M17.
O Llabljiinl, o petek, dne ZZ. januarja 1909.
Leto XXXVII.

Velja po poŠti: sa celo leto naprej K 26-
sm pol leta
ip<
m (etrt leta us en mesec
13-— 6-50 220
V upravniJtvus
m celo leto naprej K	22-40
ga pol leta „ „	11-20
»	5-60
h	190
1 P1
um Četrt leta ££ »n mesec
Xa poSllj. na dom 20 H na
mesec
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Inserat!: Cnostop. petltvrsta (72mm)r
za enkrat za dvakrat. . , za trikrat . . , za ve? ko trikrat,
13 h 11,
8,
V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsia i 26 h. Pri večkratnem ob-iavljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, Izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo K V Kopitarjevih ulicah {t. 2 (vhod ?ei
-dvorISCe nad tiskarno). — Rokopisi st
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona itev. 74.
Političen list za slouenski narod
Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2.
---Vsprejema naroinlno, Inserate
reklamacije. UpravntSkega telefona Stev. 188.
■urr- o^našnja številka obsega 6 strani.
Ali ni refltve?
Na Ogrskem se že dolgo pleto važne stvari. Dasi je celo za najizkušenejše dr-državnike težko ugeniti in sklepati, kaj se godi za kulisami mažarskih strank, je vendar zadnji čas veliko znamenj, iz katerih se da vsaj eno posneti, da koalicija mažarskih vladnih strank razpada in je treba misliti na novo vlado, ki naj prevzame drž. posle.
Kako je do tega prišlo, da dozdaj ko-alirane stranke ne morejo več iti skupaj, to bogvedi. Kar se namreč Mažarov tiče, človek nikoli ni siguren, ali so zapletki, ki se v njihovem politiškem življenju pojavljajo, natorni ali pa le umetno narejeni ter dogovorjeni, da si kaj prigoljufajo. Navadno plača te račune krona, oziroma naša državna polovica.
Tudi topot bi se bilo kmalu nekaj takega dogodilo. Neodvisna stranka, ki stoji na temelju načel Lajosa Košuta iz I. 1848, ustavna stranka grofa Andrassyja, ki se »lojalno« drži dualističnega principa, dato 1867, in katoliška ljudska stranka niso več soglašale. Prej tako lepo uglašena koalicija je jela peti napačne glasove. Dr. We-ckerle in Kossuth sta si tedaj izmislila novo sredstvo, da zopet uglasita koalicijo. Izkušala sta krono pregovoriti, da dovoli Mažarom vojaške koncesije, ki naj bi bile prvi korak za popolno ločitev skupne armade v avstrijsko in ogrsko. Krona in vojni minister sta se že udala, kajti dr. Weckerle jima je živo slikal vraga na steno, češ, če ne privolita v te zahteve, ki so malenkostne in se prav nič ne tičejo skupnosti armade, gre na Ogrskem vse na kose in nastale bodo velike, celi državi nevarne homatije, prišli 'bodo na vrh radikalci itd.
Toda gosposka zbornica se je slovesno oglasila in grof Thun je rotil krono, naj varuje edinstvo armade, ki je spričo sedanjega zunanjepolitičnega značaja edino, na kar se more monarhija še zanesti. Ta apel in brez dvoma tudi pritisk gotovih vplivnih oseb na dvoru je res imel uspeli.
'Dr. Weckerlu se torej ni posrečilo potoni vojaških koncesij zakrpati špranj, ki zijajo na njegovi pisani vladni večini. V neodvisni stranki se <je pojavila močna
frakcija, na čelu ji Justh, Hollo in grof Bat-thyany, ki hočejo na vsak način sedanjo vlado strmoglaviti ter sestaviti novo vlado. ki bi se opirala edinole na neodvisno stranko. Začeli so naenkrat zahtevati neodvisno banko. Grof Andrassy, minister notranjih zadev, zelo vpoštevan na dVoru, »lojalen«, oče slavne volivne reforme, pa se upira neodvisni banki, dobro vedoč, da bi pomenjala gospodarski polom za Ogrsko, ki živi vse svoje življenje kot parasit na telesu tostranske državne polovice. Toda Justh pravi: Ali se zavzame vlada za neodvisno banko ali pa razbijemo An-drassyjevo volivno reformo, ki je ničvredna. Kriza je tu.
Cesar je poklical k sebi grofa Andras-syja. Danes je pozvan k njemu grof Ap-ponyi, intimus Kossuthov. Brezdvoma iz-kuša krona zvedeti, kako bi se mogla sestaviti nova viada. Koalicija načel I. 1867. z načeli I. 1848. se ne da vzdržati, kakor se kaže. Ali naj zavladajo radikalci, Košu-tovci ali pa »lojalni« ljudje, katerih tudi ni malo in komaj čakajo, da jim kralj poveri zopet vlado: grof Khuen-liedervary, Tisza, Kristoffy itd. Ogrskemu narodu je itak vseeno, kdo ga vlada. Glavna stvar je, da župani in sudaci ne izgubijo svojih provizij, listi pa svojih subvencij iz reptil-skega zaklada. Najbolj verojetno je, da sestavi novo vlado kak član neodvisne stranke, Justh bo v njegovem kabinetu za ministra, Hollo pa predsednik zbornice. Potem bo na Ogrskem zopet nekaj časa mir, dokler ne bo kaka nova ličnost postala željna ministrskega kruha.
Tako se mažarske zadeve sučejo v večnem krogotoku umazanih osebnih ambicij in klikarstva. Nihče nima poguma končati to sramotno politiko, ki truje naš državni organizem. Zakaj si merodajni faktorji ne poiščejo železne pesti, mož, ki bi, kakor je dogovorjeno v paktu s krono, izvedli pravično volivno reformo in spravili do veljave ljudski glas, glas zatiranih narodnosti nemažarske krvi. Ali ni sramota za nas, da morajo tujci, Angleži in Škandmavci povzdigati svoj glas za nemažarske narodnosti, da inozemstvu prepuščamo skrb za narode, ki so zvesti dinastiji, pa vendar tlačeni od budimpeštan-ske klike, ki dela z njimi kar hoče. Ali je častno za nas, da znani Watson (Scotus Viator) zopet v novi knjigi (Racial pro-
blems in Hungary) opozarja Evropo ita krivice, ki se gode Slovakom, narodu, ki gleda v dinastijo kakor v Boga in od nje upa rešitve?
In kaj vidimo na Hrvaškem? Še vedno vlada baron Rauch, zakaj in kako, se ne ve. Ali vleče Rauch Mažare ali Mažari Raucha, se ne da dognati; to je gotovo, da plačajo račun Hrvati. Pravkar je izdal železniški minister naredbo, ki pomenja nov korak k pomadžarjenju, samo lansko leto so ustanovili Mažari na Hrvaškem 32 šol, v Osieku pa snujejo sedaj celo gimnazijo. Kako so svoj čas s Srbi delali proti Hrvatom, je znano iz dobe grofa Khuena, ki je dovolil, da so ga imenovali »srbskega bana«, kako pa danes proti istim Srbom nastopajo, kaže vefeizdajski proces. Da se ga Košutovci silno boje, dokazuje nalog, ki je prišel iz Budimpešte v Zagreb, da naj se sodni dvor ogiba »nepotrebnih razprav o stvareh, ki ne spadajo strogo v obtožnico«!
Ali res ni nikogar, da bi izžgal to rano iz telesa monarhije? Uničil lažnjivo teorijo, da tvorijo Mažari posebno politiško narodnost? Podal roko Slovakom, Hrvatom, Rusinom in Srbom, da vstanejo iti stro neopravičeno premoč maloštevilne in malorodovitne mongolske pasme, ki kakor tujec-kolonizator tlači življenja kipeča in zdrava ljudstva? . . .
Potres u Južni Itolli
Rešitev po 22 dneh.
Dne 18. t. rn. so iz razvalin neke hiše na korzu Vittorio Emanuele v Messini potegnili na dan več mriičev in moškega, ki je bil sicer že mrliču podoben, a je šd dihal.
Požar v Messini.
Požar v Messini še divja pod razvalinami. Plameni švigajo med gostim dimom proti nebu. Ogenj uničuje hiše, ki so po potresu še ostale. Razletelo je skladišče špirita in velika zaloga petroleja. Gašenje je pomanjkljivo, ker nedostaje briz-galnic.
Ali naj se zgradi nova Messina?
Francoska učenjaka Michel Levy in Kamilo Flammarion sta odločno proti temu, da bi se zgradila nova Messina na dosedanjem prostoru ali pa v bližini. Vsa ta obal je posvečena propadu, ker leži nad
nevarnim robom zemeljske formacije. Flammarion pravi, da'bi se smelo zgraditi k večjemu pritlične ali enonadstropne hiše iz cementa z železnim ogrodjem, kakor so v navadi na potresnem ozemlju Japonske, nikakor pa ne visoke palače.
Madrid za žrtve.
Dobrodelna predstava v kraljevskem gledišču, pri kateri je bil navzoč kralj Alfonz XIII. s kraljico, kraljico materjo in celim dvorom, je imela 70.000 frankov čistega dobička.
Škoda, provzročena po potresu.
Glasom poročil iz Rima znaša po uradni cenitvi škoda, provzročena po potresu, okroglo dve milijardi lir. Vladna predloga, da se Messina nanovo zgradi, pride še ta mesec pred zbornico.
Zanimiv pojav.
General Darditi je včeraj iz Palmi brzojavil ministrskemu predsedniku Gio-litti-ju: Iz razpoke neke ob morju ležeče skale se dviga gost dim in žvepleni plin. Vsled vročine so se bližnja drevesa posušila. Zaukazana je preiskava tega pojava.
Dnevne novice.
■+ Boj za volitve v trgovsko in obrtno zbornico so včeraj začeli predsednik trgovske in obrtne zbornice Lenarčič, »Sloveli. Narod« iu ves liberalni aparat. »Narod« je priobčil tudi že liberalne kandidate. Liberalni agitatorji letajo od hiše do hiše in pobirajo glasovnice. V okolico so se danes zjutraj peljali z izvoščeki. Samoumevno je, da postavimo torej tudi mi v vseh, tudi v I. obrtni kategoriji, svoje kandidate, zato naj volivci svoje podpisane glasovnice pošljeio takoj na naslov: Ivan Kregar, pasarski mojster v Ljubljani. V trgovski in obrtni zbornici se potrebuje odločnih,za prospeh obrti in trgovine vnetih mož, in ne liberalnih strankarjev, ki pri najvažnejših zadevah navadno — molče. Opozarjamo vse zavedne volivce, naj se ne dajo zavesti po liberalni agitaciji! Naši somišljeniki naj pazijo, da jih liberalni agitatorji nikjer ne prehite. Povsod na delo!
Pomožna akcija. »Gospodarska zveza« opozarja tem potom vse interesente pomožne akcije, kakor hranilnice in posojilnice, županstva in tudi posamezne po-
LISTEK.
Otok zakladov.
Angleško spisal R. L. Stevenson. Prevel J. M.
(Dalje.)
Posrečilo se mi je, da sem prišel iz morja; nisem se povrnil praznih rok. Tam je sedaj ležala ladja prosta vseh roparjev, da jo zopet vzamejo v last naši možje in odrinejo na morje. Nič ni bilo bolj samo ob sebi umevnega, kakor vrniti se domov v ostrog in 'se ponašati s svojimi uspeli?. Morebiti bi me malo karali radi mojega bega. toda osvojitev »Hispaniole« je bil zadosten odgovor in nadejal sem se, da bode celo kapitan Smollett priznal, da nisem tratili časa.
l akih misli in prav dobre volje sem se Podal na pot domov proti ostrogu in svojim tovarišem. Spominjal sem se, da je najbolj vzhodni izmed obeh potokov, ki sta se izlivala v sidrišče kapitana Kidda, tekel od gore z dvema vrhoma na moji levi strani, in radi tega sem se obrnil v to smer, da bi prekoračil potok, kjer je bil še majhen. Gozd ni bil zelo gost in sledeč "ižjim podaljškom gore sem kmalu zavil
za ono goro in ne dolgo potem prebredel vodo, ki mi je segala skoro do kolen.
To me je privedlo blizu onega kraja, kjer sem naletel na Ben Gunna, in zaradi tega sem korakal bolj previdno in se oziral na vse strani. Kmalu se je popolnoma stemnilo, in ko sem ugledal dolino med obema vrhovoma, sem opazil na nebu migljajoč svit, kjer je po mojih mislih človek z otoka pri prasketajočem ognju kuhal svojo večerjo. Čudil sem se sam pri sebi, da je mogel biti tako brezskrben. Kajti ako sem jaz videl to žareinje, ali ni mogel tega opaziti Silver, ki je taboril na obrežju med močvirjem?
Polagoma je postala noč še bolj črna, in vse, kar sem mogel storiti, je bilo, da sem hodil vsaj nekoliko približno proti svojemu cilju; gora z dvema vrhovoma za menoj in Daljnogled na moji desnici so postajali vedno manj in manj vidni. Zvezd je bilo malo in so bile blede, in po ravnini sem se neprestano izpotikal in padal v peščene jame.
Naenkrat me je obdala neka svetloba. Ozrl sem se kviško; bledo svitanje luninih žarkov se je prikazalo izza vrhunca Daljnogleda, in kmalu potem sem videl nekaj širokega in srebrnega, ko se jc pomikalo globoko doli za drevesi in vedel 'sem, da je vzhajala luna.
S pomočjo te svetlobe sem kmalu prehodil ostanek svojega pota; včasih i
sem korakal, včasih tekel in se nepotrpež-Ijivo bližal ostrogu. Ko sem pa stopil v gozd, ki leži pred njim, nisem bil tako lahkomiseln, da ne bi umeril svojih korakov in hodil nekoliko bolj oprezno. Moji doživljaji bi se žalostno končali, ako bi me moji pomotoma ustrelili.
