Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nedeljska Izdala celoletno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D SEOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, pedl-vrsta mali oglasi po I SO ln 2 D. ve£)l oglasi nad 43 mm vUlne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po IO Dir p Pri večjem o naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljka in dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopltarlevl ulici št. 6 111 Rokopisi se ne vračalo, ne franki rana pisma se ne sprelemalo * Uredništva telefon štev. 5O, upravnlštva štev. 328 | Političen lisi sza slovenski narodi Uprava le v Kopltarlevl ul.St.9 — čekovni račun: Clultllana štev. 10.6S0 In 10.349 xa 1 nserate, Sarajevo St. 7563, Zagreb št. 39.011, Praga In Duna/ št. 24.797 Bencinska afera. Belgrad, 3. avg. (Izv.) Po štirinajstdnevnem neprostovoljnem počitku je danes anketni odbor nadaljeval preiskavo in razpravo o tako zvani bencinski aferi. Bivši minister za socialno politiko dr. Šefkija Behmen je odredil posebno komisijo, ki naj vso zadevo natančno preišče. Ta komisija je šele koncem 1. 1924. podala poročilo, ko Behmen že davno ni bil več minister. Komisija se opravičuje s tem, da je bil njen posel zelo težaven in zadeva zelo obsežna. Ta komisija je bila na stališču, da je država obvezana pogodbo z Rajkovičem glede bencina izpolniti, da pa so država in njeni organi šli za tem, da bi se pogodba z Rajkovičem razveljavila. Po drugi strani pa je tudi Rajkovič računal prevelike vsote, kar naj se odbije. Če bi se bila država držala pogodbe, bi bila plačala le nekaj čez 14 milijonov dinarjev. Tako pa je po mnenju te komisije dolžna plačati še čez 10 milijonov odškodnine, tako da bi znašal skupen dolg 24 milijonov dinarjev. Omenjena komisija pravi, da so za to škodo državi odgovorni vsi tisti njeni organi, ki so od vsega začetka imeli s to pogodbo opraviti. Komisija predlaga, da naj minister to zadevo predloži ministrskemu svetu. Ali je poročilo te komisije objektivno ali ne, bo pokazala nadaljnja razprava v anketnem odboru, ki bo jutri nadaljeval z razpravo. t Marko Gjurieic. Karlove Vari, 3. avg. (Izv.) Danes ponoči je na vnetju obisii umrl minister za pravosodje Marko Gjuričič. Belgrad, 3. avg. (Izv.) Predsednik vlade fe prejel danes dopoldne iz Karlovih Vari ofi-cielno obvestilo, da je tekom noči preminul pravosodni minister Marko Gjuričič, ki je že dolgo časa bolehal na obistih. Pred dvema dnevoma je nastopila kriza. Bolezen je hitro napredovala in vsi napori zdravnikov so ostali brezuspešni. Gjuričič spada med najuglednejše radikale ter Pašičeve prijatelje in pristaše. Rodil se je 1. 1861. v Valjevu, kjer je dokončal gimnazijo, nakar je odšel kot ruski štipendist v Petrograd študirat tehniko. Po vrnitvi v Belgrad se je vpisal na belgrajsko univerzo na pravno fakulteto in jo dovršil. Po končanih študijah se je posvetil advokaturi, katero je izvrševal v rojstnem mestu Valjevu. Po zmagi radikalne stranke, katere pristaš je bil od mladih nog, je stopil v državno službo, v kateri je dosegel mesto predsednika kasacijske-ga sodišča v Belgradu. L. 1912. je bil izvoljen za poslanca. V Milovanovičevem kabinetu je postal minister za pravosodje. Ta resor je imel do 1.1913. Ob pričetku svetovne vojne je zopet postal pravosodni minister. To mesto je obdržal skozi vso vojno. Bil je skoraj v vseh kabinetih do svoje smrti. Vmes je bil nekaj časa minister za socialno politiko in za enačenje zakonov. Lansko leto je zelo nevarno obolel. Vendar se je precej pozdravil. Po značaju je bil zelo miren. V krogu nasprotnih strank je imel precej prijateljev. Nikdar ni napadal. V svojem obnašanju je bil do skrajnosti korekten, radi česar je užival v skupščini velik ugled. Ministrski predsednik Uzunovič je o njem časnikarjem izjavil sledeče: »To je za vlado zelo težek udarec. Gjuričič je bil odličen član kabineta, eminenten zastopnik pravosodja in veteran našega pravosodja. Bil je človek mirne in dobre narave. Ob svojem odhodu v Karlove Vari in še pozneje je računal s' skorajšnjim ozdravljenjem in vrnitvijo v Belgrad, da bi nadaljeval važno delo za izenačenje zakono-dajstev. Njegova smrt je hud udarec za skupščino, pravosodje in stranko, ki ji je od svojih prvih dni iskreno služil.« Pokojnikovo truplo se bo prepeljalo v Belgrad. Po sklepu vlade ga bodo pokopali na državne stroške. RacSicev fiasko na Vinici, Zagreb, 3. avgusta. [Izv.) Vaš dopisnik se fe danes razgovarjal z nekaterimi kmeti iz Vinice, kjer je Radič v nedeljo priredil svoj shod. Kmetje so Vašemu dopisniku izjavljali, da so hrvatski kmetje z Radičevim govorom nezadovoljni. Pričakovali so, da bo Radič govoril o tem, kako se bo naša vlada, v kateri sedijo Radičevci, zavzela za pomoč od poplave in toče oškodovanim. Namesto tega je govoril kakor klepetava ženska. Naši hrvatski kmetje v Vinici spoštujejo svojo katoliško vero in svoje vzorne duhovnike. Zato obžalujejo, da se iz katoliške cerkve norčuje njen' lastni sin. S takimi govori bo Radič dosegel samo to, da ga bodo kmetje zapustili in se pridružili HPS, ki ni samo hrvatska, nego tudi katoliška stranka. Velika železniška nesreča. Belgrad, 3. avg. (Izv.) Na postaji Voganj pri Rumi se je zgodila zjutraj ob 2 po polnoči velika železniška nesreča. Brzovlak, ki vozi iz Belgrada preko Zagreba in Maribora na Dunaj, je na tej postaji trčil v tovorni vlak. Vsled strašnega sunka se je lokomotiva brzovlaka popolnoma razbila. Poškodovanih je tudi več vagonov. Kurjač na lokomotivi brzovlaka je postal žrtev nesreče. Bil je na mestu mrtev. Zelo težko je poškodovano tudi spremljevalna osobje tovornega vlaka. Med potniki je nastala panika, vendar pa od potnikov ni bil nihče težje poškodovan. Dobili so le lahke rane. Ma- terialna škoda je ogromna in jo cenijo na pet milijonov dinarjev. Pri brzovlaku je lokomotiva popolnoma uničena. Poštni voz brzovlaka in več vagonov tovornega vlaka je zelo poškodovanih. Promet je na tej progi ustavljen in se vrši le s prestopanjem na ta način, da morajo potniki pred postajo Voganj izstopiti ter iti precej daleč peš na drugi vlak. Kako je prišlo do nesreče, še ni jasno. Tovorni vlak je bil izvanredno dolg in ni mogel zapeljati vseh vozov na stranski tir. Iz prometnega ministrstva je odpotoval na kraj nesreče državni pod-tajnik dr. Košutič. DR. A. KOROŠEC V BELGRADU. Belgrad, 3. avgusta. (Izv.) V Belgrad je danes prispel dr. Anton Korošec. Tekom dneva je imel več sestankov z uglednimi voditelji opozicije. INTERVENCIJA POSL. DR. KULOVCA ZA OBČINE NOVOMEŠKEGA OKRAJA. Belgrad, 3. avgusta. (Izv.) Radi velike škode, ki jo je povzročila toča v občinah Šmi-hel, Stopiče, Straža, Vavtavas in drugih v okolici Novega mesta, je poslanec dr. Kulo-vec storil pri vseh merodajnih činiteljih korake, da bi se oškodovanemu prebivalstvu nakazala izdatna podpora, prevsem da bi sc odpisali vsi davki, kar je ljubljanska delegacija na intervencijo posl. Kulovca storila. ZAKON O POBIJANJU DRAGINJE. Belgrad, 3. avgusta. (Izv.) Vlada pripravlja nov zakon s pobijanju draginje. Novo odredbo pa še skriva, da nc bi eventuelno zapravila simpatij trgovcev in obrtnikov ori bližnjih občinskih volitvah v Srbiji, HPS PRI POGREBU FRA KOTARAŠA. Zagreb, 3. avgusta. (Izv.) Nocoj sta z brzovlakom odpotovala v Sinj predsednik HPS Stjepan Barič in tajnik HPS dr. Šimrak Janko, da sodelujejo pri pogrebu pokojnega fra Alija Kotaraša. Pričakuje se, da se bo pogreba udeležila ogromna masa njegovih zvestih prijateljev. Nad pokojnikovim grobom bo v imenu HPS govoril njen predsednik Stjepan Barič. HPS NAPREDUJE. Zagreb, 3. avgusta. (Izv.) Poslanca 2ebot in tajnik HPS Vodanovič sta imela v nedeljo shod v Suhem Dolcu pri Trogiru. V ponedeljek dopoldne sta imela shod v Visovcu. Shoda sc je udeležilo veliko število zaupnikov iz skradinske občine. Popoldne se je vršil velik sestanek v Šibeniku. Vsi shodi so sijajno uspeli. Poslanec Zebot je bil povsod živahno aklamiran. Darujte za Ljudski sklad SLS! Delavstvo in kulturni boj v Mehiki. ANGLEŠKI IN AMERIŠKI POSLANIK POSREDUJETA. — PRVI AVGUST ŽALNI DAN. — ODKRITA ZAROTA PROTI DRŽAVNEMU PREDSEDNIKU. — POSREDOVALNA AK- CIJA MEHIKANSKIH ŠKOFOV. Newyork, 3. avg. (Izv.) Vodja katoliške časnikarske agenture v severnoameriških Združenih državah Burke, je stavil voditelju amerikanskih delavskih organizacij vprašanje, kako stališče zavzema ameriško delavstvo napram proticerkveni akciji socialistične stranke in vlade v Mehiki. Green je nato pismeno odgovoril. V pismu pravi med drugim: »Jaz sem še enkrat pregledal vsa pisma in brzojavke, ki smo jih dobili od Mehikancev, in nisem našel niti enega spisa, ki bi se nanašal na verski ali cerkveni položaj v Mehiki. To je tudi naravno. Naš namen je, da skrbimo za zboljšanje gospodarskega položaja delavstva in da branimo delavske gospodarske koristi. V verskem vprašanju zastopamo stališče popolne verske svobode. Mi zahtevamo za vsakega delavca popolno svobodo v izvrševanju verskih dolžnosti in političnih pravic. In kakor hočemo to svobodo zasigurati svojim članom, tako želimo, da jo uživajo tudi v drugih državah.