega iz-	ftffivi^!///11 l l1/!} jIKrf(fnAjifli
delka, s stojalom, ki bi bil po nizki ceni. In sedaj	| lllfllfl llli BI fllM^B ^
seje želja spolnila — v naši zalogi imamo sedaj	1 [KwWI/I/}M/Bi 11 |Hw/{fAUSM perfekten inštrument za vašo ženo in otroke, da jJJ,/7//IjB9
se razveselijo. Vsa krasna glazba najboljših	|| || 'Mj||j umetnikov se lahko igra na tem fonografu, in cena je tako nizka, da vsakdo lahko plača za
Nekaj krasot Carola fonografa.
'Po vseh ameriških državah se je ljudstvo začudilo, ko je prišel ta fonograf na trg. Ljubitelji lepe godbe iz vseh jkrajev so se začeli' kar trgati za te fonogra-fe. Tovarna iriia toliko naročil, da komaj sproti izdeluje vse zahtevane fonogra-fe. Kabinet tega fonografa je mahagonijevo delo, tocra tehta samo 11 funtov, se lahko prenaša po hiši, se vzame s seboj na avtomobil na izlet. Ta fonograf je si 'avček med vsemi fonografi.	•
Naročite takoj še danes,
Visok je 22 palcev, močan, trpežen in krasnega glasu, popolen mehanizem in vsi rekprdi se lahko rabijo na tem fonografu. Otrok lahko igra ta fonograf. Zavarovan je proti prahu in ima posebno shrambo za plošče, ker zaloga je majhna in bo kmalu pošla. Kdor prvi pride, prvi bo postrežen. Cena kompletnemu fonografu je samo $15, iri v nekaj dnevih je bilo nad desetti-, soč teh fonografov prodanih, tako so se priljubili ljudsvtu.
Dobi se samo pri	*
FranK. C erne,
SLOVENSKI URAR IN ZLATAR.
Zaloga grafofonskih plošč v vseh jezikih. Pošiljamo tudi po pošti na druge kraje..
6Q33 St. Clair AtJe., Cleveland. O.
BORU U ME
iBorba za življenje, je vsak dan hujša, če ne bolj nevarna, je škodljiva posebno onim, ki.ne mislijo na sebe, postanejo brezbrižni, zanemarjajo svoje .lastno telo in zdravje. Posledica tega prenap|tega življenja je, da se izmučijo; nastanejo ' neredi neprebavnosti, duševna slabost in fizičrta slabost. Tak položij zahteva takojšno pozornost in prava stvar v talcem položaju je,"da vzamete
TRINERJEVO AMERIŠKO GRENKO VINO
Zboljša razdejano delavnost prebavljalnibi organov, ki so prenapeti radi dela ali iz drugega vzroka, s tem do odstrani iztelesgi vso nečisto snov in
ZBOLJSA APETIT
REGULIRA PREBAVNOST,
PREPREČI GNJITJE,	,
/ OZDRAVI ZAIPRTJE .	UTRDI TELO
Trinerjevo ameriško grenko vino regulira delo prebavljalnih organov. Rabite ga kadar imate
ZGUBO APETITA
SLABOST PO JEDI NAPETOST,
SLABO SAPO,	1
PREVLEČEN JEZIK ,'	\
KOLIKO IN KRČE, 1 ZAPRTJE BLEDOST, TELESNO SLABOST.
Trinerjevo vino vam zagotovi zdravo spanje, da lahko opravljate svoje dnevno delo. Stari ljudje bi morali vselej imeti. zanesljivo zdravilo, pri roki in je redno rabiti. 2enske, katere boli glava, naj poskusijo Trinerjevo ameriško grenko vino.
CENA $1.00 ,	PO LEKARNAH
Joseph Triner,
izdelujuči kemist
1333-39 so. ASHLAND AVE, / CHICAGO, 11^. ---f*- 1- ^ , ,
Ce imate otrple mišice, revmatizem, nevralgijo, lumbago, rabite Trmerjev linirrtent. Mišice otrple radi trdega dela, n*j se drgnejo s Trinerjevim linimentom Cena 25 in 50c, po lekarnah, po pošti 35 in 60 oentov.
if	U
1 SLOVENSKA R
|| GOSTILNA H
3 V kjer dobite Ano pi-jač?, dobro poitrc-
ibo. Prodajajo	S
• if» tudi u domač« po-I	trabo no •tokUaice
in galoao.
* C«a* mara« 1 Dobra aalo«al j
I JOSIP KALAN, {
I 6101 ST. CLAIR AVE.
SfllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIimilllHul ^^^^^^^
ta vaM pav«, d« £• ai ajagov racaipt ut«a> čno >v«J" ta a4 aaj£bt«jiih idravtl, da raa aa mm asdravilL
Vail adratralikf racapti morajo »riti V aaJta lakaraa, kjar bodajo sdalaal n*ta*t*a p« ialji idr»vaik>. Imamo tudi popolndtklb. ■a rumijavik pradmatov. laalatalk potrafc. Kla, dišav, cigar ia aladkorja.
Guenthers Sloven. Lekarna,
Addiaon Rd. rogal St. Clair Aro. V	'	i.
l FINO VINO
>
>	vedno dobite pri Josip i
>	Koželu. Belo niagara in j ^ concord vino. Posebno \ & ženskam je moje vino zna- j g no. Po stari navadi Josip ; i Kozely, 4734 Hamilton ave
A. M. KOLAR,
Slovenska gostilna.
3222 LAKESIDE AVL ^
Se priporoča Slovencem r obilen oblek. Točne postrežba. Vedno eTofte pijafe. *
National Drug Storot ^ Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. in 61. ceite^ 9 posebno skrbnostjo izdehije-e| mo zdravniške pnedpis-e. V za- " logi imamo'vse, kar je treba v najfboljii lekarni.	(45)
Velika soba za dva boljša člo-^ veka, dobra oprava, se odda za primerno ceno. Dve postelji v sobi. Vprašajte na 1441 E. 53
st.	. (8Sy
IZURJENI ZOBOZDRAVNIK,
Dr. 1 A. folbfleisch,
6426 St Clair Ave.
jovori te slovensko b hivat« ko. Točna postrežba, časo-iisi na razpolago. Ženske trežnice. Edini zobozdravnic i urad v mestu, kjer se govovi lovensko in hrvatsko.
Uradne urci
Od 9i30 do 11«30 dop. r* Od 1:30 do 5.-00 pop. Od 6:00 do 8:00 rrečer
"elefon nrada:
Imšt 408 J.
Telefon »tanoTanja:
Eddy 1856 M.
Ž! '* - f ' >t'.