Dospel sem naravnost doli do roba gozda. Zapadni del je bil že ves razsvit-Ijen, ostanek pa in ostrog so ležali še vedno v temni senci, obrobljeni z dolgimi srebrnimi svetlobnimi žarki. Na drugi strani koče je izgorel velikansk ogenj do pepela in razširjal mirno rudečo svetlobo, ki je bila v velikem nasprotju z bledo svetlobo lune. Niti žive duše ni bilo čutiti niti glasu izvzemši šumenje vetra.
Zelo začuden in morebiti tudi malo prestrašen sem se ustavil. Mi nismo imeli navade zakuriti velikega ognja, po kapi-tanovem povelju smo celo skoparili z lesom, in začel sem se bati, da se je utegnilo v moji odsotnosti kaj hudega zgoditi.
Plazil sem se okoli vzhodnega konca in vedno stal v senci ter sem na pripravnem mestu, kjer je bila tema največja, splezal čez ograjo.
Da sem bil še bolj gotov, sem se plazil po vseh štirih brez najmanjšega šuma proti hiši. Ko sem dospel bližje, je postalo moje srce naenkrat mnogo lažje. Smrčanje samo ob sebi ni ravno prijeten glas in jaz sem se pri drugih priložnostih po-
gosto pritoževal radi njega, toda v tem trenotku je bilo slišati kakor godba, kako so moji prijatelji glasno iu mirno smrčali v svojem spanju. Mornarski klic straže: »Vse dobro!« ni nikdar bolj pomirjajoče donel na moja ušesa.
V istem času pa ui bilo nobenega dvoma o eni stvari: oni so strašansko slabo stražili. Ako bi bil Silver in njegovi, ki bi se plazili sedaj okoli njih, živa duša ne bi dočakala belega dne. Tako se godi, sem si mislil, ako je kapitan ranjen, in zopet sem začel samega sebe močno grajati radi tega, ker sem jih zapustil v toliki nevarnosti, ko jih je bilo tako malo za stražo.
Med tem sem se priplazil do vrat in vstal. Povsod je bila tema, tako da nisem mogel ničesar razločevati s svojimi očmi. Kar sc tiče glasov, je bilo čuti enakomerno smrčanje spečih in semintja kak majhen šum, ki si ga nisefn mogel razlagati.
S svojim orožjem pred seboj sem stopil naravnost notri. Nameraval sem se vleči na svoj prostor (sem mislil in se he-lietal) in se razveseljevati nad njihovimi obrazi, ko me najdejo naslednjega jutra.
Moja noga je zadela ob nekaj, kar sc je umaknilo bila je noga enega spečih obrnil se je in zastokal, vendar se ni zbudil.	(Dalje prihodnjič.)
sestnike, da ji vsled ukaza visoke c. kr. deželne vlade absolutno ni mogoče katerihkoli osebnih želja prosilcev upoštevati, ker je vladna konferenca dne 17. t. m. sklenila, da se ima druga razdelitev samo na podlagi prošenj, katere so se oddale potom županstev vladi, vršiti. Opozarjamo tudi še, da bodo vse tozadevne prošnje, naslovljene na »Gospodarsko zvezo«, ostale brezuspešne in nerešene. Prosimo nujno, da prosilci to upoštevajo!
+ Pomožna akcija — pomankanje krme. Na izvajanja g. Alojzija Domicelja v Zagorju pri Št. Petru izjavlja »Gospodarska zveza« samo toliko, da je 'bilo seno za celo Kranjsko razven par občin, katere so direktino dobile isto, -že okoli Božiča disponirano pri dobaviteljih in bo tudi, če se to ni že zgodilo, v par dneh razdeljeno. Razvidno je torej, da je vse delo ene razdelitve, kar ga je imela »Gospodarska zveza« direktno s prosilci, že izvršeno. Kar se pa tiče opazke na naslov gospoda Škerbinca, je pač g. Domicelj ono »Obupno jadikovanje« videl le v svoji burni domišljiji, — na nas je napravil vtis, kot bi je imel jako veliko, in le Obžalujemo g. Domicelja, če tudi o drugi'h rečeh na podlagi svojih »osebnih prepričanj« tako nezanesljivo, slabo in napačno sodi. Slednjič je treba omeniti še glede nasveta g. Domicelja kranjskim občinam, naj se obrnejo naravnost na deželno vlado, da so občine to itak že storile, in vlada je tudi svoje že ukrenila.
+ Predloga glede laške pravne fakultete v nevarnosti. »Hrvatska korespondenca« poroča iz državnozborskih krogov, da bi se italijanski poslanci zadovoljili tudi s pravno fakulteto na Dunaju, ker uvidevajo, da jim je vlada v Trstu ne more pod nobenim pogojem ustanoviti. Vprašanje pa je, ali bodo mogli nemški krščanski socialci pritrditi vladni predlogi. Ne le da bi jim potem očitali nemški radikalci, da so povzročili nevarnost za nemški značaj Dunaja, ampak tudi Cehi bi zahtevali pravico javnosti svojim dunajskim zasebnim šolam. Obenem bi zahtevali tudi Malorusi (3.500.000) in Slovenci (1,250.000), da se jim da iste pravice, kakor še ne 800.000 Italijanom. Na popolno malorusko univerzo z lastno avtonomijo pa vlada niti ne misli, ker se ne mara zameriti Poljakom. Vlada bo torej težko spravila predlogo o laški pravni fakulteti pod streho. Mogoče pa je, da vkljub vsemu najde odsek formulo, ki bi obenem ustregla vsem strankam.
Odlikovanje. Papež Pij X. je odlikoval banjaluškega odvetnika in predsednika okrajne »Hrv. nar. zajednice«, dr. Jožo Šumanoviča z zlatim križcem »pro Ecclesia et pontifice«.
+ Narodnostna konferenca v Trstu. V zadevi sklicanja tržaškega deželnega zbora so bili za včeraj poklicani zastopniki Italijanov in Slovencev k ccs. namestniku Hohenlohu.
+ Ali izpolnjujete svojo dolžnost? — Katero pa? Da kolekujete vsako pismo s kolkom: »Obmejnim bratom v pomoč.«
+ Vodovod Cerknicu-Rakek. Z Dunaja se nam poroča: Vlada zahteva, da deželni zbor sklene poseben zakon o gradnji tega vodovoda. Načrt zakona je poljedelsko ministrstvo že v novembru 1908. poslalo finančnemu ministrstvu v odobre-nje. Ondi pa je načrt obležal, da ga deželni zibor v zadnjem kratkem zasedanju ni mogel rešiti. Po posredovanju poslanca Žitnika je deželna vlada minoli teden brzojavno prosila poljedelsko ministrstvo, naj ji hitro pošlje načrt. Finančno ministrstvo pa je prepozno vrnilo ves akt, ki ga je poljedelsko ministrstvo poslalo v Liubljano, ko je bil deželni zbor že odgo-den. Poleg tega pa je nastala nova težava. Poljedelsko ministrstvo zahteva namreč, da mora deželni zbor za vsak večji vodovod kot deželno podjetje skleniti pose beri deželni zakon z jasno določbo, da udeleženci (občine, vodne zadruge itd.) ne smejo več prispevati nego 30 odstotkov. Doslej je država navadno prispevala za vodovode 40 /o, dežela 25'/', udeleženci pa 35 '!<. Ti deleži prispevkov pa niso določeni v zakonu, marveč so se tekom let udomačili. Iz razlogov, ki jih ne bo-detn navajal tukaj, pa zahteva poljedelsko ministrstvo, da smejo udeleženci prispevati k večjemu 30 odstotkov. Ker ni upa nja, da bi vlada dovolila več nego 40 odstotkov, ne preostaja drugega, kakor da deželni odbor zviša deželni prispevek od 25 na 30 odstotkov, sicer je vodovod nemogoč. Isto zahteva osrednja vlada za podaljšanje vodovoda v Mošnje. Pač pa vlada dovoli, da se gradnja vodovoda prične, preden je sklenjen deželni zakon, ako deželni odbor naznani poljedelskemu ministrstvu sklep, da dežela prispeva 30 odstotkov. Toliko danes v odgovor na mnoga vprašanja.
+ Nadškoi Siadier je v spremstvu svojega tajnka monsignora Karola Can-
karja dospel na Dunaj ter je v roke cesarjeve položil prisego pravega tajnega svetnika.
+ Delo šulferajna na Kranjskem. Iz
Roden pri Črnomlju se nam piše: Nemški šolski nadzornik, boljše agitator šulferajn ski, nas je počastil te dni s svojim obis kom. Gospod ima daljši dopust in ga po rablja za agitacijo za nemški šulferajn Tukaj hočejo na vsak način vkljub že potrjeni javni slovenski šoli, ki se v nekaj dnevih lahko odpre, ustanoviti za par kočevskih in več slovenskih otrok, 'katerih stariši so zapeljani z raznimi obljubami, nemško šolo. Starišem so obljubili, da dobe svojo nemško faro, ko se nauče otroci dovolj nemško. — Gospod Pere je pregledaval za silo urejeno šolsko sobo ki pa seveda nikakor ne odgovarja pred pisom. Ne vemo, da-li je to dovoljeno, da se poleg potrebne slovenske šole ustanavlja nepotrebna nemška šola, da bi prvi slovenske otroke jemala in jih ponemče-vala. Toda na Kranjskem je vse mogoče. Mi pa odločno ugovarjamo!
-f Poljaki iz Varšave in Peterburga prirede letošnjo poletje velik skupni izlet na Slovensko.
—	Preosnova italijanske liberalne stranke v. Istri. Zaupniki italijanske liberalne stranke so te dni zborovali v Trstu ter odobrili pravila o reorganizaciji stran ke. Izvoliti so odbor tridesetorice, ki bo stal stranki na čelu, dokler se ne snide skupščina zaupnikov na temelju nove or ganizacije. Ta odbor bo zboroval 26. t. iti. v Trstu.
—	Čebelarska podružnica v Kranju
ima svoj občni zbor 24. t. m. ob 2. uri popoldne v šoli na Pritnskovem. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu tudi predavanje zastopnika osrednjega čebelarskega društva g. nadučitelja Likozarja o novo ustanovljeni čebelarski zadrugi in o panju po Alberti.'evem sistemu, kojega namerava zadruga splošno upeljati za kupčijo živih čebel. Ker je stvar zelo važna, zato se vabijo vsi čebelarji, da izrazi vsak svoje mnenje.
—	V Krki je utonil posestnik Preskar iz Boršta, ko je šel v vinsko gorico na Malenski vrh v občini Čatež ob Savi. Vsled mraza je Krka precej trdo zamrznila, tako da brod ni mogel voziti. Mož je šel v gorico po pijačo z dvema barigljica-ma črez zamrznjeno Krko. Na povratku črez reko sezuje si črevlje, da bi varnejši bosonog prišel črez zamrznjeno reko domu. Toda groza, nekako sredi struge začne pokati led in mož se pogrezne v vodo. Na vso moč začne klicati vaščane na pomoč, držal se je še z lakti v smrtnem strahu nad ledom. Vaščani v Borštu. ki je takoj na bregu, .slišijo njegov klic in mu vržejo dolgo vrv v pomoč, da jo doseže in ga potegnejo na suho; toda v tem hipu se ulomi led tudi pod lakti, in mož zgine pod ledeno skorjo v globočino. Le z veliko težavo so čez dolgo časa mogli vaščani najti n;egovo truplo, katero so zanesli v vas. Preskar je bil še mlad gospodar. Zapušča ženo in več nedoletnih otrok.
Občina Čatež ob Savi prosi za samostojni poštni urad. Catežani so imeli do blizu leta 1870. svojo lastno pošto, pa zaradi brezbrižnosti domačinov izgubili so jo v Krško vas. Vsled železnega mosta črez Savo dobi Čatež naravno svojo poštno zvezo z Brežicami in se bo zamudna dolga zveza s Krškim opustila.
Telefon v armadi. Pešpolki in artiljerija dobe telefonske patrulje, ki naj omogočijo uspešnejše gibanje armade in boljšo zvezo med posameznimi oddelki in glavnim poveljstvom.
V Radečah je umrl star fant Tomaž Božič, rojen 28. decembra 1814, torej v 95. letu.
Nesreča v popirnicl. V popirnici v Radečah pri Zidanem mostu se je ponesrečil Herman Kanzler, rojen v Ischlu, inženir tvrdke Siemens-Schuckert. Vpeljava! je elektriko in ubil ga je električni tok. Pri benediktincih v Št. Pavlu je delal pred enim letom. Star je bil šele 30 let.
Pomiloščenje. O priliki protestnega shoda v Varaždinu proti reški resoluciji prišlo je med Mijo Vtiradinom in delavcem Ilčičem do prepira, ob čemer je bil slednji težko telesno poškodovati in je vsled tega umri. Vuradin je bil obsojen na dve leti težke ječe, ki se mu je pa kasneje znižala v 6 mesecev; sedaj je pa cesar Vuradina popolnoma pomilostil. Vuradin sprva prisojene kazni še ni bil nastopil.
Obesil se je v Gorici 35 let stari učitelj Anton Berlot.
Kmetijski tečaj v Košani priredi deželni odbor kranjski v nedeljo popoludne in v ponedeljek dopoludne dne 24. in 225. t. m. Kot predavatelji so določeni gg. ces. svetnik G. Pire. keitarski nadzornik Fr. Gombač in adjunkt Rud. Zdolšek. Praktične demonstracije bodo v ponedeljek popoludne v subvencioniranih naša dih košanske kmetijske podružnice v Bujnh.