« Podobno sta izjavila tudi oba podpredsednika »American Federation of Labor« Franc Duffi in Matheus Woll. Prvi je dejal: »Že pol stoletja branimo načelo, da mora vsak biti v svoji veri popolnoma svoboden in nihče ne sme kakorkbli kratiti te svobode. Zato nikako ne moremo odobravati postopanja predsednike Mehike Callesa in njegove politike, ki gre za uničenjem katoliške cerkve v tej državi.« Woll je dejal: »Mi smo v prijateljskih zvezah s tovariši v Mehiki. Toda lega prijateljstva se nikakor ne sme tolmačiti kakor da bi mi hoteli braniti ali odobravati politiko mehikaiiske vlade v verskih vprašanjih. London, 3. avgusta. (Izv.) »Dailly Tele-graph« javlja, da je angleški poslanik osebno posredoval pri predsedniku Mehike, da pusti svobodno izvrševanje cerkvenih obredov v katedrali Christ Curch, ki je zbirališče angleške kolonije. Ta cerkev je zasebna last vseh Angležev in je poslanik protestiral proti konfiskaciji, ki je protizakonita. Mehiko, 3. avg. (Izv.) Ameriški generalni konzul je protestiral pri vladi radi razlastitve cerkve San Jose de Grazia, ki je ameriška last že od 1. 1857. Cerkev je bila dosedaj v upravi mehikanskih duhovnikov. London, 3. avg. (Izv.) Med angleškim poslanikom v Mehiki in mehikansko vlado je prišlo do ponovnega nastopa, ker je vlada hotela izgnati tudi angleškega kaplana Pencocka. Kaplan je končno dobil dovoljenje, da sme zasebno izvrševati službo božjo. Glede angleške katedrale v Mehiki je zunanji minister dal angleškemu poslaniku Owenu zagotovilo, da bo zadevo najvestneje proučil. Mehiko, 3. avg. (Izv.) V mnogih mestih so se katoličuni oblekli v žalne obleke in so razobesili žalne zastave. V Pachuci se je pri zadnji službi božji v strahoviti gnječi zadušilo 6 žensk in 6 otrok. Rim, 3. avg. (Izv.) 1. avgust je bil v Vatikanu proglašen za žalni dan. Sv. oče je bral sv. mašo v zasebni kapeli in molil za mehi-kanske katoličane. Vatikan presoja položaj popolnoma mirno, ker prevladuje prepričanje, da mehikanska vlada ne bo mogla preko odločnega odpora mehikanskih katoličanov. Dalje je Vatikan sprožil poizkus za posredovanje severnoameriških Združenih držav. Mehiko, 3. avg. (Izv.) Doslej je 26 oseb izgubilo življenje v nemirih, ki so nastali radi zapiranja katoliških cerkva. Zadnje nesreče so se prigodile v Tempico, kjer so se katoliki uprli eksekutorjem, ki so prišli zapirat tamo-šnjo katedralo. Mehiko, 3. avgusta. (Izv.) Vlada jc odkrila zaroto proti državnemu predsedniku. Doslej so aretirali šest dam in dva gospoda. Vsi so državni uradniki. Med osumljenimi je tudi stenotipistinja predsedstva vlade Dolores Lc mus. Mehiko, 3. avgusta. (Izv.) Kot člane zarote proti državnemu predsedniku so aretirali ženo nekega fabrikanta, ki je sam pobegnil, sina senatorja Arranjo in še pet oseb. Vladna poročila trdijo, da so vsi zarotniki člani lige za obrambo prostosti katoliške cerkve. Ncwyork, 3. avg. (Izv.) Iz Mehike izgnani katoliški nuncij Crespi je prispel v San An-tonio (Texas). Izjavil je, da bo sveta stolica kljub preganjanju storila vse, kar je v njeni moči, da se prepreči revolucija. Newyork, 3. avg. (Izv.) Mehikanski škofje razglašajo, da so nekateri latisnko-amerikan-ski diplomati ponudili svoje posredovanje med vlado in cerkvijo v Mehiki. Duhovščina je pripravljena na kompromis, da se izvede o tem vprašanju plebiscit in se dotlej ustavijo vse sovražnosti. Škofje pravijo, da ni veliko upanja, da bi vlada sprejela ta posredovalni predlog. Nadškof Delio je vsled naporov v zadnjih dneh tako oslabel, da pričakujejo vsak čas njegovo smrt. Saniranje francoskih financ. Pariz, 3. avgusta. (Izv.) Finančni minister Poincare je v dveurnem govoru obrazložil svoje nadaljnje finančne načrte v ministrskem svetu, ki mu je predsedoval predsednik republike Domergue. Predložil je načrt amortizacijske blagajne, ki naj bi sc osnovala, kot neodvisen institut za izplačilo notranjih kratkoročnih posojil. S temi posojili naj bi se amortizacijski blagajni omogočila fakultativna izmenjava njenih papirjev v drug državni papir. Ta novi državni papir bi dobil kritje v industrializaciji tobačnega monopola. Ministri so Poincarrejeve načrte soglasno odobrili. Sklenili so, da se načrta o amortizacijski blagajni in industrializaciji tobačnega monopola čimprej predložita senatu in zbornici. Narodna skupščina in senat naj se čimprej skličeta v Versailles. Na ta način naj bi statut o amortizacijski blagajni postal del ustave, tako da bi bila blagajna neodvisna od zbornice in senata. rvamaaa R ui. sani I^i Painlevc jc poročal o položaju v Maroko in v Siriji. Pariz, 3. avg. (Izv.) »Echo« poroča, da ja Poincare po včerajšnji seji finančnega odbora izjavil, da se mora ratifikacija vvashington-skih in londonskih pogodb izvršiti še pred parlamentarnimi počitnicami. Drugače se bo v Ameriki razvila prevelika borba proti tem pogodbam. Francija je pričela tudi že s pogajanji za posojilo v Angliji iu na Holand-skem. Pariz, 2. avg. (Izv.) Finančni odsek sena« ta predebatiral vse predloge finančnega ministra. Kakor hitro bodo izglasovani finančni načrti, bo senat pričel razpravo o amortizacijski blagajni. Pariz, 3. avg. (Izv.) Senat je sprejel z 250 proti 13 glasovom finančni načrt v nespremenjeni obliki. Preganjanje slovenskega učiteljstva v Italiji. Trst, 3. avg. (Izv.) Tržaški prefekt je odredil razpust Učiteljske zveze. Predsedniku Germeku je bil izročen dekret na dom, vendar ta ni mogel verjeti v pravilnost tega odloka, v katerem jc prepoved motivirana s tem, da je Učiteljska zveza ilegalna organizacija. Zato je bil Gerniek pozneje pozvan na prefekluro, kjer mu je bil izročen dekret osebno. Kakor znano, je bil že poprej prepovedan društveni koncert v Kanalu in društveni občni zbor. Pariz, 3. avg. (Izv.) Kakor se doznava, misli Herriui pedali ostavko na župansko mesto v Lyonu. Ta ostavka je v zvezi s pismom in komentarji, ki so nastali med socialisti, ko je Hcrriot stopil v novo francosko vlado. COOK POPUŠČA. London, 3. avgusta. (Izv.) Voditelj rudar« jev Cook jc v svojem govoru poudaril, da je vodstvo rudarske zveze pripravljeno stopiti v pogajanja, če rudarji to žele, le vprašanje daljšega delovnega časa bi bilo treba izključiti. ZOPET ZAROTA PROTI KEMAL PAŠI. Angora, 3. avg. (Izv.) V dolgem procesu proti zarotnikom proti Kemal paši, je državni pravdnik zahteval izgon 12 obtožencev in prisilno delo za ostalih 29. Vsi obtoženci so bili člani opozicionalne napredne stranke, ki jo državni pravdnik, ker je razpuščena, smatra za tajno organizacijo. Podpirajte naše dijake. Beseda slovenskih 1 katoličanov. Ze večkrat je moral slov. katol. tisk odbijati napade na moža, ki je vsemu slovenskemu ljudstvu v mejah Italije v ponos in v tolažbo. Zavračati je moral sumničenja in podtikovanja raznih ljtidi, ki so zasledovali pri napadanju tega moža svoje postranske namene. Odkar je bil pridružen del našega ljudstva kraljevini Italiji, se zaganjajo razne klike proti nadpastirju goriške škofije, nadškofu dr. Frančišku Borgia Sedeju. Izvestni krogi so zahtevali glavo tega slovenskega škofa skozi vsa leta. Črnili, sumničili so ga, podtikali so mu dejanja, ki jih nadškof ni nikoli zakrivil. Zato je imel tako priljubljeni nadškof v starosti svojih dni težko življenje; veliko sitnosti in neprijetnosti je moral prestati od vseh strani. In skozi vse te dni je trpel goriški nadškof radi obrekovanja ljudi, ki niso vredni in poklicani, da bi sodili njegovo ljubeznipolno delovanje. Znani so in ne bi mogli dovoljno obsoditi njihovega delovanja proti cerkvenemu dostojanstveniku, ki jc po svoji svetosti, pravičnosti in ljubezni do vere, cerkve in trpečega ljudstva vsakemu katoliku najlepši vzor. Zato je tudi naravno, da ga verniki in duhovščina njegove nadško-fije brez razlike narodnosti iskreno ljubijo in visoko spoštujejo. V zadnjem času so postale intrige proti goriškemu nadškofu še bolj zlobne. V javnosti se o škofu toliko ne piše več, zato se mu hoče na tihem in za kulisami izpodkopati ves igled. Širijo se iz izvestnih krogov celo vesti, da bo nadškof dr. Sedcj v kratkem odstavljen. Te govorice se širijo tudi po mestu in deželi, po gostilnah in kavarnah. Smatramo za svojo dolžnost, da v imenu slovenske katoliške javnosti v tem vprašanju odločno zavzamemo svoje stališče. Če misli italijanska vlada resno na to, da bi onemogočila slovenskega škofa na sedežu goriške nadškofije, jo svarimo pred tem korakom. Vse slovansko katoliško ljudstvo bi bilo prepričano, da bi bil nadškof dr. Sedej odstavljen samo radi tega, ker je Slovcnec. Ukrep vlade bi smatrali za najtežjo žalitev državljanov slovanske narodnosti v Italiji. Ali je v resnici v interesu italijanskega naroda, države in vlade, da ne bi smel biti na čelu škofije v kraljevini Italiji, katere veliko večino tvorijo Slovenci, nadpastir slovenske krvi? Vlada bi si s svojim ukrepom nakopala odij pred mednarodnim svetom, ker je tak ukrep nezdružljiv z državo, v kateri ima svoj sedež in središče cerkev, ki je mati milijonov in milijonov Slovanov, mati vseh narodov, velikih in majhnih. Zato ne moremo verjeti, da bi vlada nastopila proti slovenskemu nadškofu, ki je bil vedno pravičen nasproti vernikom obeh narodnosti in ki po vsej pravici zasluži sloves svetega in pravičnega katoliškega nadškofa. Posebno po vojni opazujemo pojav, da se vse narodne cerkve razkrajajo in razpadajo. Zato raste tudi vedno bolj upanje v največjih možeh naše dobe, ki stremijo in hrepenijo za zedinjenjem cerkva. V narodih se je začel uresničevati temeljni in najveličastnejši Kristusov program: »Da bo kmalu en hlev in en pastir.