Letos ne bo pomanjkanja delavcev. Statistični podatki preteklih dveh let o kranjskih izseljencih iz Amerike nam kažejo, da se je v tem času vrnilo v domovino okroglo 4000 moških, delavcev in profesijonistov, ki bodo dobili lahko zaslužek doma. Večina se jih bo potrebovala seveda na kmetih, drugi pa v obrtu in sličnih podjetjih. Ti so vsled 'kritičnih razmer v špekulativni Ameriki zanjo zdaj zgubljeni in odvrnili so že tudi — na stotine drugih od nje.
Zopet nesreča s puško. V Priboju v Bosni je neki finančni paznik v šali pomeril na nekega kmečkega mladeniča. Puška se je nakrat sprožila in mladenič se je zadet mrtev zgrudil.
—	Vse kar je prav! Priobčili smo Obtožnico proti Srbom, katere toži državno pravdništvo radi veleizdaje. Kaj pa je glede Lahov? Ce bi veljalo to zanje, kar velja za Srbe, bi jih morali na stotine postaviti pred sodni jo radi veleizdaje. Po primorskih deželah se nahaja po laških hišah vse polno slik laških kraljev, Gari-baldija, Carduccija, Oberdanka, ti ljudje očito kažejo svojo antipatijo do Avstrije in željo, združiti se z Italijo; v Trstu so bili našli prave zarotnike z bombami proti Avstriji, ali vse se je lepo potlačilo in razprava na Dunaju je bila končana tako lepo, da so Lahi čutili, kako skrajno milostno se ravna ž njimi. — Bivši tržaški namestnik Goess je nekoč bežal ogorčen iz hiše nekega laškega veljaka v Istri, ko je videl tam po stenah slike mož, ki so delovali proti Avstriji, pričakoval pa bi bil v oni hiši kako sliko avstrijskega cesarja. Seveda tožit ni šel irredentovca radi veleizdaje. In vendar — kar velja za Srbe, bi moralo veljati za — irredentovce.
—	Zimski šport v Bohinju. Iz Bohinjske Bistrice smo sprejeli sledeče poročilo: Sedaj je pritisnil pri nas precejšen mraz in zato so dani vsi predpogoji za izvrševanje zimskega športa v vseli njegovih panogah. Lahko se reče, da je sedaj Bohinj izredno prikladen za izvrševanje zimskega športa. Jasno nebo, mirno zimsko zavetje brez vsakega vetra in veličastni razgled na v snegu se lesketajoče gorske orjake z mogočnim Triglavom v ozadju št-povečajo vžitek, ki ga ima izletnik že itak od športa samega. Sedaj je tudi drsališče gotovo in v dobrem stanu, sneg je precej mrzel in dokaj dobro drži, tako da so vožnje s kiji po številnih pripravnih pobočjih jako priporočljive, sankališče pa je v celi svoji dolžini naravnost izvrstno in v najboljšem stanu. Ledeno sicer ni, vendar pa z nasipi vred jako trdo in gladko, tako da se sedaj doseže pri vožnjah naravnost neverjetna hitrost. Zato se priporoča zlasti sankačem izlet. — Ker je že sedaj naznanjenih za prihodnjo nedeljo več sankačev in se pričakuje še novih, je nadzorništvo sankališča določilo za 24. t. m. naslednji dnevni red: Do pol 12. ure dopoldne vež-banje v vožnji za dirko po celem sanka-lišču, od pol 12. do pol 4. ure je odrprto samo zabavno sankališče, od pol 4. do 4. ure samo športno in od 4. ure naprej zopet samo zabavno sankališče. — Opozarjamo zlasti na znižane športne vozne listke iz Ljubljane v Bohinj in na Bled.
—	Vročinska bolezen. V župniji Blagovica leži danes, 21. februarja, v eni hiši šest na vročinski bolezni bolnih oseb.
—	Velika poneverba na pošti v Bri-xenu. Včeraj jutro so na pošti v Brixenu opazili, da je poštni oficijant Ivan Hauser prošlo noč, ko je opravljal pomožno službo, poneveril 35.000 kron poštnega denarja in pobegnil. Za Hauserjem so izdali tiralico.
—	Kava. Minolega tedna prišlo je v Trst iz Santosa 43.331 vreč kave, iz Rio 3420, iz Bab ta 1000, New Yorka 727, Genove 255 in iz Hull-a 239 vreč.
—	Ladja se je potopila. Iz Reke javljajo, da se je potopila pri Senju ladja »Marica« z moštvom vred. Odposlali so parnik na kraj nesreče, ki pa je moral radi močne burje poiskati si varnosti v pristanišču.
—	Najmrzlejši kraj v Evropi je bil včeraj v Inomostu, kjer so imeli 12*6 stopinj pod ničlo, v Dalmaciji so imeli 8 nad ničlo, v Aleksandriji pa 24'2.
—	Nasledek strašnega poročila. Iz Trsta poročajo: Tukajšnji delavec Jožef Priolo iz Santo Stefano v Kalabriji je včeraj dobil uradno naznanilo, da so bili pri potresu ubiti njegovi stariši. njegovi bratje in sestre in vsi sorodniki. To je tako učinkovalo na ubogega Priolo, da so morali poklicati rešilno družbo. Priola se včeraj do večera še ni zavedel.
—	Kdor si bo hotel dati striči lase v Trstu, bo moral odslej plačati za to I K več mesečne pristojbine, ker so tržaški brivci za to, mesečno pristojbino za I K podražiti.
— K siibskrlpciii novega 4 ruskega državnega posojila. Država ruska na-
jela si je s tekočim letom novo posojilo v znesku 1400 milijonov frankov, od katerega zneska odpade samo na Francosko 1220 milijonov, porazdeljenih na 2,440.000 obligacij po 500 frankov. Dne 22. t. m. vrši se subskripcija teh obligacij in sicer po kurzu 89 K 25 h za vsakih 100 K nominalne vrednosti. Obrestna mera za to posojilo znaša	Z ozirom na tako iz-vanredno nizek emisijski kurz teh obligacij se da sklepati, da smejo dotičniki, ki jih podpišejo, računiti v kratkem na dober dobiček, posebno še, če se primerja ta kurz z emisijskim kurzom zadolžnic ruskega posojila iz leta 1906, kateri je znašal 88 K za nominalnih 100 K, pa so pri tem podpisanci še imeli prebitek. Kako veliko zanimanje vlada za to novo rusko posojilo razvidno je tudi iz tega, da je bila za Angleško določena kvota tega posojila v Londonu s štir- do petkratno svoto podpisana. Natančnejše podatke o tem dobiti ie nri ljubljanski kreditni banki v Ljubljani, katera sprejema tudi zglasila za to sub-skripcijo.
— Važna pridobitev. S Kanalskega: Poslanec Zega je od države dobil za svoj okraj veliko dobroto. Znano je, kako zanemarjena je banjška planota, kar se tiče cestnih zvez. Poslanec Zega je izposloval od države, da se bo gradila dolgo zaže-liena cesta čez Banjšice, in sicer tako, da bodo prizadete občine plačale le 10 odstotkov gradbenih stroškov, 10 odstotkov prispeva dežela, celili 80 odstotkov (v znesku 340.000 kron) pa država. Navadno da država toliko kot dežela, ostalo pa morajo nositi občine. To je velika zasluga tega marljivega poslanca. Ljudstvo na Kanalskem mu ostane trajno hvaležno.
Važna razsodba upravnega sodnega dvora glede pasiega kontumaca pri steklini. Najvišje upravno sodišče je z razsodbo V, dne 14. oktobra 1908., št. 9688, razsodilo, da se smejo psi, ki za časa kontumaca letajo prosto brez nagobčnika, ne samo v slučaju ulovitve, ampak tudi naknadno pokončati. S tem je izrečeno, da se smejo vsi psi, katere se zaloti na prostem ali na javnih krajih brez nagobčnika, gospodarju odvzeti tudi pozneje, da se jih pokonča, lastnika dotičnega psa pa se kaznuje po kazenskih določbah zakona zoper živalske kužne bolezni.
Stanje živalskih kužnih bolezni v avstro-ogrski državi leta 1908. Zdravstveno stanje med domačo živino v državi bilo je pretečeno leto v obče precej ugodno. Posebno zboljšalo se je stanje pri kugi v gobcu in na parkljih, pa tudi pri prašičji kugi, pri kateri je posebno nalezljivost zelo padla. Pljučna kuga pri govedi se v tem letu ni pojavila ne v Avstriji, ne na Ogrskem. Istotako se tudi goveja kuga ni pojavila v nobenem slučaju.
—	Krške novice. Kakor je priporočal poslanec Hladnik, želeti je, da bi se na tukajšnji meščanski 'šoli učilo več kmetijstva. Zato bi dobro bilo, da bi se nje'n šolski vrt razširil. O tem se vrše pogajanja. — Tukajšnja posojilnica je imela lani čez 1,600.000 K prometa. O Božiču je darovala revežem krškega mesta 200 kron in za druge dobrodelne namene čez 400 K. — Tukajšnjemu narodnemu fotografu g. Kavšku je 'pripomogla, da si je postavil lepo umetno delavnico, katero toplo priporočamo vsem, ki si žele lepili slik.
—	Opustitev osebnega vlaka št. 311 na progi Cerovlje-Kanfanar. S 1. februarjem 1909. se opusti osebni vlak št. 311 na progi Cerovlje-Kanfanar (odhod iz Cero-velj ob 5. uri 53 min. zjutraj, prikod v Kan-fanar ob 6. uri 43 min. zjutraj). Vlak št. 311 bo tedai vozil le na progi Kanfanat-Pulj. Časi prihoda, oziroma odhoda vlaka št. 311 na progi Kanfanar-Pulj ostanejo nespremenjeni.
—	Proti roparjem v Istri. Iz Istre se nam piše: Vendar enkrat so začele dotič-ne oblasti misliti na pemnožitev orožniš-kih postaj v onih krajih Istre, kjer so nočni tatovi postali nočni iti dnevni roparji, pred katerimi se ni več moglo živeti. V Kringi se .'e vpeljala provizorična orož-niška postaja. Dne 19. t. m. so tja prišli štirje orožniki. Vsi pošteni ljudje so veseli orožnikov. Ic uzmovičem ni to po volji. Sedaj jim bo druga predla, ker bodo orožniki patruljiraii ponoči in podnevu. Ne bodo več uzmoviči pojedli toliko ukradenega mesa, kakor so ga do zdaj. Vsako noč sc je kuhalo in jedlo ukradeno meso. S prihodom orožnikov bo nastopil post. Prav tako! Se bodo želodci malo izpraznili.
—	Cioveja kuga na Ruskem. Končen novembra I. I. zanesla se je s klavno živino iz Osrednje Azije v Peterburg goveja kuga, katere se je dognalo skupaj 39 slu čajev. Ob rusko-avstrijski meji odredik' so se varnostne naredbe.
—	Pravica javnosti je odvzeta sr skertiu učiteljišču v Pakracu.
Smrt pri kartah. V parnem mlini Fišerja v Lokvah na Hrvatskem so sedel v nedeljo, 17. t. iti., štirje delavci pri kar ! tali. Med igro so se sprli in eden izmet
Priloga ^Slovenoa" Atev. 17. dni 22. Januarja 1909
iltnlljnnjko vseučilišče no Dunaju.
(Mnenja politikov.)
»Hrvatska Korespondenca« poroča: j Poslanec dr. 2 i t n i k je izjavil, da so Slovenci z rešitvijo italijanskega vseučiliške-ga vprašanja v smislu vladne predloge zadovoljni. Slovenci so bili vedno pripravljeni podpirati Italijane, da dobe svoje vseučilišče. toda ne v kraju, kjer prebivajo tudi Jugoslovani. Na vsem Primorskem pa ni čisto italijanskega mesta. Italijani ne morejo zahtevati, da bi se jim vseučilišče ustanovilo v mestu z mešanim prebivalstvom.
Hrvatski poslanec dr. T r e s t c - P a -vičič je rekel: Kar sem prorokoval, to sc jc zgodilo. Vlada je izbrala Dunaj kot sedež italijanski pravni fakulteti. To je bilo pričakovati, in za to sem delal na to, da bi se Jugoslovani naj ne mešali v to zadevo, kajti s tem so dali vladi le priložnost, da se zdaj napram Italijanom lahko izgovarja na Hrvate in Slovence, češ, oni ji branijo, da ne more ustanoviti italijanske pravne fakultete v Trstu.
Italijanski poslanec dr. C o n c i je izjavil, da je zahtevo vlade, naj bi italijanski dijaki, ko dovršijo svoje nauke na pravni fakulteti, dokazali tudi znanje nemščine, smatrati kot šalo, o kateri ni mogoče resno govoriti. Ustava ne pozna paragrafa, ki bi določal nemščino kot državni jezik in ne zahteva od nikogar, da bi moral znati nemški, ako hoče biti sprejet v državno uradniško službo. Na čisto italijanskem ozemlju morejo službovati tudi taki absolventi italijanske pravne fakultete, ki znajo samo italijanski. Iz istega razloga je krivično tudi, da vlada zahteva pouk nekaterih predmetov v nemščini. Dr. Conci upa, da se Jugoslovani in druge manjše narodnosti postavijo na stališče, ki ga zavzemajo Italijani.
Kakor poroča »II Piccolo della Sera« je češki poslanec dr. Kramar rekel, da bodo Cehi pobijali določbo glede znanja nemščine, kakor tudi enako določbo glede absolventov čeških univerz.
Glasom istega lista je izjavil poslanec M a 1 f a 11 i, da vladna predloga ni zadovoljila niti italijanskega ljudstva, niti italijanske delegacije, ki bo storila pri vladi in vplivnih strankah vse, da pride pravna fakulteta v Trst. — Posl. dr. B a r t o li pravi, da sta Dunaj kot sedež fakultete in določba glede nemščine napravila najslabši vtisek. Na ta način dobimo novo točko v jezikovnem konfliktu. Po mnenju tega poslanca vladna predloga še ne pride tako kmalu v razpravo. — Nemški krščansko-socialni poslanec B a c h I e je izjavil, da je določba glede Dunaja kot sedež fakultete definitivna in neizpremenljiva.
Državni zbor.
Dunaj, 21. prosinca.
V parlamentu ima človek najboljšo priliko, da opazuje zakotne politične intrige, ki po časnikarjih prehajajo v javnost ter povzročajo zmešnjave in prepire. Tako me je včeraj neki parlamentarni poročevalec vprašal mimogrede, kaj sodim o vladni predlogi glede na italijansko pravno fakulteto s sedežem na Dunaju. Moja navada ni, da bi svoja mnenja obešal na veliki zvon v tujih listih. Zato sem mu kratko odgovoril: Stališče naše o tem vprašanju je dovolj znano. Nobenemu narodu v državi ne odrekamo kulturnih zavodov, kakor jih vedno zahtevamo tudi zase. Torej tudi Italijanom ne odrekamo visoke šole. Pač pa bi morali odločno ugovarjati, ko bi vlada hotela italijansko pravno fakulteto ustanoviti v Trstu ali kje drugod v Primorju, odnosno v Dalmaciji, koder niso čisto italijanska tla. Nam bi bilo najljubše, ako Italijani dobe svojo pravno fakulteto v Trentinu. Vlada pa se je iz raznih razlogov odločila za Dunaj kot sedež italijanske pravne fakultete. Po moji sodbi mi Jugoslovani ne moremo imeti narod n i h p o m i s I e k o v, ako se italijanska fakulteta ustanovi na Dunaju. To jc stvar nemških poslancev, kateri v istini izražajo pomisleke proti vladnem predlogu. Samoobsebi pa je umevno, da bodemo v razpravi o tej vladni predlogi že v prvem branju morali z vso odločnostjo zahtevati, da nam vlada hkrati (iunctim) zagotovi slovensko visoko šolo, odnosno pravno fakulteto v Ljubljani. Ravno zato jc naš »Slovenski klub« včeraj naročil podpredsedniku g. Pogačniku, naj v smislu poslovnika ugovarja pri predsedniku, da bi se ta vladna predloga brez prvega branja odkazala odseku, kakor se je nameravalo. To jc bila vsebina razgovora, kateremu pa ne odgovarja pomanjkljiva
in nejasna izjava v nekaterih časnikih. Da se torej ne bodo izvajali in širili napačni kornentari, pojasnim na tem mestu to zadevo.
Spravna enketa.
Vlada želi v posebni enketi določiti glavna načela za narodno spravo na Češkem. Kakor pa kažejo razmere, bila bi taka enketa le ženitovanjski ogled z godbo in plesom brez poroke, izmed nemških strank priporočajo spravno enketo le krščanski socialci, ki so dr. Gessmanna določili za svojega zastopnika. Vse ostale nemške stranke se kujajo in zahtevajo, naj preje vlada predloži svoje načrte za uravnavo jezikovnih razmer na Češkem. Češki radikalci pa so priobčili izjavo, da odklanjajo vsak nov zakon, ker more vlada na podlagi veljavnega deželnega reda za Češko, kabinetnega pisma cesarja Ferdinanda 1. z dne 8. aprila 1848 in člena 19. državnega temeljnega zakona z dne 21. decembra 1867 v svojem delokrogu eksekutivno urediti jezikovne razmere. Češki narod zahteva torej popolno narodno ravnopravnost povsod v češki kraljevini.
Poljski klub je sklenil, da se ne udeleži spravne enkete, češ, da se ne vtikajo v češko-nemško sporno vprašanje. Nagib temu sklepu je gotovo ta, ker odklanjajo posredovalce v poljsko-rusinskem vprašanju.
Poslanec dr. Kramar v svojem glasilu ostro napada nemške stranke, ki zahtevajo koncesijo za enketo, da se uveljavi Claryjeva jezikovna naredba iz 1. 1899. Tej zahtevi bi se morali Cehi ustaviti z vsemi silami. Tako je vlada zopet med Scilo in Karibdo, parlament pa v škripcih.
Položaj v državnem zboru se je tako poostril, da že računa vlada na to, da dr-žavnozborsko zasedanje ne bo uspešno. Nemci kakor tudi Cehi hočejo izvajati skrajne posledice, če ugodi vlada enemu ali drugemu delu glede na pereča jezikovna vprašanja. Češka državnozborska delegacija pa ostane v opoziciji, če se razmere ne izpremene. Bienertli pri razpravi o vojaških novincih ne more računati niti pri nujnosti niti v meritu na socialnode-mokraško pomoč. Iz navedenih razlogov obstoja nevarnost, da ne bodo pravočasno rešene nujne državne.potrebščine. Dnevni red zavirajo številni nujni predlogi, veliko jih pa imajo še pripravljenih klubi. Stališče Bienerthove vlade je zato zelo dvomljivo. Baje poroča Bienertli že jutri vladarju o položaju in namerava ob tej priliki naprositi krono za nadaljna navodila. Vse kaže, da doživimo v najkrajšem času zopet krizo, o kateri se še ne more reči, če zadene le ministrstvo ali se pa omeji zgolj na drž. zbor.
Nujni predlogi.
Tako so vladi skoraj dobrodošli nujni predlogi, s katerimi se sedaj bavi zbornica. Danes se je vršilo glasovanje o treh nujnih predlogih glede na napise železnič-nih postaj na Češkem. Nujnost vseh treh predlogov je bila odklonjena. Češki soc. demokratje so glasovali za dvojezične napise, nemški soc. demokratje so se odtegnili glasovanju, kar je med nemškimi poslanci vzbudilo velik krik.
Vdove starih vojakov.
Češki poslanci Kalina in tovariši so že pred Božičem vložili nujni predlog, naj vlada dovoli primerne preskrbnine vdovam in sirotam onih vojakov, ki so padli v vojski. V današnji razpravi so govorili Kalina, Malik, Pick, Zaruba, Hogler in minister za deželno brambo, kateri je pobijal predlog. Navajal je, da je država v zadnjih letih že mnogo storila za vojake, dovolila odškodnine rezervistom ob orožnih vajah itd. Sicer pa Avstrija že dolgo ni imela vojske. Ce pa morda nastane vojska, bode vlada gotovo poskrbela za vdove in sirote padlih vojakov. Jutri govori glavni govornik Špaček, nato se vrši glasovanje.
Novi nujni predlogi.
Soc. demokrat Q 1 o c k 1 in tovariši so danes vložili nujni predlog, v katerem zahtevajo od vlade, naj pojasni razloge, zakaj jc naučno ministrstvo odbilo pritožbo društva »Prosta šola«. Pri tej priliki se bode zopet razblinila »kulturna« razprava.
Poslanec C h a I o u p k a in tovariši nujno zahtevajo predlogo o sanaciji dež. financ.
Dr. Ben ko vič in tovariši nujno predlagajo, da se odpravijo ministri-rojaki, katerih ne pozna avstrijski ustavni zakon.
Bosanski odsek.
Načelniki klubov so danes sklenili, naj je d r. P a c a k načelnik bosanskega odseka, dr. B a c h in a n n pa poročevalec o aneksiji Bosne in Hercegovine. Temu
sklepu pa sta sc odločno uprla dr. Šusteršič in dr. Korošec, ki sta zahtevala, da je poročevalec o tem eminentnem jugoslovanskem vprašanju jugoslovanski poslanec. Ta protest ni bil brez uspeha, poročevalcem bode izvoljen dr. Krek ali dr. Laginja.
Slovanski centruin.
Izvršilni odbor »Slovanskega centra«, v katerem so Jugoslovani, katol. narodni Cehi in Starorusini, se je danes popoludne posvetoval o nadaljnem razvoju te parlamentarne organizacije in storil soglasne sklepe.
Državni cestarji.
Poslanec Gostinčar je vložil predlog, ki se je odkazal odseku, da se državni cestarji stalno namestijo in uvrste med državne uslužbence.
Deželno mesto zavarovalnega zahoda Drlootnlh u?adn!kou u Trstu.
Druga odborova seja tega zavoda so je vršila v sredo, dne 20. t. m. v Trstu, kateri sta prisostvovala od slovanskih odbornikov predsednik trgovske zbornice v Sptjetu, gospod Vidulič, in gospod Šker-binec iz Ljubljane. Ker se je pri tem mestu dosedaj še zelo malo zavarovanju podvrženih delojemalcev priglasilo, sklenilo se je, še en tozadevni oglas v listih prijaviti in delodajalce posebno opozoriti, kateri nasledki nastanejo zanje, če se priglasitev ne izvrši pravočasno.
Odbor je tudi sklenil pritrditi sklepu osrednjega odbora na Dunaju, da se imajo pritegniti zavarovanju tudi vsi nastavljen-ci detajlnih trgovin razun onih, pri katerih je duševno delo v obratu popolnoma izključeno. Tudi je protestiral proti temu, da so nekatere kategorije uslužbencev onih tvrdk zavarovanja izvzete, katere se izključno z eksportom industrijal-skih izdelkov pečajo.
Nastavilo se je provizorično za eno leto dvajset uradnikov in uradnic, med temi en glavni uradnik, en pomožni uradnik in ena pomožna uradnica slovenske narodnosti ter dva dalmatinska Hrvata. Tudi pri prihodnjih oddajanjih služb se bodo na zahtevo slovenskih odbornikov upoštevali slovenski elementi.
Sprejel se je tudi proračun za tekoče leto, kateri znaša 52.668 K, in od te vsote znašajo plače uradnikov in uradnic 35.340 kron. Najeli so se lokali, za katere bo znašala najemščina do leta 1911 3400 K in potem do leta 1915, do katerega roka traja pogodba, letnih 4000 K.
Gospod Škerbinec je v soglasju z gospodom Viduličem proti samolaškemu napisu, kateri se nahaja v veži in na stop-njicah, kjer ima sedež mesto, protestiral in zahteval, da se ta napis napravi v vseh jezikih onih narodnosti zavarovancev, kateri spadajo pod tržaški okoliš ter utemeljeval to zahtevo iz stališča ravnoprav-nosti vseh zavarovancev. Ne vemo, je-li zastopnik kranjskih Nemcev v odboru, g. Scliadinger, sporazumno z Italijanissimi ali pa vsled svoje neskončne omejenosti predlagal, da se reši ta stvar v eni prihodnjih sej, kar je obveljalo, na vsak način je pa to postopanje imenovanega gospoda jako čudno, ker je gospod Škerbinec predlagal, da se napravi napis tudi v nemškem jeziku. Torej, gospod Schadin-ger, v prihodnje pozor na to, kaj se pri seji v Vaši prisotnosti godi!
Kranjski deželni zbor.
(Konec.)
Deželni glavar Šukije.
Slavni deželni zbor! Ravnokar ste culi, da je deželni zbor odgoden. Nekoliko trenutkov še in razšli sc bomo na vse strani. Toda zapustivši to dvorano vzeli bomo s seboj to zavest, da v teh devetih dneh našega zborovanja nismo postavali poslanci. Smelo trdim, odkar ima vojvo-dina Kranjska svoj deželni zastop, nikoli sc ni, zlasti ob pričetku zasedanja delalo s toliko marljivostjo in s tako izrednim naporom. Z upravičenim ponosom sme deželni zbor naglašati, da je v tem kratkem zasedanju pokazal izredno mnogo incia-tive. Sedaj ima deželni odbor težavno in odgovornosti polno nalogo, izvršiti to, kar mu je naložil deželni zbor. Nadejam se, da se posreči deželnemu odboru uspešno nadaljevati to delo, katero sc jc s tako mogočnim vznosom začelo v tej dvorani.
Sprva se je stvar pač drugače videla. Soditi po hrupnih prizorih, s katerimi se je pričelo to zborovanje, jc bila misel utemeljena, da bo deželni zbor razbit takoj v prvi seji. Hvala Bogu, ta bojazen ni bila osnovana. O pravem času se je poleglo razburjeno vaiovje, strast jc potihnila in
zmagovito je prodrla ta misel, da blagor domovine zahteva mirno in stvarno delovanje. Primerjajmo krik in ropot pričet-; korn zasedanja s to duhovito stvarno raz-| pravo, ki smo jo imeli v današnji seji o enem najtežavnejših problemov naše monarhije in videli bomo, kako je naposled nadvladah) hrepeneje po stvarnem delu.
Ne le v sklenjenih zakonih, v pričetih velikih akcijah, temveč zlasti v tem dej-: stvu vidim jaz najznamenitejšo aktivno i postavko tega našega zasedanja. Eno I dejstvo nam je jasno postalo: ločijo nas si-; cer narodna iu strankarska protivja, toda j izpoznali smo, da navzlic vsemu nasprotju zamoremo vendar skupno delovati ter skupno potezati se na korist preljubljene naše domovine.
In torej izrekam kot vaš predsednik v imenu dežele najiskrenejšo zahvalo vam vsem, ki ste skupno se udeležili pri ugod-nem uspehu našega zborovanja. (Nemško.) Moja zahvala velja ravno tako zastopniku visoke vlade kakor tudi vsem gospodom deželnim poslancem. (Zopet slovensko): Nadejam se, da se v nekaterih mesecih j zopet zdravi in čili snidemo v teh prostorih ter odločno in uspešno doženemo to, kar smo tako pogumno pričeli v ravnokar minulih dneh. (Odobravanje iu ploskanje.)
Baron Schwegel
se zahvali deželnemu glavarju, nakar zaključi glavar, dvorni svetnik Šukije, sejo.
Žsonlg Iz posušenih sliv.