« Zakaj stremijo v današnji težki dobi narodi z vedno večjo in neodjenljivo silo h katolicizmu? Njegova vesoljstvenost, njegov univerzalizem, njegova nadnarodnost in pravilno pojmovana mednarodnost so sile, katere zdravijo moderno, težko bolno družbo. Na srcu vesoljstvene katoliške cerkve se greje skozi tisočletja slovenski narod, iz nje in v njej živijo tudi primorski Slovani. V svoji cerkvi in njenem predstavitelju, sv. očetu, smo zrli Slovenci vedno zaščitnika šibkejših in branitelja zdrave morale v sožitju med narodi. Zato tudi danes ne moremo dvomiti, da bo predstavitelj vesoljstvene cerkve stal ob strani slovanskih katoličanov v Italiji in branil nadpastirja njihove krvi pred vsako morebitno krivico, ki bi mu grozila. Nevarno igro igrajo, ki silijo v teh časih cerkev h koraku, ki bi njenim sovražnikom dobro došel, Vemo, kako težko breme nosi posebno zadnja leta nadškof dr. Frančišek Sedej. Slutimo tudi, da bi bil srečen in zadovoljen, če bi mu božja previdnost odvzela težko in odgovornosti polno breme nadškofijske oblasti v posebno težkih razmerah naših dni. Zavest, da brani neprecenljive vrednote vere, cerkve in zdrave morale, mu je do danes narekovala, da je vztrajal na svojem trpljenja polnem mestu. Ista zavest mu bo tudi v bodočnosti za-povedala, da vztraja na mestu, na katero ga je pozvala božja previdnost vse dotlej, doki er nc bo dokončal teka svojega življenja in kot dober nadpastir zaklical k Vsemogočnemu in Pravičnemu: »Nune dimittis servum, tuum, Domine, secundum verbum tuum !n pace. (Zdaj odpusti, Gospod, svojega služabnika po svoji besedi v miru.)« Lukež 2. 29. Prlifolifvaife novffi naročnikov! SDS-arski komite za obrtnike razkrinkan. Neki celjski volivni komite je, kot smo Že včeraj kratko registrirali, razposlal okrožnico za volitve v trgovsko in obrtno zbornico in hoče postaviti slovensko obx*tništvo pred gotovo dejstvo: zveza obrtnih društev za Slovenijo v Celju, zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani in Mariboru in gostilničarske zadruge so sklenile nastopiti z enotno stanovsko listo! Mi smo že včeraj izrazili svoj dvom nad to drzno trditvijo, danes smo že dobili dokaze, da je bil naš dvom popolnoma utemeljen. Poskus strankarske izrabe gori navedenih firm je imel že ta uspeh, da so cele stroke obrtnikov izjavile, da bodo iz protesta proti klikarski vladi v obrtnih zadrugah volile proti vsakemu kandidatu, ki bi ga jim hotela usiliti gornja firma. Obrtniki z ogorčenostjo protestirajo, da se »komite« upa šariti celo s stanovskim nastopom! Kaj mislite, da obrtniki ne vedo, da je vodstvo teh organizaraj pri vsakih volitvah agitiralo med člani, naj volijo samo Zerjavove kandidate? Saj se bo še dobil kje v arhivu »Obrtni vestnik«, ki je seveda kot »stanovsko« glasilo služil za agitacijo za SDS-arje. Ali ne, g Franchetti, bivši kandidat SDS? In kaj mislite, da je med obrtniki že pozabljen SDS-arski poskus centralizacije zadrug v eni roki, da se tako izrine vsak vpliv včlanjenih podeželskih obrtnih zadrug in bi bila SDS na konju? Ne bo šlo! Kupi protestov leže še danes pri vodstvu in če se nočete nanje spomniti, leže tudi pri trgovski in obrtni zbornici! In v teh protestih so obrtniki odločno povedali, da jim je najljubše, če je SDS kolikor mogoče daleč od njih! In ti protesti govore tudi za sedanje volitve, da nočejo obrtniki nikakega SDS-arskega klikarštva! In tudi to govore: Obrtni stan je preva-žen stan, da bi služIl politiki, ki hoče iz njega napraviti — cekin! In še to govore: SDS in stanovske organizacije so tako daleč narazen kot luč od teme, ali pa laž od resnice! Šarjenje z stanovstvom je bilo razkrinkano, ko je zagledala prva vabljiva okrožnica beli dan! ~~~ ŠKODA PO POPLAVAH. Sisel \ avgusta. (Izv.) Popfeva je v Si-sku napravila velikansko škodo. Voda je stala dva metra visoko. Na poljih je uničila koruzo, š travnikov je odnesla pokošeno travo. Poplavljeni svet. je za več let uničen in ga ne bo mogoče obdelovati. Prebivalstvo je v veliki stiski. Že sedaj, ko bi pravzaprav moralo začeti živeti od letošnje žetve, mora ves živež kupovatL ■..,„»._....................... IZPREMEMBA POLJSKE USTAVE. Varšava, 8. avg. (Izv,) Sejm je končnove-ljavno sprejel vse izpremembe ustave in pooblastila za vlado in za predsednika kakor jih je zahteval ministrski predsednik. S tem je sejm zavrgel vse izpremlnjevalne predloge, ki so bili sprejeti v senatu. Predlog za takojšnjo razpustitev sejma, ki so ga stavili socialisti, je velika večina odklonila. Sejmski maršal je izjavil predsednikom klubov, da bo sejm sklical od 20. do 30. septembra in da bo trajalo zasedanje najmanj 5 mesecev. Prihodnje volitve bi se potemtakem vršile šele v jeseni 1927. PRAVICE NARODNIH MANJŠIN NA POLJSKEM. Varšava, 3. avgusta. (Izv.) Prosvetni minister Suikovski je izjavil časnikarjem, da želi ustanoviti ukrajinsko vseučilišče. Ni govora o tem, da bi imel kdo v vladi namen zatirati narodne manjšine. SOVJETI PROTESTIRAJO V PARIZU. Parii, 3. avg. (Izv.) Sovjetska vlada je v Parizu protestirala proti koncentraciji poljskih Čet na ruski in litvanski meji. Dalje je sovjetska vlada poročala v Quai d' Orsay o sovražnem stališču Poljske porti Litvanski. Rusi zatrjujejo, da to politiko podpira Anglija. Francoska vlada je zahtevala poročilo svojega poslanika v Varšavi. -J PO NAPADU NA PRIMO DE RIVERA. Pariz, 3. avg. (Izv.) Radi atentata na Pri-mo de Rivera je španska policija najstrožje zastražila meje, češ da bo francoska vlada prihodnje dni izgnala več sumljivih tipov, ki se bodo skušali ukrasti v Španijo. Tudi senatorja Berrasa, ki se trenotno nahaja pri svojih sorodnikih v Kataloniji, so najstrožje zastražili, ker sumijo, da je v zvezi s separatističnim gibanjem. PAPEŽ NE BO SPREJEMAL PROTESTANTOV. S Rim, "3. avg. Izv.) V Vatikanu so sklenili, da papež odslej ne bo več sprejel nobenega protestanta več v avdienco in tudi ne bo dovolil, da bi protestanti prisostvovali skupnim sprejemom, ker so se zadnji čas dogodili incidenti. (Kakor znano, sta prosvetni in finančni minister sedanje mehikanske vlade protestantska duhovnika.) POTRES NA JAPONSKEM. Tokio, 3. avg. (Izv.) Ob pol sedmih zjutraj je bil nenavadno močan potres v bližini mesta. Ljudstvo je prestrašeno zapustilo hiše in bežalo na prosto. Novi železniški most v bližini mesta se je porušil. V Yokohami se je pogrez-nila zemlja. Telefonske zveze so na mnogih krajih pretrgane Zgled iz Mehike. Na praznik verig sv. Pe*ra, ko se katoliška cerkev spominja kako je Herod Agripa vrgel v ječo sv. Petra in kako ga je Gospod na vztrajno molitev in prošnjo prve krščanske občine rešil verig, je sv. oče odredil molitev /a ponižane in teptane katoliške brate v Mehiki. Menda od rimskih preganjanj kristjanov ni še nobena kulturna država vprizorila tako škandalozno divjškega uničevanja in preganjanja katoliške cerkve, kakor sedaj Mehika. Cnljes, sedanji mehikanski predsednik, po rojstvu Zid, nekaj časa ljudskoŠolski uČi-j t olj, kasneje protestantski pridigar, general in j končno socialistični prevratnež, si je ubil v glavo, da mora iztrebiti katoliško cerkev iz : Mehike in jo izruvati s korenino. Mehikanska ustava je že sicer a priort cerkvi sovražna in tako formulirana, da lahko služi za sredstvo najhujšemu preganjanju. Sedanjemu predsedniku pa to še ni dovolj. Izdal je k ustavi izvršilne naredbe, ki daleč prekoračijo duha in besedilo ustave. Po teh nas d, naj se z vsemi zakonitimi sredstvi upre ' i odredbam. Vlada je odgovorila s takojšno kanfiskaoijo premoženja, poslala nad duhovnike policijo in vojaštvo ter nahujskala mase socialističnega delavstva. Zato je cerkev odgovorila s skrajnim sredstvom: 1. avgusta so vsi duhovniki v celi državi prenehali darovati sv. mašo in deliti sv. zakramente. Na stotisoče'ljudstva je še zadnji teden drvelo v cerkve, da morda zadnjikrat v življenju prisostvuje sv. daritvi, da se spove in prejme sv. obhajilo. Matere in očetje so peljali vse svoje otroke h krstu in sv. birmi. 1. avgusta se je začel srdit in trdovraten boj. Na eni strani svetna oblast z močjo, bajoneti in puškami, na drugi strani poziv na vesoljno cerkev, da moli k Bogu za pomoč, ko so človeške moči oslabele in premalo izdatne. Padale so že prve žrtve. Kri je že tekla, kri svečenikov in vernih katoličanov, ki so jih postrelili ali pomorili. Mehiko je sredi državljanske vojne. In ta vojna je nastala v Mehiki, ki ima 95 odstotkov državljanov katolikov, kjer jo cerkvena organizacija naravnost vzorna, saj imamo v Mehiki 7 nadškofij in 22 škofij in 10 tisoč najkrasnejših cerkva! Boj je zdivjal v državi, za katero so misijonarji storili brezmejno dobrega v kulturi in gospodarstvu. Narod je globoko veren in pobožen, pa se je pustil ukleniti 5 odstotkom socialističnih pomagačev sedanje vlade. Politična razcepljenost je tako velika, da se katoliki niso znašli niti toliko, da bi pri zadnjih volitvah vrgli socialistično-jakobinsko večino. Pobožnim katoličanom manjka politična organizacija, zmi-so klasičen vzgled, da v današnji dobi katolik s klasičen vzgled, da v današnji dobi katolik ni izpolnil svoje dolžnosti, če ni branil pravic svoje cerkve tudi v javnosti in da greši, če ruši enotnost političnih strank s katoliškim programom. Najgloblja pobožnost, vsa bogastva samostanov, vzorne bolnice, vse naštete redovne hiše niso mogle rešiti dežele pred roparskim pohodom maloštevilnih pokončeval-cev. Slovenski katoličani! Primerjajmo kulturni boj v povečini protestantovski Nemčiji, kjer je imel opraviti nasprotnik s strumno katoliško politično organizacijo, v Franciji — katoliški Franciji in katoliški Mehiki. Primerjajmo in učimo se! Še o nečem nam je Mehika poučno-sva. rilen vzgled. 15 miljonov Mehikancev v državi, ki je tolika kot Nemčija, Francija in Italija skupaj, je imelo en sam katoliški dnevnike! Ni rekel zastonj sv. oče: »Važnejše kot cerkvene zgradbe, kot zvonovi, kot N je v gotovih razmerah krščansko časopisje.« Ali niso pri, nas že te razmere? Ali stori vsak svojo dolžnost? Kri mehikanskih s poznavalcev in muče-nikov, bo gotovo kot še • vedno m povsod | rodila seme, iz katerega bo vzklilo novo ceT-| kveno življenje. Vendar čujmo in storimo j svojo dolžnost, da nam bo prihranjeno po. , dobno trpljenje in tolika Izkušnja vat ■■■nanosi V Šmihelu pri Novem mestu bo v nedeljo dne 8. avgusta orlovski dan novomeškega okrožja I i dGeS&Hi.L o A Dr. Zerjavova interpelacija. Dr. Žerjav se je spomnil in vložil interpelacijo radi šol. skih zvezkov in poudaril pravilno stališče, naj otrok kupuje šolske zvezke, kjerkoli hoče. Mi »i dovoljujemo storiti na dr. Žerjava vpraša, nje: Ali ni to interpelacijo narekovala ne skrb za trgovce, ampak skrb za — volitve v trgovsko zbornico? A Dr. Žerjav in separatisti. V svoji inter. pelaciji radi šolskih zvezkov pravi Žerjav: »Ta predpis je škodljiv in nezakonit. Za novo odredbo ni nobene stvarne potrebe. Domača obrt proizvaja dovolj zvezkov in stičnih po-trebščin. Proizvodi te štamparije so mnogo dražji in upravičeno vidim v tem postopku prikrito uvedbo novega davka. Trgovci so se založili z dosedaj pripoiznanimi proizvodi in je razumlji vo, da jim preti sedaj škoda in so razburjeni.« Potem govori, da se ne sme ubiti ves zaslužek v provinci, o brezpotrebni industrijski centralizaciji itd. Vmes pa pribije: »To zlorabljajo separatistični elementi...« Zopet — ves Žerjav! A Povejte tudi »Jutru«. Mi smo ugotovili, da je uradniški zakon v bistvu delo SDS in da je bil referent SDS-ar Reisner. »Jutro« je za to trditev lopnilo po nas. Zdaj pa se je oglasil v »Jutru« eden, ki se že 30 let junaško drži SDS in pravi, da piše nekomu za klobuk ter piše v istem »Jutru«: »Uradniški zakon je v glavnem delo g. Reisnerja...« To je vendar to, kar mi ves čas trdimo, da je namreč ta reakcionarni zakon produkt SDS! Kmetski dnevi v Mariboru. 13., 14. in 15. avgusta 1026. SPORED: 13. avgust: DAN NAŠEGA IZOBRAŽENSTVA. (Dopoldne ob 10.) Za duhovnike: Svojstvenost kmetskega verstva (prof. I. Bogovič). — Dušno pastirstvo na kmetski grudi (župnik F. Gomilšek). — Duhovnik in kmetska mladina (tajnik V. Zor). — Kraj: Semeniška obednica. Za učitelje: Psihologija kmetskega otroka (prof. Fr. Fink). — Reforma osnovne šole na stanovskem temelju (dr. J. Jeraj). — Učitelj in ljudstvo (Fort. Lužar). — Kraj: Društvena soba, Koroška cesta 1. Za dijake: Kmetska gruda (dr. G. Rožman). — Delo dijaka med ljudstvom (dr. J. Basaj). — Delo katoliškega dijaka za cerkveno zedinjenje. (J. Sedivy). r— Kraj: Bančna dvorana, Aleksandrova cesta 6. v - ;,[0rf Popoldne ob 15. Skupno za duhovnike, učitelje in dijake: Pro« blem narodne kulture in naša inteligenca (prof. dr. J Puntar). — Dobri in slabi vplivi na kmetsko vas (prof. I Prijatelj). — Kmet v slovenski in slovanski literaturi (dr. Fr. Sušnik). — Kmetska misel pri Slovanih (J. Šedivy). — Kraj: Bančna dvorana, Aleksandrova cesta 6. Zvečer: Ob pol 9 zvečer družabni sestanek v bančni dvorani, Aleksandrova cesta 6. 14. avgust DAN KMETSKIH FANTOV IN MOŽ. Dopoldne ob 8. Temelji kmetske stanovske kulture (tajnik M. Kranjc). — Kmetski dom in kmetska družina (poslanec J. Brodar). — Kmet, steber občine, naroda in države (župan dr. J Leskovar). — Kmetska prosveta (dr. K. Capuder). — Kraj: Bančna dvorana, Aleksandrova cer'a 6. Popoldne ub 2: Vrline kmetskega gospodarja in voditelja (poslanec I. Vesenjak). — Kmetski posli in kmetska obrt (poslanec Fr. Žebot). — Gospodarsko stanje jugoslovanskega kmeta (dr. A. Veble). — Kraj: Bančna dvorana, Aleksandrova cesta 6. Zvečer. Ob 6 zvečer pridiga (prof. P. Zivortnik) ln spoved v frančiškanski cerkvi. — Ob pol 9 predstava Finžgarjeve igre »Veriga« v Narodnem gledališču. 15. avgust. DAN KMETSKEGA LJUDSiVA. Dopoldne: Ob 6 zjutraj pridiga (msgr. prof. I. Vreze), služba božja s skupnim sv. obhajilom v frančiškanski cerkvi. — Ob pol 9 slovesna služba božja v se meniškem vrtu s pridigo. Po službi božji slavnostno zborovanje istotam: Kmet — steber Cerkve in države (dr. A. Korošec). — Zemlja, vir narodnega blagostanja (M. Napotnik). — Po zborovanju sprevod iz semeniškega vrta na Slomškov grob. Tam govori: Slomšek in slovenski kmetski dom (dr. M. Slavič). Popoldne. Ob 2 popoldne slovesne večernice v frančiškanski cerkvi. — Ob pol 3 javen telovadni nastop brlovske ekspoziture na športnem prostoru. Na Kmetskih dnevih sodeluje godba Katoliške mladine (50 mož). — Pojdimo na kmetske dneve! Pripravljavni odbor za Kmetske dneve. 22. avgust Ti bo prinesel sre o, če kupiš srečko Društvenega doma v Trbovljah I Kaj se godi doma Miklošičeva slavnost v Ljutomeru. Za odkritje Miklošičevega spomenika, ki se prej radi nemške večine v občinskem svetu ni mogel postaviti, vlada splošno zanimanje. Program se je razširil v toliko, da bo 8. avgusta ob ipol 11. slovesna služba božja, pri kateri se bo proizvajala »Miklošičeva« (brata učenjaka) maša pod vodstvom učitelja-kapelnika Fr. Zacherla, pri kateri bodo oddajali strelci iz Veržeja vojaške »salve«. Po dosedanjih prijavah bo zastopal ljubljansko univerzo g. profesor dr. Hinterlechner, slavistiko profesorja ljublj. univerze dr. Nahtigal in dr. Prijatelj. Naznanili so svoj prihod dalje profesorji ljublj. univerze, ki so ožji Miklošičevi rojaki, dr. Kele-mina, prof. germanistike (doma od Sv. Miklavža pri Ljutomeru), dr. Ozvald, prof. pedagogike (doma iz Središča)), dr. Slavič, prof. orientalistike (doma od Sv. Križa pri Ljutomeru), dr. Veber, prof. filozofije (doma iz Gor. Radgone), Martin Spindler, hon. prof. finančne vede (doma od Male Nedelje pri Ljutomeru). Dalje so priglašeni dr. Janko Babnik, preds. dež. sodišča v Ljubljani (doma iz Ljutomera), svetnik ljublj. dež. sodišča dr. Fran Mohorič, priv. docent jur. fakultete v Zagrebu (doma iz Ljutomera), prosvetni šef dr. Lončar za Slov. Matico, za ljublj. magistrat pisatelj Fran Govekar, za mariborsko mesto župan dr. Leskovar, za jugoslovansko akademijo v Zagrebu prof. dr. Dragotin Boranič in dr. Milan Rešetar, prej prof. slavistike na Dunaju, za mariborsko gimnazijo, kjer je Miklošič študiral, ravn. dr. Tominšek, za mariborsko Zgod. društvo predsednik bogosl. prof. dr. Fr. Kovačič (doma iz Veržeja pri Ljutomeru). Na slavnost pride tudi vnukinja Fr. Miklošiča Dora in nečakinja, hči skladatelja Ivana Miklošiča, Helena in njen sin. Ptujski župan dr. Senčar (doma od Sv. Jurija pri Ljutomeru) organizira za Miklošičevo slavnost panonski (prleški) dan kulturnih in narodnih delavcev iz Panonijo-Prlekije. Za odkritje Miklošičevega spomenika v Ljubljani pripravlja Miklošičev najožji rojak dr. Rudolf Kola-rič (doma iz Radomerščaka pri Ljutomeru), asistent slavističnega seminarja na ljubljanski univerzi, daljšo monografijo o MikloSiču in njegovem delu. Za Miklošičevo slavnost v Ljutomeru pa bo oskrbel nekako »Miklošičevo razstavo«- dr. Janko Šlebinger, ravnatelj študijske (bodoče univerzitetne) knjižnice (doma od Sv. Ane pri Radgoni). • Vabilo, ki ga je poseben odbor razposlal izven Prlekije živečim Prlekom, seveda ne pomeni, da niso dobrodošli vsi, ki se ponašajo s tem, da so Prleki in žive v Prlekiji. Vabljeni pa so sploh vsi Slovenci, ki znajo ceniti kri svoje krvi. Železniške zveze so dovolj ugodne. Za Ljubljano je najboljša zveza 5.26, dohod v Ljutomer 11.24; za soboto dne 7. avgusta 7.43, dohod v Ljutomer 14.48; 12.14, dohod v Ljutomer 18.47. Za Maribor: 4.55, dohod v Ljutomer 8.11; 8. 