Z Dunaja se nam poroča: Kakor smo že poročali, je finančno ministrstvo dne 23. decembra izdalo ukaz, da se iz posušenih sliv ne sme več kuhati žganje z dosedanjimi olajšavami produkcijskega davka. Ako se izvede ta ukaz, bile bi hudo prizadete male kmečke žganjarne, oziroma posestniki, pa tudi trgovci, ki posredujejo nakup sliv. »Slovenski klub« je danes pooblastil poslanca Žitnika, naj vloži v zbornici nujni predlog, da finančno ministrstvo razveljavi svoj ukaz ali pa vsaj izjemoma dovoli, da se že namočene in za kuho pripravljene slive smejo še porabiti za žganje. Poslanec Žitnik jc vložil nujni predlog, nato pa posredoval v finančnem ministrstvu, da ugodno reši tozadevne prošnje. Sekčni šef B e r n a t z k y in min. svetnik dr. J o a s sta mu pojasnila povod ukaza in prosila, da to naznani javnosti. Cesarska naredba z dne 17. julija 1899. daje razne davčne olajšave onim kmečkim posestnikom, ki iz domačih pridelkov kuhajo žganje. Finančne oblasti pa so -asicdile, da mnogi kuhajo žganje ve^; noma ali pa izključno iz bosanskih in slavonskih sliv, ki dajejo mnogo več alkohola. In to je bil povod min. ukazu. Posušene slive se smejo pač še nadalje žgati, toda proti vplačilu mnogo- višjega kon-sumnega davka, in v kotlih s kontrolnimi aparati. Neka prošnja naglaša, naj pa se zviša produkcijski davek. S tem bi bilo pač ustreženo trgovcem s slivami, ne pa domačim, malim žganjarnarn. Davek bi sc toliko zvišal, da bi se kuhanje iz tujih sliv sploh več ne izplačalo; poleg tega pa bi bili odškodovanj še isti, ki tudi iz domačih posušenih sliv in češpelj kuhajo žganje. Z Z ozirom na velike množine že namočenih sliv pa je fin. ministrstvo ustreglo prošnji iu danes izdalo fin. ravnateljstvu v Ljubljani pooblastilo, da se sme vsa že pripravljena drozga iz sliv pokuhati v žganje. Pri tej priliki opozarjamo imejitelje žganjarn, da v bodoče ne bodo smeli v navadnih kotlih za pavšalne svotc kuhati žganja iz tujih, kupljenih sliv. Le izjemoma :e vsled posredovanja poslancev sedaj finančno ministrstvo to šc dovolilo, kar finančno ravnateljstvo za Kranjsko v kratkem objavi. Ker je torej finančno ministrstvo deloma ustreglo naši prošnji, bode poslanec Žitnik umaknil nujni predlog. Opozarjamo pa že sedaj prizadete kroge, da store potrebne korake pri finančnem ravnateljstvu v dosego običajnih olajšav pri kuhi žganja za bodočo jesen. Upanja pa ni dosti, ker finančno ministrstvo zastopa načelo, da za kupljeno sadje itd. ne do-vo.i nižjih produkcijskih davščin.
Znanost !n umetnost
Abende am Genfer See. (VVieczo-r.v nad Lemancrn) P. M. Monuvski S. I. (Krako\v) Freiburg 1908. 3. izdaja. Izšla je tretja nemška izdaja duhovite apologije nepozabnega Morawskega, s katero jc proslul po celem svetu. V obliki pogovorov jc obdelal vse probleme, ki vznemirjajo dušo modernega človeka. Poetiška dikcija sc združuje s čudovito jasnostjo izraza ter globokostjo misli. Delo je prestavljeno v nemščino, češčino, mažaršči-iio in holandščino. Kdor ne ume poljski, temu bo nemški prevod prav.
Cena vezani knjigi 3 K 36 v, dobi sc v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Psychologie von M c r c i e r. Dva zvezka. Ker se zanimanje za dušeslovna vprašanja vedno bolj razširja in poglablja, opozarjamo na »Psyhologijo« Merci-erovo, znamenitega nekdanjega profesorja na univerzi v Lovanju, zdaj kardinala. Njegovo delo se odlikuje po tem, da obravnava snov tako, da jo docela izčrpa, da je jasno in umljivo, vsepovsodi navaja zglede, predvsem pa se ozira in je oprto na moderne pridobitve znanosti. Brez dvoma je Mercierova »Psihologija« najboljša, kar iili je od katoliških znanstvenikov. Posebno jo priporočamo tudi našim pedagogom, katehetom in učiteljem, katerim je dušeslovje predpogoj za vzgoje-vavno vedo. Cena 14 K 40 v, vezana, v dveh zvezkih 16 K 80 v. »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
* Naturvvissenschaftliche Vortrage«
f ii r Gebildete aller Stande. Dr. I. Reinke. Heilbrotm. 1908. Kdo ne pozna pisatelja, slovečega .naravoslovca vseučiliškega profesorja botanike v Kielu. ki se je tako vspešno in dolgo bojeval s Haecklom, da ga je končno spravil ob vso veljavo? V pričujoči knjigi obravnava v obliki vsakomur umljivih predavanj vsa glavna pereča vprašanja naravoslovja, dokazuje kot strokovnjak nezmožnost razvoja človeka iz živali, smotrenost sveta in potrebo ideje božje. Priporočamo jo vsem omi-kancem, zlasti tudi dijakom. Cena 4 K 80 v. »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
AVSTRO - OGRSKA.
Kdo bo sledil Bienerthu?
»Union« poroča, da če pade Bienerth, bo položaj težaven, ker krona ni voljna poveriti sestavo vlade novim možem, marveč misli na penzijoniste, rezidiviste. dispozibliste in na tajne svetnike. V po-štev pridejo Korber, grof Fr. Thun, Beck, Gautsch, največ upanja pa ima baje tržaški namestnik princ Hohenlohe, ki pozna zelo dobro češko.
Italijansko vseučilišče na Dunaju.
Zveza nižjih avstrijskih Nemcev protestira proti ustanovitvi italijanske pravne fakultete na Dunaju. Tudi nemškona-cionalno dijaštvo se je izjavilo proti, obenem pa izjavilo, da ne odgovori na pismo krščansko-socialnega dijaštva, ki je pismeno predlagalo skupen nastop v vseli narodnih vprašanjih.
UREDITEV SLUŽBENEGA RAZMERJA POŠTNIH USLUŽBENCEV.
Državni zakonik objavlja tri odloke trgovinskega minstrstva. V prvem se vre-jajo službene razmere poštnih oficiantov. poštnih aspirantov iu poštnih pomočnikov, drugi obsega določila, kako postopati z upravičenimi podčastniki glede na prošnje za mesta poštnih asistentov, oziroma oficiantov, tretji pa vreja službeno razmerje in dohodke mehanikov poštnega in brzojavnega zavoda.
Poštna uprava je s tem izvedla na-daljni korak glede na postavo s 25. septembra 1908 o otvoritvi naknadnega kredita k državnemu proračunu za leto 1908. z ozirom na izboljšanje materijalnega položaja nekaterih kategorij državnih uslužbencev.
Novi odlok o poštnih oficijantih pa ima veljavo za nazaj do I. oktobra 1908. Uvaja neglede na nekatera izboljšanja plač v vsili plačilnih stopinjah, namesto sedanjega razrednega sistema, novo še-mo plač po načelih avtomatičnega časovnega službenega napredovanja. Poštni oficijanti so razdeljeni v 10 službenih starostnih razredov, napredovanje je tako vrejeno, da pride poštni oficijant od 1. do 6. starostnega razreda v višji razred na dve leti, v višjih razredih pa po treh letih. Ko doseže oficijant najvišjo stopnjo, dobi šc starostno doklado 100 K.
Poštne oficiatinje, ki imajo že vpeljan starostni razredni sistem, postanejo glede na napredovanje v službi enakovredne moškim poštnim oficiantom. Primerno so se jim izboljšale tudi posamne postavke in uredilo enakomerno napredovanje v službi. Poštnini oficiantom in oficiantinjam se je zdatno skrajšal provizorij, nadalje se jim priznava v najvišjih petih službeni!' razredih naslov »poštni adjunkt«, »poštna adjunktinja«, nadalje določilo, po katerem se postopa ž njimi ob boleznih tako, kakor z državnimi uradniki in primerno zvišanje temelnih penzij in določilo, koliko znašaj najnižja pokojnina.
"Sedanji mehaniški pomočniki dobe naslov »mehanik«, oziroma »višji mehanik« in se jim temeljito in precej zboljšajo plače, ki bodo v najvišjem službenem razredu enake začetnim plačani državnih uradnikov IX. činovnega razreda. V ostalem so pa službene razmere mehanikov urejene enako določilom poštnih oficiantov in ima'o mehaniki vse ")c'nosti. ki se priznajo oficiantom.
ČEŠKO-NEMŠKA SPRAVNA ENKETA ODGODENA.
Praga, 22. januarja. »Narodni Li-sty« poročajo, da je izjavil Bienerth nemškim poslancem, da nemško-češko enketo odgodi, ker ne more izdati takega poštnega odloka, kakršnega zahtevajo Nemci.
RUSINSKA IZJAVA.
D ti naj, 22. januarja. Rusinski klub protestira, ker namerava vlada urediti jezikovno vprašanje zgolj na Češkem in zahteva jezikovno postavo za celo državo.
UKAZ IZPREVODNIKOM PRAŠKE ELEKTRIŠKE ŽELEZNICE.
Praga, 22. januarjem. Izprevodni-kom praške elektriške železnice je ukazano, da se smejo posluževati v službi le češčine, drugače bodo disciplinirani.
ODLOK VSEM POŠTNIM RAVNATELJSTVOM.
Praga, 22. januarja. Trgovinsko ministrstvo izda normativen odlok poštnim ravnateljstvom, ki bo urejal službeno razdelitev, delokrog poročevalcev, ustanovitev novih in premestitev obstoječih oddelkov.
ODPOTOVANJE FRANCOSKIH GOSTOV IZ PRAGE.
Praga, 22. januarja. Sinoči ob 11. uri zvečer so zapustili francoski gosti Prago in odpotovali na Dunaj, odkoder se vrnejo v Pariz.
RUSIJA.
Stolipin skoraj gotovo pade. Proti njemu je vsa desnica. — Car je dovolil, da se najame posojilo 2525 milijonov rabljev. — Rusko brodovje bo obnovljeno do leta 1912. — Shod ruskih kriminalistov se je soglasno izrekel za odpravo smrtne kazni. — Kazensko postopanje proti 100 uradnikom moskovske policije so potla-i čili.
GROZODEJSTVA V PERZIJI.
Iz Tabrisa je pobegnilo 400 beguncev ! v Rusijo, ki pripovedujejo, da perzijske čete grozno gospodarijo. Do 4000 oseb obsodijo vsak dan na smrt. Usmrte jih s salvami in jih pokopljejo v skupen grob ne glede na to, če še žive. Premoženje obsojencev zaplenijo za šaha.
OGRSKA KRIZA.
D u n a j, 22. jan. Apponyja zasliši vladar kot Košutovega odposlanca. Gotova stvar ie, da Andrassy odstopi. Andras-syja je vrgla njegova voiivna reforma, ki se zdi celo koalicijskim strankam »pre-pravična« Mažarom.
Budi m p e š t a. 22, jan. Sedanja kriza bo trajala najbrže več tednov. Širijo se različne govorice, da dobimo Košutovo ali Apponyjevo ministrstvo. Najverjetnejše pa je. da ostane Wekerlovo ministrstvo brez Andrassyja.
TURČIJA.
Bojkot
še ni končan, ker zahtevajo nosači 2 V2 funtov od odškodnine, ki jo plača Avstro-Ogrska Turčiji.
Avstro-ogrski dogovor s Turčijo.
»Šuraj Umet« naglaša, da je Turčija odnehala, da prepreči vojsko.
Zarota proti mladoturkom.
Odkrili so zaroto proti mladoturkom, v katero je zapletenih 20.000; oseb. Zarotniki so nameravali s silo odvesti ministrskega predsednika in zborničnega predsednika, nato pa prisiliti sultana, da razpusti parlament in prekliče ustavo. Dve evropski velevlasti sta. znali za zaroto.
Kritičen položaj v Jeruzalemu.
Odstavljeni ortodoksni patriarh Da-mianos namerava ustanoviti neodvisen arabski patriarhat. V Damianosovo obrambo se zbira v Palestini na tisoče Arabcev. Pred guvernerjevo palačo so bile velik demonstracije.
SPOPAD MED BOLGARI IN GRKI.
V Klabučisti pri Monastiru so se hoteli polastiti Bolgari cerkve. Spopadli so se z Grki. Bilo je več žrtev. Vojaštvo je zopet napravilo red.
FRANCOSKI DIJAKI V PRAŠKI MESTNI HIŠI.
Praga, 21. jan. Včeraj se je vršil v mestni hiši oficijelni sprejem francoskih dijakov, ki so bili prišli k slavnosti petstoletnice Kutnohorskega dekreta. Zbran je bil ves mestni svet. Francoske dijake je vodil praški konzul francoske republike, Colomies, ki jc v svojem nagovoru poudarjal, da se obiski Francozov na Češkem vedno gosteje vrstijo, kajti beseda Praga navduši srce vsakega Francoza, ki jo čuje izgovoriti. Francozi vedo, da imajo 11 dobre pri .'atelje; oba naroda družijo ne Ic vezi prisrčnih simpatij, marveč tudi umetniške in gospodarske. Zaključil je •.voj govor s »Slava Pragi!« Odzdrav-
ljal je župan dr. Groš, ki je naglašal, s kakšnim navdušenjem da je češko ljudstvo sprejelo svoje mlade francoske prijatelje, ker zna ceniti vrednost prijateljstva s Francijo, ki so ga povzročile potreba in razmere. Obisk francoskega dijaštva jamči, da češko-francosko pobratimstvo ni prazna beseda, marveč da tudi francoska mladina stremi za čim ožjo zveoz obeh narodov. Končal je z vzklikom: »Vive la France!« V imenu češkega narodnega sveta je govoril prof. Hautich, v imenu češkega vseučilišča rektor prof. Hejrov-sky. Za francoske dijake se je zahvalil stud. Julien, ki je toastiral iskreni gojitvi češko-francoskega prijateljstva.
Darovi.
Izkaz »Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju« naravnost poslanih prispevkov, katere so a) nabrali: gg. Fran Stupica, c. kr. notar, Št. Lenart v Slov. Goricah 50 K. Dr. Karol Chloupek, okr. zdravnik, Ljutomer, 35 K. Slovensko omizje v Sarajevu 29 K 84 vin. L. Cvetnič, iz nabiralnika I. 3 K 60 vin. — b) darovali: sl. županstvo Zagorje ob Savi 200 K; g. dr. Ed. Šavnfk: za odbor »Dijaške kuhinje v Kranju« kot božično darilo slov. visoko-šolcern 50 K; sl. mestna obč. Kranj 50 K; sl. Posojilnica v Trnovem na Kranjskem 40 K; sl. mestno županstvo v Kamniku 20 K; g. dr. Val- Flerin v Črnomlju 10 K; g. Anton Reich, c. kr. ravnatelj glavne blagajne v Ljubljani 10 K; g. Ivan Škarja, dež. koncipist v Ljubljani 5 K; g. Franjo Žagar, Markovec pri Starem trgu 5 K; g. Štefan Klim, Ljubljana 4 K; g. dr. Jan l.enocli, odvetnik na Dunaju 3 K; gosp. Pravdo Rebek, veterinar, Pazin v Istri 3 K; g. Štefan Lapajne, c- kr. okrajni glavar v Ljubljani 2 K in g. L. Vozlič v Feld-bachu 2 K. Skupaj 522 K 44 vin. — Darove sprejema in izkazuje blagajnik Ivan Luzar, nadrevident juž. žel. v pok., Dunaj, IH/3. Reisnerstrasse 27-
Prou slovensko modna : trgovino zn gospode:
im\M Jkuseb
Ljubljnnn, Mestni trs št. 19
se naltopleje priporoča
2710

Trgovina na drobno
Franc Ksav. Souvan
Je združena
do otuoritue nouesa loHnla
z detajlno trgovino v Bleiweisovi hiši
trg štev. 24.
155 3-3
Razpis dopolnilnih volitev za trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani,
Podpisana volilna komisija daje volilcem trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na znanje, aa se bo pred volilno komisijo vršila volitev ali z ustnim glasovanjem ali z osebnim oddajanjem napisanih glasovnic 28. januarja 1909 od devetih dopoludne do treh popoludne * prostorih trgovske ■n obrtniške zbornice v Ljubljani (Šolski drevored, št. 2., I. nadstropje). Ob 3. uri popoludne se bo to glasovanje končalo.
Volitev se vrši javno. Volilcu se daje, kakor je že zgoraj omenjeno, na izvoljo, da voli ali a) ustno, ali b) da svoje može na glasovnici napisane osebno poda volilni komisiji, ali c) da s svojim imenom podpisano glasovnico pošlje c. kr. volilni komisiji ter obenem odda oziroma priloži izkaznico. Ta odposlatev se sme izvršiti po c. kr. pošti ali s posebnimi poslanci.
Ulasovnice se smejo odprte ali zaprte oddajati ali dopošiijati. Na zaprtih glasovnicah mora biti zunaj zapisano ime volilčevo.
■ Tist'.vo'ilci. ki volijo tako, da dopošiljajo napisane in podpisane glasovnice, morajo svoje glasovnice z izkaznicami vred tako poslati, da jih najkasneje do £8. januarja 1909 do 3. ure popoludne dobi c. kr. volilna komisija v Ljubljani.
Po preteku časa, določenega za osebno oddajanje glasov, se bo takoj pričelo s štetjem glasov. Na glasovnice, dospele med štetjem glasov, se ne bo nič več oziralo.
Zgoraj navedene tiskovine (izkaznice, glasovnice, razpis volitve), kakor tudi vse vloge volivcev na volilno komisijo se pošiljajo po pošti poštnine proste, ako imajo na adresi pristavek: „V volit-venih zadevah trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani".
Volilci I. volilne kategorije trgovinskega odseka dobe rujave glasovnice in volijo dva člana.
Voh ci . volilne kategorije trgovinskega odseka dobe modre glasovnice in volijo dva prava člana.
Vo c UL volilne kategorije trgovinskega odseka dobe rumene glasovnice in volijo dva prava člana.
X° ! c! {; vo'''ne kategorije obrtnega odseka dobe zelene glasovnice in volijo enega pravega člana.
X° !,! !{: volilne kategorije obrtnega odseka dobe rdeče glasovnice in volijo dva prava člana.
X° !,! J'1,' volilne kategorije obrtnega odseka dobe bele glasovnice in volijo štiri prave člane.
Volilci IV. volilne kategorije obrtnega odseka dobe višnjeve glasovnice in volijo dva prava člana.
Vsaka volilna kategorija voli sama zase njej pripadajoče število pravih članov. Opozarja se pa tu posebno, da se smejo volilci, ki imajo volilno pravico v enem odseku, voliti v vseh kategorijah tistega odseka.	1 '
Daljni pouk je v razpisu volitve, ki se dostavi vsakemu volilcu.
V Ljubljani, dne 18 januarja 1909.
C, kr. volilna komisija za trgovsko in obrtniško zbornico v Ljinljani,
172 2 2	Predsednik:
Kulavics 1. r.
Kolodvorska restavracija a m
V soboto, dne 23. pnusrja 1909
KONCERT
»SLOVENSKE FILHARMONIJE'
Začetek ob 8. uri zvečer. Vstoprrna 50 vini
Pri tej priliki nastavim izbornega Štajerca iz Ormoških goric, pristnega Kraškega terana, iz Tomaja in občno priljubljen cviček iz vinogradov dr. Schmiermaula. Točilo se bode tudi izvrstno vino iz Gumpoldskirchna ;Schlossberg).
Studi Pavllnnsko pivo iz kleti Salvfltor-MonnKovo.
katero nastavim vsako_soboto in nedeljo.
106 2
arosgrausseciui
K obilni udeležbi se priporoča
geqr.	> J651
Josip Schrey, restavrater.
njih — Nikola Georgjevič — potegne nož pa ga zasadi v prsa sodelavcu Blažu Ja-kovac, ki se takoj mrtve zgrudi. Umorjeni je bil oče šest nedoraslih otrok.
—	Z demonstracijami na dunajskem Ringu groze radi lex Axmann dunajski Cehi. Podpirali jih bodo baje tudi češki socialni demokratje. »Nemški« značaj Dunaja se kaže v vedno lepši luči .
—	Iz Bohinja. Na praznik sv. Treh ! kraljev so imeli v Markeževem hotelu na ! Bohinjski Bistrici bohinjski mladeniči iz i obeh dolin in s Koprivnika sestanek glede ustanovitve lastnih telovadnih odsekov. Sestanek se je vršil kot shod ondotnega izobraževalnega društva in ga je vodil g. poslanec Piber. Govoril je brat Podlesnik. Zbralo se je nad 100 mladeničev. Pouk se bo vršil na Bistrici, poučevat bo iiodil vaditelj z Jesenic. Redno bo zahajalo k telovadbi tudi par mladeničev iz Srednje vasi, da bodo mogli potem sami podučevati doma. Odseka na Bistrici in v Srednji vasi se ustanovita v kratkem. Za uniformo se je izbrala narodna noša, za vse bohinjske odseke pa skupno ime »Planinski orel«. — Fantje, ki resno hrepenite po napredku in izobrazbi, vpišite se v teiovadni odsek in naročite »Mladost«! Bohinj vsetransko napreduje, mi fantje naj pa zaostanemo? Krepko na delo in nič omahovati! Na zdar!
—	Proti iredentovcem. Obravnava proti Mazzinijancem, kateri so bili aretirani v Pulju, se bo vršila v mesecu febru-variju v Rovinju ali pa v Trstu.
—	Nova poštna nabirainica je s 1. dnem t. m. začela poslovati na Kremeniei ter bo imela zvezo s poštnim uradom na Igu na eni strani ter s 'poštno nabiralnico v Zelimljah na drugi strani.
—	Osebne vesti. Matija Bevc, poštar v Bohinjski Bistrici, je imenovan za poštarja 1. razreda ravnotam.
—	Reklama za avstrijska mesta. Profesor Feliks Leibinger je z Dunaja odpotoval v Ameriko, da ondi s pomočjo skiop-tiških podob predava o najlepših mestih Avstrije.
—	247 milijonov kron se je leta 1908 v Avstriji pokadilo, torej 5inpol milijona več kakor lani. Največ se je -pokadilo dobrih cigar, 466 milijonov kosov boljših vrst, 208 milijonov portorik, 176 milijonov viržinij, 164 milijonov kub. šport se je pokadilo 2inpOI milijard, 350 milijonov dam, 145 milijonov memfis, 72 milijonov sultan. Vsegaskup se je pokadilo v Avstriji 1.228,518.583 cigar, od tega na Češkem 422,488.480, na Nižjeavstrijskem 318 milijonov 465.803, na Moravskem 120 milijonov 731.352. Najhujši kadivci so Nižje-avstrijci kjer pride na vsako glavo 7 K 66 v. Cigaret se je pokadilo štirikrat toliko namreč 4.497,333.802.
+ Z Bučke. Včeraj je bil pri volitvi župana in starešinstva izvoljen županom gospod France Veis, posestnik z Dolenje Radeljce. Svetovalcem so bili izvoljeni: Frančišek SeTak z Bučke, Janez Kirar z Zaboršta, Alojzij Marušič z Dolenje Ra-dolje, Franc Znideršič z Močvirja, Josip Kirar z Zaboršta. Vsi so vrli pristaši Slovenske Ljudske Stranke.
—	Smrt v tujini. V Ciaridge, Pa., se je ubil v rovu 231etni Franc Šusteršič iz Šmiheja pri Novem mestu. — V Winter Ouarters se je ubil Slovenec Franc Mi-vec iz Št. Jurija pod Kumom. — Umrl je v Ameriki Lovrenc Petruš z Dolenjskega.
—	Nagloma umri je na Dunaju cellist Robert liausmann, ki je še preteklo nedeljo v Gradcu igrat z velikanskim uspehom. Zadela ga je kap.
Štajerske noulce.
š Socialni tečaj v Ptuju. V Ptuju se vrši dne 25. in 26. januarja socialni tečaj S. K. S. Z. za ptujski okraj. Vabimo vse naše somišljenike, može in mladeniče, da za ta tečaj agitirajo in se ga tudi sami v obilnem številu udeležujejo. Pokažimo, da v ptujskem okraju niismo manj zavedini, kot v drugih okrajih, ampak da tudi tukaj stopamo s časom napredka.
š Štajerski slovenski mladeniči tudi pozimi delajo. Vedno bolj in bolj se vzbujajo po raznih krajih in vedno imamo za-beleževati vesele vesti iz raznih krajev, kako se tu in tam gibljejo, da se tu in tam ustanovi »Miadeniška zveza«. Zadnjo nedeljo se je vršil pri Sv. Tomažu mlade-niški shod tomaževske župnije ob udeležbi 150 mladeničev. ki so z zanimanjem poslušali govornika iz Maribora o potrebi in namenu »Mladeniških zvez«. Takoj po shodu se je ustanovila »Miadeniška zveza«, ki ima že svoje prostore, dobi svojo knjižnico, časnike itd. Ze takrat se je izrazila od več strani želja, da se naj za velikonedeljsko dekanijo naredi poseben niladeniški shod kedaj poletu. V kratkem, najbrž takoj v začetku meseca februarja, se ustanovi »Miadeniška zveza« v Ver- | žeju. Tako pridejo na vrsto župnija za i
župnijo, dokler ne bomo lahko rekli: Sedaj pa imamo v vsaki fari »Mladeniško zvezo«. Zato pa, dragi mladeniči širom slovenskega Štajerja: Le junaško na delo za Boga in domovino! Mladina! Naprej!
š Dar štajerskega deželnega odbora nemškemu »Schulvereinu«. Te dni je bilo v nemških listih poročilo, da je deželni odbor nakazal »Schulvereinu« v letnem proračunu dovoljenih 400 kron.
š Prememba posesti. Hišo bivšega župana Rakuscha na Glavnem trgu v Celju je kupil Jožef Krobath.
š Umrl ie v Velenju rud. ravnatelj v pokoju Viljem Kamposch.
š Pristaši »Narodne stranke« v zvezi z Nemci! V Frainu so pristaši »Narodne stranke« pri občinskih volitvah šli v boj zoper pristaše »Kmečke zveze« s pomočjo Nemcev in nemčurjev, da strmoglavijo svoje istorodce. In res, dobili so liberalno večino, ki izgleda tako-le: 2 trda Nemca, 1 Štajercijanec, 2 Nemcem prijazna, 2 slovenska naprednjaka in 1 nadstrankar, ki ima naročeno »Marburger Zeitung«. Tej pisani družbi stoje nasproti štirje naši. In »Narodni Dnevnik« si še upa to sramotno zmago proslavljati! To so lepi napred-njaki!
š Duhovske spremembe. Župnijo Reko je dobil č. g. Alojzij Gričnik, dosedaj kaplan pri Sv. Marku niže Ptuja.