12, dohod v Ljutomer 11.24; za soboto dne 7. avgusta 11.38, dohod v Ljutomer 14.48; 15.43 dohod v Ljutomer 18.47. Vožnja polovična (cela vozovnica z vlažnim postajnim žigom, legitimacija v obč. uradu v Ljutomeru). Pri-četek slavnosti ob pol 13. uri. Pri slavnostni maši, ki se daruje ob pol 11. uri, igra ljutomferška tržka godba znano mašo Ivana Miklošiča. Neoficijelniin posetnikom iz bolj oddaljenih krajev priporočamo, da prenočijo od 7.-8. avgusta v Ptuju ali Mariboru, od koder dospejo ob 11.24 v Ljutomer; število prenočišč je namreč precej omejeno. Odkritje dr. Razlagowega spomenika. Preteklo nedeljo se je vršila v osrčju Slov. goric, pri Mali Nedelji redka slavnost, na katero se je vsa Prlekija že dolgo pripravljala. Slovesno je domača župnija proslavila 100 letnico rojstva svojega znamenitega rojaka, pesnika, pisatelja in narodnega buditelja dr. Radoslava Razlaga. Odkrili so mu ob tej priliki spomenik, ki predstavlja ska- i 3o z vklesanim reliefom slavljenca. Spomenik je i umetniško delo kiparja g. Kosarja iz Sv. Jurija ob Ščavnici,, odliv pa je izvršila tvrdka Biihl. Ze v zgodnjih jutranjih urah so se pričele zbirati v kraju slavnosti ljudske množice iz vseh krajev Prlekije. Ob 9. uri se je vršil v Radislavcih, tik ob mestu, kjer je stala nekoč Razlagova rojstna hiša in kjer so za slavnost postavili lep slavolok, slovesen sprejem došlih gostov. — Ob 10. uri se je vršila slavnostna sv. maša s petjem in godbo iz Ljutomera. — Ob 11. uri je pozdravil predsednik odbora za postavitev spomenika inž. Lupša došle množice, domačine in goste, med temi zastop. vel. župana g. dr. Poljanca, zastopnike mesta Brežice in druge ter za tem odkril spomenik. Slavnostni govor je imel g. dr. Fr. Mohorič, govorili pa so še zastopnik vel. župana in drugi. — Popoldne se je vršil v Društvenem domu lepo uspel banket, na katerem se je vrstilo mnogo nagovorov. — Istotam so je vršila po banketu akademija s koncertom, kasneje pa ljudska veselica. Na TrsatI Nepreklicno samo do sobote 7. t. m. spre-ejma Kat. prosvetno društvo v škof j i Loki priglsae za romanje na Trsat in izlet na otok Krk. Za vlak in stroške društva pošljite 150 Din; kdor se bo peljal tudi na Krk, naj pošlje 25 Din za parnik. Iz Škofje Loke se odpeljemo 13. t. m. zvečer; vlak bo sprejemal romarje do Metlike. Vrnemo se dne 16. avgusta zjutraj. Pevci, pripravljajte se za petje! Kaj bomo peli na Trsatu, smo objavili že v nedeljskem »Slovencu«. Pred nami sta šla dva odbornika pot pripravljat. Pravita, da bo vsakomur žal, kdor ne pojde z nami. Priglasite se, še je čas! Zelo važne nove telefonske zveze. Maribor, 3. avg. Pri mariborskem poštnem brzojavnem uradu je posebna gradbena sekcija. Ta gradbeni oddelek je napravil ze lansko leto več proračunov za zgradbo novih in važnih telefonskih zvez na Štajerskem. Poštno ministrstvo je odobrilo te dni dva proračuna in dovolilo za udejstvitev tudi potrebne denarne kredite. Prihodnji ponedeljek začne graditi mariborska gradbena sekcija novo telefonsko progo: Celje—Rečica na Paki — Ljubno—Solčava. Telefonske centrale pri tej zvezi bodo: Mozirje, Rečica v Savinjski dolini, Ljubno, Gornji grad, Luče, Solčava. Ta novi telefonski vod bo spajala bronasta žica, ki omogoča čisto, glasno in razločno prenašanje zvoka in tudi ne rjavi. Samo za delo te proge brez žice in drugega materijala, je predvidenih 176 tisoč Din. Letos bo gradila mariborska sekcija še nov telefonski dvovod: Bratislava— Maribor—Zagreb. Od Bratislave do Maribora bo zgrajen vod Češkoslovaško in Avstriej in šele od Maribora do Zagreba prevzame delo in stroške naša poštna uprava. Ta vod bo Se tudi po najboljši 4 mm debeli bronasti žici in bo zelo velike važnosti za Maribor v trgovskem oziru. Potom te nove telefonske zveze bo imel Maribor direktno in dobro zvezo z Zagrebom. Mariborska gradbena sekcija izdeluje proračun za telefonsko zvezo Podčetrtek—Kozje—Brežice. Do Podčetrtka že gre telefonska zveza in novi vod bo izpeljan od Podčetrtka naprej po onih obsotlskih krajih, ki nimajo železnice in so takorekoč odrezani od prometnega sveta. Turnerjevo posestvo. Pokojni dr. Turner je zapustil svoje posestvo v Krčevini pri Mariboru ljubljanski univerzi v podporo dijakov, ki po izvršeni univerzi v inozemstvu izpopolnjujejo svoje študije. Posestvo bi bilo faktično vredno 400.000 do 450.000 Din, skoraj gotovo bi se eš ta vsota ne obrestovala. Po prizadevanju ljublj. univerze je g. dr. Fr. Glančnik ponudil za posestvo popolnoma prostovoljno 575 tisoč dinarjev. Napravili pa so na to dne 30. julija prostovoljno dražbo, kjer je bila izklicna cena posestvu 575.000 Din, torej ponudba g. dr. Glančnika. Na dražbi pa nikdo ni nič ponudil za posestvo. Na dan dražbe zvečer je bilo na seji Kuratorija in drugih na velikem županstvu posestvo soglasno prisojeno g. dr. Glančniku. Mariborskim demokratom pa to ni bilo prav. Dali bi bili posestvo gotovo še pod 300.000 Din, ako bi ga dobil kak demokrat. Zato so čez noč prevrgli soglasni sklep prejšnjega dne in poiskali v osebi demokrata g. Klobučarja, ravnatelja Ljublj. kred. banke, novega ponudnika za 580.000 Din. Ker je pa g. dr. Glančnik medtem ponudbo zvišal tudi na 580.000 Din, zato so ga v »Jutru« in v »Slov. narodu« obreko-vali, češ, da je dr. Glančnik Nemec, kar seveda nikdar ni bil in torej tudi danes ni. Dr. Glančnik je povsem miren človek, ki živi na svojem posestvu vrh Pohorja in se v politiko nikdar ni vmešaval. On je sin postavitelja mariborskega Narodnega doma in Posojilnice v Narodnem domu. Bil je vedno zaveden Slovenec in kot tak v strojen volivec SLS, ki tega svojega prepričanja nikdar ni skrival. Zato je trditev demokratskih listov »Jutra« in »Naroda«, da je dr. Glančnik Nemec, čisto navadno nesramno obrekovanje, kakršnega so zmožni le brezznačajni demokratski podleži. To naj bo pribito resnici in pravici na ljubo! ..................................... Žrebanje loterije Društvenega doma v Trbovljah se bliža. -Kupujte srečke I Francoska vlada za slovenske dijake. Francoska vlada posveča vedno večjo pozor« nost temu, da bi čim večjemu številu jugoslovanskih dijakov omogočila dokončati študijo na francoskih univerzah. Posebno naklonjenost kažo francoska vlada napram slovenskim dijakom in jo letos povišala število štipendij za slovensko akademike. Na predlog vseučiliščnega profesorja g. M. Martela je letos odrejenih 7 novih štipendij za slušatelje ljubljanskega vseučilišča. G. prof. Martel jo bil osebno v Belgradu, da jo naša vlada ta njegov predlog sprejela. Teh sedem novih štipendij je takole razdeljenih: 2 za literaturo, 3 za druge znanosti, 1 za pravo, 1 za muziko. Poleg tega obdrži ljubljanska univerza 2 ustanovi druge vrste za dva kandidata, ki jih predloži ljubljanska univerza po g. Martelu. Eno mesto je za literaturo, drugo za psihologijo. Torej je letos za slušatelje ljubljanskega vseučilišča odrejenih skupno 9 štipendij. To število je zelo zadovoljivo, kajti zagrebško vseučilišče, ki ima približno trikrat več slušateljev, ima letos odrejenih 16 štipendij za slušatelje svoje univerze, ki jih na predlog univerze priporoča g. VVaroier, voditelj franc. instituta v Zagrebu. Prepričani smo, da bodo slovenski dijaki na francoskih univerzah tudi vnaprej pokazali tako dobre rezultate, kakor doslej, na podlagi katerih je francoska vlada povišala tudi naše štipendiste, in da bodo naši dijaki iz Francije odnesli najlepše spomine. V Trebnjem bo v nedeljo 8. avg. ob 3. pop. shod SLS. Govori načel. SLS dr. Korošec. STRELA UBILA OTROKA. 1. avgusta t. 1. so se valili veliki, črni oblaki od Lašč in od Sv. Gregorja čez našo Bloke proti Snežniku. Grmelo je, da se je vse treslo. Bali smo se, da ne bi bilo toče, pa nam je to pot prizanesla. Strela je udarila v Škelarjevo hišo na Ru-narskem, ki sicer ni vžgala, pač pa je par domačih omamila, ki so se kmalu zavedli — samo enajstletni Lojzek se ni nič več vzdramil. Z grozo domači vidijo, — da je ubit. Ta nesreča je hud udarec za Škelarjevo družino, ker je nekako ob tem času lansko leto tudi strela udarila v njihov skedenj, ki je do tal pogorel. NEURJE. V ponedeljek okrog pol ene popoldne je prihrumelo nad Maribor in se izsulo nad mestom močne in viharno neurje. Nevihto so najbolj bridko občutili kramarji pred frančiškansko cerkvijo, katerim je odnesel vihar strehe s stojnic in jih valjal po Frančiškanski ulici. Radi porcijunkulske pobožnosti je bilo včeraj na trgu pred Frančiškansko baziliko zelo veliko kramarjev in medičarjcv, katerim sta povzročila vihar in dež precej škode. PLAZ PORUŠIL KOZOLEC. Na Breznem, v župniji Sv. Jedert nad Laškim, je uničil plaz kozolec posestniku Krivcu in mu pokvaril zemljišče. Plaz je spravil v nevarnost tudi Krivčevo hišo. Krivec, ki je tudi rudar, se je izselil iz ogrožene hiše v rudniško stanovanje. FAMOMOR. V soboto so našli v Blagovici v gozdu nad vasjo okrog 20 let starega mladeniča s prestreljeno glavo. V četrtek je zastonj iskal dela, potem pa je šel in se ustrelil. Oblečen je bil v prav dobro temno obleko; pri sebi je imel le sliko neke svatbe, na kateri je med drugi fotografiran tudi on. Listin nikakih. Doma je s Štajerskega. Revolver, > katerim se je ustrelil, je stare vrste. P|L..... DRggmffM D9M i TKBVVUAH SREČKA 3S1 SREČKA št. te. za- feiafij'3£i» Nc maraš hiše za 10 dinarjev? t Franc HyrL * Včeraj, 3. avgusta, so položili na Jezerskem k večnemu počitku posestnika, 36 let župana občine Jezersko in bivšega deželnega poslanca g. Franca Muri. Pokojni je bil najuglednejši mož jezerske doline zadnjih 50 let. Bil je delaven gospodar, požrtvovalen občan in plemenit narodnjak. Kot gospodar se je odlikoval predvsem s svojo vztrajno marljivostjo in vzorno skrbnostjo, s katero je upravljal svoje posestvo. Še bolj kot zasebnih pa se je odlikoval v javnem življenju jezerske občine in koroških Slovencev. Skozi 36 let je bil zaporedoma izbran za župana občine Jezersko in je upravljal to častno in požrtvovalno službo vestno in vneto, tako da si je pridobil spoštovanje vseh občanov, uspel pa je v tem času tudi z mnogimi deli v prid skupnosti. Po njegovem prizadevanju se je zgradilo v občini lepo ležeče poslopje za ljudsko šolo in je kot deželni poslanec dosegel, da je imelo Jezersko slovensko ljudsko šolo, ki so bile pred vojno samo štiri na Koroškem. Njegova nadaljnja zasluga kot župana in deželnega poslanca je zgradba nove državne ceste po bregovih na spodnjem Jezerskem in preko jezerskega vrha. Prej je peljala tod ozka, strma cesta, ki je bila za hitro in težko vožnjo neuporabna. S tem jc odprl Jezersko prometu in jc pospešil tujski promet na Jezerskem tudi s tem, da je zgradil letovišče Ka- zino, ki je postalo priljubljeno letno bivališče mnogih Slovencev, Čehov in v poslednjem času tudi Hrvatov, ki so zanesli slavo o pri-rodni lepoti Jezerskega daleč med svet. Čehi, ! ki so prihajali pred vojsko vsako leto na Je-i zersko, so postavili na Ravneh pod Grintav-j cem svojo planinsko kočo in izpeljali steze po strmih severnih stenah Kamniških planin, j Mnogo je pripomogel k temu pokojni Kazi-nar, vsaj se jc gradila Češka koča pod njegovim nadzorstvom. Še mnogo drugih večjih ali manjših del v korist občine je plod njegovega truda, tako n. pr. je kot župan izvedel velikopotezno popravilo farne cerkve, da fo povečali okna, jo preslikali in prekrili. Kako zelo je ljubil svojo grudo in svoj domači kraj, temu, priča njegov rokonis jezerske kronike, ki jo je pisal zadnja leta in kjer je zbral svoje spomine in vse, kar sc je ohranilo v Jezerskem in Jezerjanih do njegove dobe v ustnih izročilih. Enako kot svoj domači kraj pa je ljubil tudi svojo slovensko domovino in posebno koroški del Slovenije. Bil jc med prvimi bo-ritclji za pravice koroških Slovencev in bu-diteljev narodne zavesti med ljudstvom. Še sedaj je vedno z navdušenjem pripovedoval o narodnem gibanju iz dobe taborov in jezerska občina še hrani v spomin zastavo, s katero so se Jezeriani pod njegovim vodstvom 1 udeleževali teh narodnih slovesnosti. Kot ! takega navdušenega narodnjaka so zbrali j podjunski Slovcnci pokojnega g. Murija za svojega poslanca v koroški deželni zbor, kjer je skupno s poslancem Grafenauerjem in poslancem Einspielerjem skozi 18 let branil in se boril za politične pravice in gospodarske koristi koroških Slovencev. Zato pa je tudi tako težko občutil izgubo Koroške po pone-| srečenem plebiscitu. Vendar vsled tega ni izgubil upanja v boljšo bodočnost slovenskega i ozemlja ter je to svoje prepričanje ob vsaki ! priliki poudarjal. Visoko starost je učakal pokojni Kazi-; nar; jeseni bi že izpolnil 80 let. Spomladi je obolel na španski bolezni in od takrat se mu ni hotelo več povrniti zdravje. Večkrat je iz-I razil v zadnjem času slutnjo, da sc nagiba k | zatonu njegovo življenje. Mirno je gledal temu nasproti, samo toliko časa si je še želel živeti, da bi prišli novi zvonovi, ki jih vlivajo v Ljubljani. Pa mu ni bilo usojeno, da bi mu zapeli na zadnji poti, samo zamokli glas največjega izmed čctvorice, ki so se nekdaj glasili iz lin sv. Ožbalta in katerega jc on rešil ob času pobiranja zvonov, da ga niso tudi pretili v orožje, ga bo spremljal na poti k večnemu počitku. Naj počiva v miru njegovo utrujeno tru-| plo, naj uživa njegova duša srečno večnost, | spomin na njega pa bo živci med nami. ! g V St Vidu ori Stični bo i S dne 29. a vgusta 1926 I 1 * I. doleni. prosvetni tabor • Dr. Greg. Rožman: / Šumanov grob v Mrzlr gori. Od dne 22. julija je neizvesten med. Pavi« Š u m a n , ki je izginil na turi čez Mrzlo gor« v Kamniških planinah. Časopisi so prinesli no koliko poročil o tem žalostnem, v svoji čudo viti tragiki singularneni dogodku. Predsednik uprave za zaščito industr. svoji no v Belgradu dr. Janko Šuman se je naselil za časa svojega dopusta v Logarski dolini, da si njegova družina nekoliko opomore od strašnega udarca, ki jo je zadel 31. maja 1.1., ko je starejši siii Ivo utonil v Donavi ob letalski nesreči v Novem Sadu. S sinom edincem sta bila oba globokočuteča ljubitelja planin in sta — kakor vsa prejšnja leta — delala tudi težje ture, ki zahtevajo vztrajne moči in pazljivosti. 16. julija sta šla n. pr. preko škafa na Mrzlo goro na Okrešelj. 21. julija sta prenočila na Okrešljn, hoteč iti skozi Turški žleb na Grin-tavec in Cojzovo kočo. Zjutraj 22. julija je pričelo deževati in sta svoj namen opustila. Sin Pavle se je odločil, da gre čez Savinjsko sedlo v Zel. Kapljo po nekatere stvari, ki jih je imela obitelj tam shranjene od lanskih počitnic, med drugim tudi po cepin. Z očetom sla se dogovorila, da ga ia počaka na Okreš-lju, ako opoldne neha deževati. Ob 11. uri je bil Pavle v Žel. Kaplji in ob 2 popoldne se ie vračal čez Pavličev vrh v Logarsko dolino. Dnevne novice ir Naš poštno avtomobilski promet. V ftaši državi s« se začeli uporabljati avtomobili v poštnem prometu 1. 1919. Začetek je bil zelo skromen, a že tekom 1. 