š »O Muttersprache!« Pod tem naslovom prinaša »Grazer Tagespost« pismo nekega spodnještajerskega nemšku-tarja, ki je hodil v nemško šolo, katero jasno kaže, kako imenitno se slovenski otroci v nemški šoli naučijo nemški. Pismo se glasi: »Pičen her Snajder majster imeti visen veribol kregen man gvont vdarniht dize bohen hamzinoh zajt odar bis zoder suntak misens siken get sosniht sikensmir dize zwaj kronen siruk noha speter Pranhens nit digvan siken.« »Grazer Tagespost« se norčuje pri tem iz spod-nještajerske (mariborske) nemščine, češ, da je pisec pisma iz tistega spodnještajerskega kraja, kjer raste »starker Bein« (ali kakor pravijo mariborski Nemci: »Berma starken barmen bein trinken.«) Da, da! O Muttersprache! . . .
š Služba okrajnega gozdarja v Kozjem. V Kozjem na Štajerskem se je siste-miziralo mesto okrajnega gozdarja za glavarstvo brežiško, na kar se slovanski kompetenti opozarjajo. Zgodilo se je to menda popolnoma na tihem in se ne bo niti objavilo, samo da bi nam zopet vrinili Nemca kot uradnika na to važno mesto. Nasilnosti nam Slovencem nenaklonjene vlade postajajo vedno bolj kričeče.
š Nagloma je umrl v Botričnici pri Sv. Jurju ob južni železnici 60 let stari Franc Ratajc. Zadela ga je najbrže kap.
š Trte so pozeble v mnogih krajih v ptujski okolici.
š Nemci in bojkot. Štajerska sekcija zveze avstrijskih industrijcev je izdala na svoje člane poiziv, naj tožijo liste in osebe, ki pozivajo na bojkot, na odškodnino.
š Poročnik zadel glavni dobitek. Neki poročnik graške garnizije je zadel glavni dobitek turških srečk v znesku 600.000 K.
š Strupene kače. Lani se je poslalo kustosu zor:logičnega oddelka »Joaneja« v Gradcu iz cele dežele 4269 glav od ubitih strupenih kač (gadov in modrasov). Deželni odbor daje za vsako glavo tudi letos 50 vinarjev nagrade.
š Nesramnost. Ptujski »Štajerc« je prinesel v predzadnji številki lažnjiv dopis o poslancu Pišeku, v katerem trdi, da on ni glasoval proti pooblastilnernu zakonu. Mi se za lažnjive dopise ptujskega kljukca zelo malo brigamo, še manj pa naši vrli poslanci. Toda ker je ta obreko-valni list v zadnji številki to svojo trditev ponovil, moramo svetu povedati, da »Štajerc« — laže. Mnogo laži že ima na vesti, a najhujši pečat si jc vtisnil z laž-njivim obrekovanjem poslanca Pišeka. V stenografskem zapisniku beremo, 'da je proti pooblastilnernu zakonu glasoval tudi — Pišek. Pomilujemo ga, kateri ta list bere, pomilujemo ga. ki ta list razširja, a še bolj pomilujemo one zaslepljence, ki ta list — plačajo.
š Umrla je dne 18. t. m. v Št. Lorcncu ob južni železnici gospa Marija Rozman roj. Gonitzer, soproga tamošnjega želez. predstojnika, (i. Rozmana, stara 24 let, po kratki bolezni. Pokojnica je bila doma v Spodnjem Dravogradu. Njen mož je nevarno bolan v Horgasu.
š Salezijanski zavod baje nameravajo ustanoviti v Veržeju na Spod. Štajerskem.
Llubllonske noulce.
lj Deželna vlada razpustila ljubljansko veteransko društvo. Danes so sc razširile po mestu govorice, da je deželna vlada kranjska razpustila tukajšnje veteransko društvo. Skoro nismo mogli verjeti tej vesti in vendar je resnična. De-
I želna vlada je razpustila vedno velepatri-jotično ljubljansko veteransko društvo, ker je veteransko društvo na svojem občnem zboru dne 11. oktobra sklenilo prispevati iz društvenega premoženja za spomenik žrtvam padlim 20. septembra in ker je določilo znesek za ranjence! Deželna vlada pravi, da vidi v tem »demonstrativno dejanje«, ki je v nasprotju s pravili društva. Obenem je cesar veteranskemu društvu odtegnil svoj protektorat in je preklicano dovoljenje, da sme društvo imeti na društveni zastavi cesarskega orla, na drugi kranjski deželni grb. Deželna vlada je razpustila veteransko društvo baje na podlagi § 24. postave z dne 15. novembra 1867. Ko je čestiti predsednik veteranskega društva, Mihalič, patri-jot od glave do nog, začul o razpustitvi društva, se je jokal kot otrok ter je vsled žalosti obolel, da je moral v posteljo. Deželna vlada že ni predložila g. Mihaliča v odlikovanje povodom cesarjevega jubileja, dasi je g. Mihalič brez dvoma eden najboljših patrijotov v Avstriji in za patri-jotično misel velezaslužen, sedaj_ je pa razpustila še veteransko društvo. Cujemo, da bo g. Mihalič na cesarja pisal in mu razložil, da se je razpust izvršil na podlagi napačnih informacij.
Ij Magistrat na nogah. Ves mestni magistrat je za volitve v trgovsko iu obrtno zbornico na nogah. Od Zancka do višjih uradnikov in policajev se vse peha za glasovnicami. Policaji so hodili včeraj takoj za pismonošem in pobirali glasovnice tudi okolu branjevk, policaj Potokar je pa pobiral celo nepodpisane glasovnice, češ, »da jih mora svetniku pokazat, ako so prav narejene«. Taka posla opravlja v Ljubljani mestna policija. O tem se bomo že še pomenili! Trgovec Mejač je pobiral glasovnice po Prešernovih ulicah. Govoril je o združenem nastopu Slovencev in tako res dobil precej glasovnic. Učitelj Šič je vzel nekje glasovnico, ine da bi volivec vedel za to ter se cel dan vozil okolu z izvoščekoin. Instalater in snažilec klo-šterskih pip Bafbnik in ključavničar Pust sta pobirala glasovnice in pravila, da pobirata za Kregarja. Prosimo volivce, naj nam naznanijo vse, kar vedo o predrznostih liberalnih agitatorjev.
lj Kapelnik »Slovenske Filharmonije« gospod Talich se jutri poda na tritedenski dopust v svojo domovino. Med tem časom se udeleži potovanja slavnega češkega kvarteta na lok iu bo koncertiral 31. t. m. v Lipskem, potem v Monakovem in drugih večjih mestih. Godbo bo vodil za časa odsotnosti g. Talicha koncertni mojster g. Marcuzzi. Dne 14. februarja se vrne gospod Talich zopet v Ljubljano ter bo vodil »Slovensko Filharmonijo« do konca gledališke sezone. S 1. aprilom se simfonični orkester izpremeni v našim razmeram prikladnejšo godbo. Takrat gosp. Talich zapusti Ljubljano ter se poda na svoje novo mesto .na Češko.
lj Nauk za bodočnost, lz ekspozejev barona Sch\varza in župana Hribarja jc razvidno, da je župan 18. septembra izjavil dežel, predsedniku baronu Sclnvarzu. da ga večer glede na razburjenje, ki se jc polastilo zaradi ptujskih dogodkov vsega slovenskega prebivalstva, zelo »skrbi«. Zupan nadalje izjavlja, da ne more biti njegova krivda in tudi ni. ako mestna policija ni mogla preprečiti vseh izgredov, kajti število 50 polic, stražnikov je gotovo preslabo, da bi moglo z uspehom zabraniti ekscese večtisočglave množice. Priznamo, da je bila policija res preslaba, da prepreči izgrede. Mi smo tudi takoj obsojali izgrede in jih obsojamo še danes, zato pa trdimo, da bi bil župan, ki ga je skrbelo, popolnoma pravilno postopal, ako bi bil že takoj 18. septembra ojačil z orožništ-vom policijo, še bolj prav bi pa bilo, ko bi ne bil samo naročil govornikoma na protestnem shodu, da naj pomirjevalno vplivata, marveč če bi bil to sam na protestnem shodu storil. Mestna policija ie napravila že 18. septembra zapaha v Šelenbur-govih in v VVolfovih ulicah, ki so ju pa prodrli demonstranti. Ko bi bila župan in pa podžupan sc postavila pred zapaha in zaklicala razburjeni množici: Do tu in ne dalje!«, bi najbrže ne bilo prišlo do izgredov in do vporabe vojaštva. Prvi dan, 18. septembra, bi sc bilo moralo nastopiti odločno, seveda nikakor nc s tisto neizurjeno brezobzirnostjo, s katero je nastopal del Ihibljanskega vojaštva ob ljubljanskih septembrskih dogodkih. Kako hitro jc 21. septembra prenehalo snemanje nemških napisov, ko ie nastopil župan sam na Mestnem trgu pred Keudovo trgovino. Prepričani smo, akt) bi bil to storil že na protestnem shodu in pt> njem, bi vojaške kroglic nc bile končale dveh mladih človeških življenj
lj »V pravljični noči« — 7. februarja. Za to čarobno noč, katero priredi glasbeno društvo »Ljubljana« v nedeljo, dne
7. februarja v »Unionu«, bodo združeni odseki preskrbeli bajne dekoracije. »Ljubljana« se ni strašila za res sijajno prireditev nobenih stroškov, zato bo sodeloval pri zabavi tudi celotni orkester »Slovenske Filharmonije«. Ta velika pred--pustna veselica bo slonela na bogatih domačih in drugorodnih pravljicah in je torej za kostumiranje iako obširno polje. Pojasnila daje do sobote posebni odsek v pisarni »Unionovi« (vhod skozi Frančiškanske ulice pritličje na desno) od 7. do 8. ure zvečer, v nedeljo pa od 10, do 12. ure dopoldne in od 4. do 6. ure zvečer. Ogla-šenih je že mnogo originalnih skupin.
lj O mleku na ljubljanskem trgu trdi »Narod« pavšalno, da je posneto in mu voda prilita. Priznavamo, da so taki slučaji mogoči, ali ravno v navedenem slučaju moramo opozarjati magistralno gospodo, da živinozdravnik Ribnikar, ki so ga imenovali za tržnega komisarja, ne razume o presojanju živil mnogo, prav nič pa gotovo o mlekarstvu. Gospodje naj govore takrat dalje, kadar si bodo nabavili strokovno izvežbanega tržnega komisarja, ki mu ne bo prvi namen politična agitacija za N. D. Z.
!j Iz gledališke pisarne. Danes se poje šestič in zadnjič Puccinijeva opera »Ma-dame Butterfly«. — V nedeljo popoldne ob treh se uprizori narodna igra s petjem »Legijonarji« s sodelovanjem opernega zbora in orkestra Slovenske filharmonije. Cene so reprizne. — Zvečer se poje Bi-zetova opera »Carmen« (zadnjič). — V torek se igra izvirna predpustna igra o naprednem carju jutrove dežele in o parlamentu »Iz devete dežele«, spesnil Jakob Dolinar; nato se uprizori prvič izvirni narodni igrokaz v treh dejanjih iz vaškega življenja, »Zaklad«, spisal Ksa-verij Andrejev. — Dne 28. in 30. t. m. se uprizori operna noviteta »VVarther«, uglasbil Jules Massenet.
Ij Srebrno poroko praznujeta danes ugledni naš someščan g. Hugon Eberl, solastnik domače tvornice barv »Brata Eberl«,. in blaga njegova soproga Marija. Velecenjenima jubilantoma kličemo: Še dolgo vrsto srečnih let!
Ii Tajinstvena smrt. K včerajšnji notici se nam poroča še sledeče: Mihael Pengre,. mož nagloma umrle Marije, je prišel pred nekaj leti iz Amerike. Ko mu je umrla prva žena in zapustila 6 otrok, •je vzel potem to. V drugem zakonu je prišel na svet en otrok. Pokojnica je bila že dvakrat vdova. Prvi mož je umrl naravne smrti, drugi jc pa skočil v vodo. Pengre je živel od mešetarije. Nekai časa sta živela s pokojno ženo v prijaznem razmerju, ko se je pa ona udala alkoholu, je postala med njima nesloga. Prepir in tepež je bil doma takorekoč na dnevnem redu in mož ie moral večkrat na rokah občutiti ženine ostre zobe. Tudi predvčerajšnjim je bilo tako. Skupno sta šla na semnjišče. potem v neki gostilni skupno obedovala iu pila. Prišedši domov, si ga je žena še naknadno precej privoščila, nakar je nastal zopet prepir, in ko jo je mož pahnil od sebe, da je padla, je odšel v neko žganjar-no. Ko je pa prišel domov, je našel ženo mrtvo, ležečo na hrbtu ob postelji na tleh. Moža je policija aretirala in ga izročila sodišču. Ker žena ni imela nobenega vidnega znaka kake poškodbe, se je vršilo danes sodnijsko raztelcsenjc. Sodnijski zdravniki so dognali, da Pengretova ni bila ubita, odnosno zadavljena, kakor je bil včeraj po mestu razširjen ljudski glas. marveč da je umrla za alcoholicus croni-cus (kronični alkoholizem).
lj »Slovenska Filharmonija« koncer-tuje jutri v soboto od 8. do 12. ure zvečer v kolodvorski restavraciji (J. Schrev). Vstopnina 50 vin.
Ij Najden denar. Navadno poročamo o izgubljenem denarju. Danes pa je prišel v naše uredništvo poštenjak, ki je povedal, da je našel denar na poti od Frančiškanske cerkve do justične palače.