1920, se je znatno razvil; danes pa imamo 39 stalnih poštnih avtomobilskih zvez, katerih dolžina znaša 2147 km, a število poštnih avtomobilov znaša 150. Avtomobili so najmodernejšega sestava, a dobili smo jih iz Nemčije v imenu reparacij. V Belgradu, Zagrebu, Ljubljani in Skoplju se> vrši poštni promet izključno z avtomobili. Poštno-avtomobilske zveze na področjih posameznih poštnih ravnateljstev so sledeče: Skoplje, potniški promet, 39 zvez v skupni dolžini 377 km, in to: Uroševac—Prizren, Mitrovica-Raška—Novi Pazar, Mitrovica— Peč, Kavadar Sv. Gjorgje, Priština—Mitrovica —Skoplje, Bujanovac—Giljane, Bitolj—Ohrid, Štip—Kočane; Belgrad, 1 zveza v dolžini 81 km, in to: Valjevo—Loznica—Koviljača; Sarajevo, 8 zvez v skupni dolžini 389 km, in to: Goj-ažde—Ustiprača, Goražde—Foča, Go-ražde—Plevlje, Tuzla—Zvornik—Bijeli, Tuzla— Brčko—Bijeljina, Banja Luka—Jajce, Banja Luka—Okučane, Jajce—Mrkonjiča Grad; Split, 9 zvez v skupni dolžini 676 km in to: Split—Imotski, Makarska—Matkovič, Knin — Kistanje—Obrovac, Knin—Sinj, Knin—Ben-kovac—Novi Grad, Knin—Razvodje, Zadvor-je—Sinj, Šibenik—Gračac, Trogir—Kaštel Stari; Zagreb, 9 zvez v skupni dolžini 399 km, in to: Plitvička jezera—Karlovao, Plitvička jezera—Korenica, Plitvička jezera— Kulen Vakuf, Otočac—Senj, Otočac—Plitvička jezera, Bihač—Topusko, Zagreb—Sv. Ivan Zelina, Koprivnica Varaždin; Ljubljana, 5 zvez v skupni dolžini 225 km, in to: Murska Sobota— Dolnja Lendava, Brežice—Novo mesto, Brežice—Šmarje, Mozirje—Solčava, Gornji grad—Rečica na Paki. V Črni gori je poštni avtomobilski promet pod nadzorstvom prometnega ministrstva. Poštno avtomobilski promet je velika blagodat posebno za pokrajine z nezadostnim železniškim omrežjem, kakor za Južno Srbijo, Dalmacijo in Bosno. V Vojvodini doslej sploh ni poštno-avtomobil-skega prometa. Na vseh navedenih poštno-avtomobilskih progah je znašal pro-met leta 1925.: 116.270 oseb in 1,664.195 kg potniške prtljage; dohodki so znašali 5.074.742 Din in 4,592.354 Din prihranka za prenos poštnih pošiljatev, skupaj torej 9,667.097 Din, stroški pa 8,:,.95.231 Din, čisti dobiček 1.271.865 Din. k Prenapokijenost vseh naših zavodov Za umobolne je postala absolutno neznosna in zato opozarjamo vse privatnike in županstva, ki dobe poziv, da sprejmejo bolnike v domačo oskrbo, da se temu pozivu takoj in brezpogojno pokore, kajti le tako bo omogo-čeno še nadalje sprejemati v opazovalnico bolnike. Pri tem pa se naj — sklicujoč se na ponovna obvestila v časopisih — omejujejo g. zdravniki na one slučaje, ki so zavodne oskrbe absolutno potrebni. Ako se ne bosta upoštevali ti dve želji, bomo primorani sprejeme v opazovalnico povsem sistirati. — Ravnateljstvo. Imenovanja pri kmetijskem oddelku ljubljanske oblasti. Pri kmetijskem oddelku ljublj nnske oblasti sta imenovana: za oblastnega tajnika Avgust Bukovec, računovodja kmetijskih naprav; za uradnika v 6. sk. I. kat. Fran C e r n e, potovalni učitelj za živinorejo. k Iz zdravniške službe. Za zdravnika ' volonterja v splošni bolnici v Mariboru je imenovan dT. lloman Lesnika. Ker je ob času odhoda še deževalo, je znancem v Kaplji izjavil, da ni nobenega dvoma, da ga oče ne čaka več na Okrešlju, torej mu ni treba iti čez Savinjsko sedlo. Ko je prišel v Matkov kot po 4. uri, se je zjasnilo in planine so vabile v vsej svoji lepoti. In lu se je Pavle odločil, da gre čez Mrzlo goro po najkrajši poti skozi Hudi prask na Okrešelj. Tako je povedal kmetu Matku, ki ga je srečal. Bilo je sicer pozno, a za vztrajnega, dobrega pešca, vajenega planin nikakor ne prepozno. Kaj je vleklo edinca žalujoče matere na to pot samega, ko nikdar prej ni delal sam kake ture? Lahkomiselnost gotovo ne. Ni bil te vrste turist, da bi se hotel bahati s kakšno turo. Osobito se ne bi postavljal lahkomiselno v nevarnost po smrti brata, ko se je dobro zavedal, kaj pomeni svojim starišem in je kazal vsak trenutek nepopisno nežno skrbnost in ljubezen do njih, da so bili tujci-gosti ginjeni nad tako sinovsko obzirnostjo. Kaj ga je potem gnalo na usodno pot? Res da je ljubil lepoto slovenskih planin z vso globočino svoje bogate duše, silno je hrepenel po dneh, ko bo bival med planinami, tembolj ko je lanske počitnice bil v vojaški službi. Mamljiva je bila lepota planin oni večer. Po sedmi uri so zažarele v rdečem plamenu zahajajočega solnca v taki izredni lepoti, da so se celo domačini divili in čudili tej izrednosti. In tedaj je stal Pavle morda že na grebenu Mrzle gore, saj so ga okoli šeste ure videli z daljnogledom že nad snegom škafa. In od tistega čarobnega večera je izginil. Kdo ga je klical? Sestra njegova pokojna, čije rojstni dan ravno je bil? Brez.dvoma: Višja volja ga je gnala, ki mu je določila smrtno uro ob žarenju planin in grob v nedostopnih prepadih Mrzle gore. Nfee jekauie ato«Unih jgiuaenih domačinov * Na državni kmetijski šoli ▼ St. Jurju pri Celju se začne 11 mesečni tečaj prihodnjega šolskega leta s početkom novembra, ako ne bo ministrstvo glede na pravilnik določilo začetka s 1. oktobrom. Namen zavoda je vzgojiti in strokovno izobraziti le kmetske sinove, za katere se predvideva, da postanejo samostojni gospodarji, zato sme uprava po odredbi ministrstva sprejemati le sinove lastnikov zemljišč. Tudi morajo oni absolventi, ki vstopijo po študiju v službe, vrniti državi celotno oskrbovalnim). Mesečna oskrbovalnina znaša 400 Din. Oprostilo pa je ministrstvo v tekočem letu razmeroma veliko število sinov tudi srednjih posestnikov celotnega plačevanja, ker polovičnih štipendij ni. Sprejemajo se le nad 16 letni, zdravi prosilci. Vsak prosilec mora najkasneje do 1. septembra t. 1. vložiti na upravo zavoda lastnoročno pisano prošnjo s kolekom 5 Din, priloženim kolekom 20 Din in naslednjimi dokumenti: 1. krstni list (kolek za 10 Din), 2. domovnica (kolek za 20 dinarjev), 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. zdravniško spričevalo (kolek za 20 Din), 5. nravstveno spričevalo (kolek 10 Din), 6. izjava staršev, da bodo plačevali stroške šolanja in da ostane sin doma, 7. pri prosilcih za prosto mesto še premoženjski izkaiz ali ubožno spričevalo, v katerem mora biti od davčnega urada navedena točna površina zemljišča in višina davkov specializirana kot zemljarina itd., ter po možnosti tudi potrdilo okr. sodišča glede višine intabuliranega dolga in splošno gospodarskega stanja staršev. Dobro je, da poslednje potrdilo potrdi tudi županstvo in župni urad. — Inž. Petkovšek, ravnatelj. kr Imenovanje. Za stalnega je imenovan na dosedanjem mestu kontrolor mer Ignacij Novak pri kontroli mer v Ljubljani. kr Iz uradnega lista. Uradna list ljubljanske in mariborske oblasti z dne 31. julija t 1. objavlja: Uredbo o spojitvi generalne direkcije državnega pravobraniteljstva in generalne direkcije državnih posestev; Uredbo o spojitvi generalne direkcije neposrednih davkov in generalne direkcije posrednih davkov; Razpis o tari za dvojne lesene zaboje z raz-nesilnimi kapicami in podobnim raznesilnim naterialom; Pojasnilo o ocarinjanju herak-litnih plošč ob uvozu; Naredbo glede pobiranja, prevo -ne in izvozne takse in glede zviševanja starih taks te vrste; Pravilnik o poseb. nih dokladah civilnim državnim uslužbencem na plačo, v denarju ali v naravi; Odločba, s katero se znižuje osebna draginjska doklada. Natečaj za sprejem kandidatov v prvi letnik višje pedagoške šole v Belgradu za šolsko leto 1926-27. kr Veliko denarja si potegnil 1. avgusta, zato pojdi v nedeljo 8. avgusta v šmihel pri Novem mestu, kjer bo ta dan velika orlovska prireditev. kr V velikih skrbeh so nekateri, ker ne vedo, če je resnična vest, ki gre kot blisk po deželi, da se v bogati loteriji >Kat. prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami« dobi za 10 Din nov, štirisedežni avto, mlad konj, molzna krava, radio- aparat, obleke, perilo, čevlji, knjige, servisi itd. Poročamo vam, da je to popolna resnica. Z-rebanje bo 24. oktobra 1926 in če vam bo sreča mila, se lahko 25. oktobra vozite že v svojem avtomobilu, ali se vozite s svojim konjičkom in poslušate koncerte iz Londona, Pariza, Rima itd. ob svojem radio aparatu. To so dobitki, kaj ne? No ja, saj stanejo 100.000 Din. Kdor naroči 10 srečk, dobi 3 srečke brezplačno, kdor pa naroči 100 srečk in jih razpeča, pa si zaje bilo zaman. Po snegu so ga sledili, več niso našli. V petek 30. julija zvečer so se utrujeni in obupani vrnili. Najbolj verjetno je, da je ponesrečenega Pavla zasul kameniti plaz, ki so v letošnjem deževnem letu zelo pogosti. V soboto 31. julija — ravno 2 meseca po smrtnem padcu starejšega sina Iva — sva se podala z očetom na Okrešelj. V večernem miru sem v vznožju Mrzle gore opravil molitve in pogrebne obrede za sinom edincem. Sama sva bila, le neutešljiva tuga nama je nemo drugovala. Dim kadila se je vil proti razdrtim stenam Mrzle gore; čudovit je bil mir zadnjega večera, nežen svit se je odbijal od ostrih grebenov, visoko nad vrhovi so jadrali sivi oblaki proti jugu. Zvonec ovčje črede je zacingljal... Čudovito lep je Tvoj pogreb, Pavle, lep in izreden kot je bil Tvoj značaj. Cela Mrzla gora je blagoslovljena gomila Tvoja. Okrog pa venec najlepšega cvetja v vsej bujnosti planinskega poletja: rdeči sleč, kot kri razlit med sive skale in ostrorobni prod, bela velesa, ognjenorumeni grint in dimek, vijoličasta ma-dronšČica, modre, zvončice in modri svišč ter žalobni repušec. Lepšega venca nima noben grob. Vrzel, ki jo je ponesrečeni Pavle zapustil, je velika. O vrzeli v družini, kjer je bil edinec, se sploh ne more pisati. A tudi v Belgradu med katoliškim dijaštvom, srednje- in višješolskim, je vrzel nenadomestljiva. Neutrudlji-vo marljivi, apostolsko vneti, globokoverni in visoko izobraženi Pavle ne bo dobil zlahka namestnika. Na drugem mestu bo naslikano , njegovo notranje življenje za vzor katoliški mladini. — Nerazumljiv je sklep božje Pre- j vidnosti — pa saj vemo, da božja pota niso ; naša pota i ! služi 400 Din. PiSite takoj po srečke z dopisnico, kd