Ij Nova slovenska trgovina. Na Vodnikovem trgu (v nekdanji Nollijcvi hiši) otvori sedanji nje lastnik prihodnje dni v preurejenih prostorih prodajalno moke pod firmo Janez Zeleznikar. (i. Zeleznikar je znan Slovenec kot bivši trgovec s suk-nenim blagom^v Lingarjevih ulicah. Priporočamo g. Zeleznikarja občinstvu najtoplejše !
ij K predpustni veselici »Društva državnih uslužbencev« v Ljubljani se naznanja slavnemu občinstvu, da je dala uprava hotela »Union« razun velike dvorane tudi vse druge sosednje lokale za jutrišnjo plesno veselico občinstvu na razpolago.
lj Umrli so: Zonia Valland, trgovskega potnika hči, 13 mes. —- Amelija Tominc, uradnikova žena, 82 let. — Julija Knaus. zasebnica, 28 let. Milan Zaje, inženirjev sin, 2 leti.
dal neki stranki v K-naf lovih ulicah nek do 15 let star deček malo svilnato blazinico, na kateri je bil na eni strani vdelan z rdečo svilo razcveteli mak. Ker ni še nikogar ponjo, jo je stranka oddala pri magistratu. kamor naj pride pravi lastnik ponjo.
lj Iz bolnišnice zopet v bolnišnico. Ko
je šel včeraj iz bolnišnice leta 1849 na Dobrovi rojeni samski delavec Jožef Tomšič peš domov, je na Tržaški cesti obnemogel in obležal. Policija ga je potem zopet odpeljala v bolnišnico.
Ij Prijet je bil in svojemu polku v Celovcu izročen domobranec Arnošt Arko, rodom iz Šiške, kateri je pred dveini leti dezertiral.
MAŽARI VELEIZDAJALCI.
, Košutovec Nagy Gyorgy sklicuje na dan 14. februarja v Debrecin veliko skupščino mažarskih revolucionarjev, da proslave spomin na oni dan, ko so Mažari v Debrecinu proglasili, da so Habsburžani izgubili ogrski prestol. Na skupščini se bo konstituirala mažarska republikanska stranka. Svoj dohod je javilo že dvajset poslancev. Ali to ni veleizdaja?
Mladi morilec. Erfurtsko porotno sodišče je obsodilo na smrt 18-letnega Adama Komrodba. v 12-letno ječo pa 17-letnega Martina Richterja, ker sta usmrtila delavko Matiido Gross.
Grof Hompesch, znani politik nemškega katoliškega centruma, je včeraj umrl.
Štirikratni morilec in samomorilec.
Švicar bivši mesarski mojster Ivan Klau-ser v Atenah je zaklal svojo ženo in tri otroke, nato pa še sebi prerezal vrat. Klauser ;e bil pijanec in je vsled pijančevanja izgubil službo.
telefonska ln brzojavna porotiK .
Cehi in Jugoslovani.
Dunaj, 22. januarja. Včeraj so bili Jugoslovani ogorčeni le radi načina, kako je Kramar nastopil za Pacakovo predsedstvo v odseku za aneksijo Bosne in Hercegovine. ne da bi se dogovarjal z Jugoslovani. Pri današnji volitvi predsednika odseka je Pacak rekel, da z ozirom na Jugoslovane odklanja izvolitev, dr. Šu-strešič je pa zagotovil Pacaka simpatij Jugoslovanov, nakar je bil Pacak izvoljen za predsednika z 30 glasovi od oddanih 33 glasov. Za podpredsednika sta izvoljena dr. Ebenhoch in grof Kolovrat. .Volitev referenta ie bila odgodena, vendar se čuje. da bo referent dr. Krek.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 22. januarja. V državnem zboru je bil danes soglasno sprejet nujni predlog poslanca Kalina glede preskrbe udov in sirot po v vojski padlih vojakih. Zbornica je vlado pozvala, naj tekom dveh mesecev predloži tozadevno postavo. Nato je prišel na vrsto nujni predlog poslanca Miihlvvertha o dijaških demonstracijah na dunajskem vseučilišču.
ceško-nemška enketa.
Dunaj, 22. jan. Kljub temu, da so Nemci odklonili udeležbo na češko-nemški en-•keti, baron Bienerth vztraja na enketi. Ako se mu enketa ponesreči, skoro gotovo državnemu zboru predloži načrte jezikovnega zakona z ozirom na češko-nemški spor.
RAZMERE NA OGRSKEM.
Dunaj 22. januarja. Grof Apponyi .se je pripeljal sem ter je poročal cesarju. Justha vsak čas pričakujejo. Razmere na Ogrskem so jako resne. Kartelno banko skoro gotovo ne bo mogoče ustanoviti, to sedaj Mažari že sami tividevajo.
PIETRE1CH BARON.
Dunaj, 22. februarja. Bivši vojni minister pl. Pietreich je dobil baronstvo.
PRED VAŽNIMI DOGODKI V BELGRADU.
Belgrad, 22. januarja. Veliko pozornost je vzbujala med tukajšnjim diplomu-tičnim zastopstvom dolga avdijenca angleškega poslanika pri kralju Petru. Pričakuje se, da se bo uspeh te avdijence pokazal v 'kaki akciji srbske vlade.
GLEDALIŠČE POGORELO.
Mostar, 22. jan. Po neki diletantski predstavi jc danes ponoči tukajšnje gledališče do tal pogorelo.
ZAHTEVE SRBIJE.
Belgrad, 21. januarja. Včeraj so v posebni konferenci na povabilo ministrskega predsednika Milovanoviča voditelji strank vnovič določili zahteve Srbije, ki se v posebni noti pošljejo velevlastim.
PROTIZAROTA NA TURŠKEM.
Carigrad, 22. januarji. Policija je aretirala 28 oseb in dognala, da je v Turčiji 20.000 oseb zapletenih v zaroto, da zruši sedanjo ustavo, da odstrani ministre ter prisili sedanjega sultana, da se odpove. Sultanov sin je zapleten v zaroto.
TRŽNE CENE.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta 22. januarja Pšenica za april .	. . 12 69
Pšenica za oktober 1. 1909 . . . 10 82
Rž za april I. 1909....... 10 02
Oves april .	8 52
Koruza za maj 1. 1909	... 7 25
Efektiv: reizpr
Meteoroiogično poročilo.
ViMna n. morjem 306-2 m. sred. zračni tlak 736 0 mm
21
22
Ča« opazovanja
9. zveč.
7. zjutr 2. pop
Stanje barometra v mm
Tempe ratura j
po Celziju
Vetrovi
Nebo
743 6 - 2-3 | sl. jvzh. 45'2 — 5 1 sr. svzh. 44-3 ' - 29
oblačno
pol. obl.
m ja
|2E S = E
•gs ►
00
Srednja včerajšnja temp. - 0-6°, norm. —2 3»
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš nepozabni soprog, oziroma oče, stari oče, brat in stric, gospod
Jakob Bitenc
trgov '.c in posestnik
( danes, v petek, dne 22. t. m., ponoči ob V«', uro po kratki mučni bolezni, '» previden s sv. zakramenti za utrira-joče, v 69. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.	j,
Pogreb bo v nedeljo, dne 24 ja- j nuarja 1909, ob 8. uri dopoldne iz ; hiše žalosti v Podgori št 4 na žup- " nijsko pokopališče v Št. Vidu.
Sv. maše se bodo brale v župni cerkvi v Št. Vidu in raznih drugiii cerkvah.
Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Podgora pri Št.Vidu nad Ljubljano, dne 22. januarja 1909.
Marija Bitenc roj. Grum, so-; proga. — Janez, Franc, Jožef, J Jakob, Pavel, Henrik, sinovi. -Marija, Ivanka, Rezika. hčere. — Alojzij Bitenc, brat. — Marijana Bernik, sestra. - Janez Rode, zet — Antonija, Helena, sinahi. — Vsi vnuki in vnukinje.
Za vsestransko prisrčno sočutje ob času bolezni, smrti in pogreba našega iskreno ljubljenega nepozabnega očela, starega očeta, brata, svaka, strica in zeta, gospoda
Ivana Kuralta
c. kr. sodnika v pokoja
zlasti za častno, prav sijajno in tolažilno spremstvo pri pogrebu premilega nam pokojnika in za krasne darovane vence, izrekamo p. n. vsem, ki so s tem sočustvovali ob naši nenadomestni izgubi, svojo najiskrenejšo zahvalo.
Posebej se še zahvaljujemo za posebno naklonjenost gospodu drž. in tiež. posl. dr. Iv. Šušteršiču, potem za obilne obiske preč gospodu o. lazaristu dr Na-stranu, kakor gospodu dr. Levičniku,in za požttvovalnl trud čč. sestram od sv. Vincenca.
V Ljubljani, 22. januarja 1909
Žalujoči ostali.
Pozor, kmetice in dekleta I
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čez 25 let, posrečilo se mi je, iznajti najboljše sredstvo za rast las, to je
Kapilor št. II.
Isti deluje, da postanejo lasje gosti, dolgi in odstranjuje prhljaj
(luskine) na glavi. — Cena I franko na vsako pošto) je: 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Ju« ri&ič, lekarnar. Pakrac št 65 Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 3146 10—5
PVi/viliis - toriket
najboljši Šlezijskl premog stisnjen v kocke, 80C0 kalorij kurilne izbornosti. Kurjenje sob in štedilnikov prlprosto kakor z navadnim premogom, le da je hitreje, bolje in dalje trajajoče.
Bohe
mm - premog:
kosovnik in orehovnik, najboljše vr«te, brez prahu, bicz kamenja, presejan in izbran, ?000 kalorij, tedaj brez konkurence Pošilia se točno tudi izven Ljubljane, briket brez opažanja. Priporoča samozalogar Josip Paulin, glavna zaloga premoga v Ljubljani, Nova 3055	ulica 6t. 3.	7,
Proda se nekoliko dobro ohranjenega	i86 2-1
Pohištva
pri zdrnunlku v Zormanovi hiši v spod- Siškf.
Fotografski ntelje
z velikimi stranskimi prostori
se išče v najem.
Lokali naj se nahajajo v najbolj prometnem kraju Ljubljane. Ponudbe naj sc pošiljajo na naslov	187 i —l
S. sesali, Trst, Borzni trg 7,
Oženjen hlapec
prednost ima tak brez otrok, ki razumi nekoliko nemško, ter je dober poljedelec in čegar žena se razumi na peko in rejo prašičev, se sprejme s 1. februarjem, l astno stanovanje s popolno hrano, plače 480 kron in pa procente od prodaje. — Grafičina Širje pri Zid. mostu, Štajersko.	198 3 i
Vabilo na
domačo veselico
ki se vrši	i^a
jntri v soboto, 23. t. m.
v gostilni
pri,Martami'
na Rimski cesti štev. 19.
Vstopnina prosta.
Najizbornejša pijača ter izvrstna
—=—kuhinja. —=
K najobilr.ejši udeležbi vabi vse velecenjene stalne goste, prijatelje in znance ter p. n. otičinstvo sploh.
Velespoštovanjem
Andrej Marčan,
a:
IVAN PENGOV
podoAar. Izdelovatelj oltarjev, itn.,
naznanja prečastili duhovščini, cerkvenim predstojnikom Iti dobrotnikom, da je prevzel znano podobarsko delavnico umrlega g. And. Rovfteka, Kolodvorske ulice it. 20.
Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom lO letnega praktičnega dela pri ranjkem g Hovšeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se 1 bode v prihodnje ravno tako solidno in j kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, ^mmf kakor se je dosedaj.	3438 52—3


- 50.000 PAROV ČEVLJEV! -
4 pare čevlje« za samo K 7<-.
Vsled plačilnega zastanka nekaterih velikih tovarn sem bil poverjen prodajati večje zaloge čevljev globoko pod lastno ceno. Prodajam torej dva para moških in dva para ženskih čevljev na zadrgo iz rjavega ali črnega galoširanega usnja z močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša oblika Velikost po oblikah	]e>4 3-2
Vsi štirje pari stanejo samo K 7—.
1'oSllja se proti povzetju. - Zamena dovoljena aH denar nazaj.
P. 1UST, izvoz čevljev, Krakov 51.
r-
Prodajalna
Budinek u Kranjski jorf

o >
o a>
L
U
e
N
e a.
se takoj
vsled smrti, z vsem blagom, zelo ugodno
proda ali odda za enajst let v najem.
Reflektant naj ima vsaj 10.000 K gotovine.
Prodajalna je staro-znana, dobro vpeljana ter ima velikanski promet. — Pojasnila daje: Pavel Lampreht, Beljak ali E. Rooss, Kranj.
■u
e
N O T
T <8
O <
O
Išče se GOSPICA
v večjem obrtu. dobro izvežbana v slovenski in nemški pisavi in knjigovodstvu. Plača po dogovoru. Vstop takoj. Ponudbe pismene.
Ivan DernK, Loncouo p. Radnvljica.
184 3-1
Pozor! Či&aj! Pozor!
Slavonska biljevina.
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč ter se izvrstno in z naiboljšlm uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju, bolih v prsih, prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astmi, pljučnem kataru, suhem kašlju. tuberkulozi itd	3144 10 7

Delovanje Izborno, uspeh siguren. Cena je franko na vsako poŠto za 2 steklenici 3 K 40 v., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju, ali te se poSlje denar naprej. Manj kot 2 steklenici se ne pošila. — Prosimo, da se naroča naravnost od
P. J U R I Š I C A , lekarnarja v Pakraou ftt. 65 (Slavonija).
Podružnice Spljet, Celovec ln Trst	Ljubljanska kreditna banka t Ljubljani Stritarjeve uiice 2	1 Podružnice Spljet, Celovec in Trst
	sprejema vloge na knjižice in na te- JB |/ O/ koči račun ter je obrestuje po čistih - /2/0 Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu.	
- Delniška glavnica -K 3,000.000|		Rezervni lond K 300.000.