jo naslovite na »Loterijski odbor v Sv. Petru pod Sv. gorami«. * Narobe svet. Trafike v Ljubljani, knjigoveznica pri Ničmanu, frančiškani, kaplani po Štajerskem, orlovski odseki in krožki po' celi Sloveniji, konzumi so začeli prodajati vsakovrstno orodje kakor pluge, brane, konjsko opremo, kolesa (bicikle), harmonike, šivalne stroje, stavbne parcele, salonske ure, telice, celo enodružinsko hišo dobiš pri na ve* denili za 10 Din. Ker je vsled tako smešno nizke cene veliko povpraševanje, se hitro še ti oglasi pri omenjenih, da ne boš prepozen! -k Smrt angleškega častnika na Jadranu. O priliki angleške vojne mornarice v Dubrovniku je eden izmed angleških častnikov težko obolel na vnetju slepiča in v par dneh umrl. Pokopali so ga ob spremstvu angleških ln naših mornarjev na otoku Lapadu. kr Zadruga za zgradbo malih stnmovanj v Zagrebu. Ministrstvo za trgovino in industrijo je potrdilo pravila Zadruge za zgradbo malih stanovanj v Zagrebu. Dne 8. t. 1. se nadaljuje Zadrugin občni zbor ter se izvoli redni odbor. Veliki župan Kramarič je obljubil Zadrugi vso svojo pomoč. * Italijanski dijaki v Splitu. Te dni so se pripeljali v Split dijaki s tržaške »Rivol-telle«. Njihov prihod je predhodno naznanil italijanski konzul in prosil naše oblasti, da bi šle dijakom pri ogledovanju raznih znamenitosti na roko. To so naše oblasti tudi v polni meri storile in priredile dijakom južino. Ker je pa občinstvo opazilo, da nosijo italijanski dijaki fašistovske znake in črne srajce, se je zbralo pred Etnografskim muzejem mnogo mladine, ki je začela žvižgati in demonstrirati. Italijanske dijake so odpravili pri stranskih vratih na avtomobile in na njihovo ladjo. Ob ponovnem obisku v mestu so se italijanski dijaki na opozorilo naših oblasti preobleki i. ■k Nenadna smrt. Sodnika apelacijskecra sodišča v Belgradu, Miliča M. Miličeviča, je ob povratku iz Rogaške Slatine na ladji v splitski luki zadela kap. Pokojnik je bil v 60. letu starosti in sin srbskega književnika Milana Miličeviča; njegova nečakinja je žena prosvetnega ministra Miše Trifunoviča. * Poveljstvo sanitetne podčastniške šole v Nišu razglaša pod štev. 885 od 6. julija 1926, da sprejme 80 mladeničev kot gojence. Tozadevni konkurz je interesentom na razpolago v mest. v. marib. uradu, Slomškov trg št. 5. dnevno od 8. do 12. ure dopoldne. * Konjiška podčastniška šola v Nišu bo sprejemala dne 28. septembra 1926 gojence iz civilnega prebivalstva v starosti 17 do 21 let. Sola traja 2 leti. Prošnje za sprejem se morajo vložiti do 10. septembra 1926. Sprejemni pogoji so razvidni iz razglasa, ki je na* bit na magistratu in Mestnem domu. * Brezalkoholna Produkcija, Ljubljana, Poljanski nasip 10-1 pošlje vsakemu naročniku »Slovenca« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj, ne bo Vam žal! CfuMfana O Poročila sta se 1. avgusta t. 1. na Brezjah g. Cilka in Franc Reisner, krojaški mojster in trgovec v Ljubljani. Mnogobrojni prijatelji jima kličejo: Bilo srečno! O Neprevidno ravnanje z bencinom. V barakah hiše stare milarne v Sp. Šiški bi se bila kmalu pripetila velika nesreča in sicer samo radi neprevidnega ravnanja z bencinom. Neki Ivani Stoparjevi je prinesel nek železničar svojo železničarsko delavno obleko, ki je bila precej zamazana z oljem, da mu jo opere. Pri tem ji je izročil tudi četrt litra bencina in ji je naročil, da naj vlije ta bencin v pisker in sicer, ko bo voda že zavrela. To je baje najboljše sredstvo za odpravo oljnatih madežev iz obleke in perila. Žena ga je ubogala, toda med vlivanjem bencina v vrelo vodo ji je padlo nekaj kapelj bencina na razgrete in razbeljene plošče štedilnika. Kaplje so se vnele, vnel pa se je tudi bencin v loncu in naenkrat je bila kuhinja v velikem plamenu. K sreči je opazil to svetlobo sosed Ivan Peternel, ki je takoj prihitel v kuhinjo, pograbil pisker in vrgel vse skupaj na dvorišče. Bil je skrajni čas, ker drugače bi se bila vnela kuhinja in bi bila zgorela cela baraka. Ivana Stoparjeva ni dobila nobenih poškodb, pač pa njena soseda Frančiška Dovčeva, ki je prihitela v kuhinjo gledat, kaj je, k nesTeči pa je vstopila ravno, ko je treščil Peternel goreč lonec na dvorišče. Vrela voda jo je oblila po nogah in ji napravila precejšnje opekline. Došle stranke so ogenj pravočasno pogasile, tako, da druge škode ni. Žena pa si bo dobro zapomnila, kdaj je z bencinom kuhala obleko. O Trupla šestošolca Jakoba Ostermana, ki je dne 21. julija utonil pri kopanju v To-mačevem ob Savi, dosedaj še niso našli. Kdor bi našel truplo pokojnega, naj to takoj javi sorodnikom, kateri so obljubili dati dotičnemn nagrado. O Obvestilo. Cen j. občinstvo se vljudno obvešča, da se je tvrdka »Šagrin« Skrbeč & Bartol preselila iz Kralja Petra trga št. 3 na Miklošičevo cesto št. 6. O Tzdnl ga je — dežnik. Včeraj smo poročali, da je vlomil neznan lopov v stanovanje delavcev Lapuha in Tratarja na Poljanski cesti in ima je odnesel več obleke in perila, Lapuhu 1000. Tratariu oa 250 Din. Tovariša sta tatvino prijavila policiji, vendar ta ni ime. la do sedaj še nobenega uspeha. Sedaj pa je j tatu izdal ukradeni — dežnik. Lapuh je nam-j reč srečal v tivolskem drevoredu tovariša Joža j in je oipazil pri njem dežnik, ki je bil popol-j nama podoben njegovemu — ukradenemu. Kje pa si dobil ta dežnik, ga jo vprašal. Fant pa mu je odgovoril, da ga je kupil od tovariša Janeza iz Poljanske ceste. Lapuh je povabil tovariša z dežnikom v bližnjo gostilno na čašo vina. Ko pa sta sedela v gostilni, je šel Lapuh na ce»to in je obvestil o celi zadevi bližnjega stražnika. In iznenadil je fanta s stražnikom, ki ga je vprašal, od kod ima dežnik. Fant je povedal naslov tovariša Janeza Možine, od katerega je kupil dežnik. Šli so takoj v Možinovo stanovanje, kjer so izvršili hI šno preiskavo v Možinovi odsotnosti, ki se je mož bržkone kje dobro zabaval z ukradenim denarjem. Našli so vse ukradeno blago, samo denarja ne. Možina se še ni povrnil ir ga bržkone tudi več ne bo. O Ljubljanski trg. Za ljubljanski trg vče-raj sicer ni bil takozvani tržni dan, kot je cb sredah, sobotah in ob dnevih pred prazniki, vendar so bila naša tržišča od Frančiškanskega mosta pa tja do Kopitarjeve ulice — nasproti Jugoslovnske tiskarne — do zadnjega prostorčka zasedena. Posebno živahen je bil prostrani Vodnikov trg. Tam so si po-stavili okrog Vodnikovega spomenika, ki sa-meva, odkar mu je vzel potres staro ljubljansko gimnazijo, ljubljanski in okoliški vrtnarji svoje pestre šotore, napolnjene s krasnim vrtnim cvetjem in zelenjem, ki so tvorili širok krasen venec spomeniku. Poleg krasnih nageljnev, vrtnic in drugih domačih cvetlic, so se dobile cvetke tudi v lončkih in sicer krasne fuksije, kane, belagonije, astre, gostice, da. lije, georgine, hortensije, primule, salvije in pa čebulčne begonije. Pod tem krasnim okvirom pa so se vrstile prostrane vrste vozičkov in stojnic, na katerih so prodajale naše oko-ličanke najrazličnejše vrtne, poljske in gozdne pridelke in razne mlečne in mlevne izdelke. Tu je bilo vse polno najrazličnejše solate, domače in uvožene, dalje fižola, graha, krompirja, zelja, čebule, kolarab, vohrovta in pa kumar. Letošnje novo kislo zelje se je prodajalo po 5 Din kilegTa-m, zeljnate glave po 3 Din. Na sadnem trgu ob semenišču, ki meji na trg, se je dobilo že domače sadje, hruške, jabolka, med katerimi so bili posebno lept rožmarinarji po 7 Din kilogram. Dobro založeni s sadjem pa so bili tudi domačini, ki so prodali precej svojega sadja kar na debelo. Vmes so bile košare borovnic, malin, črnih rdečih in pa gozdnih jagod. Včeraj smo opažali na vseh tržiščih posebno dosti raznih le-toviščarjev in izletnikov, ki so posetili tudi naš trg. In marsikateri so se čudili bogati izbiri in zalogi najrazličnejšega blaga in so še pohvalno izražali o lepem redu in snafri, katero vzdržujejo z vso skrbnostjo sicer uljudni, toda tudi vestni in strogo tržni nadzorniki in pazniki. MarfJbor □ Kdo garantira? V nedeljo 8. avgusta hoče Orjuna v Slivnici pri Mariboru razviti svoj prapor. Ker je med vsem ljudstvom veliko ogoTčenje proti tej organizaciji, je javil krajevni župan, da ne prevzame jamstva za red. Nato je šla deputacija Orjune, tako se vsaj Orjuna v Slivnici baha, v Maribor, kje* Je prisegla, da bo skrbela za red in odgovarja zanj. In prireditev se bo vršila. — Kdo torej zdaj garantira? Na koga se oblast zanaša? Ali na postavno oblast ali na člane društva, ki je zavoljo svojega pretepaštva v ljubljanski oblasti prepovedano? Ako hočete, da bo narod imel enako spoštovanje do oblasti, kakor ga je pokazala Orjuna v Kranju, potem le dovolite, da se v nedeljo 8. t. m. razvije prapor Orjune v Slivnici pri Mariboru in razvije vse, kar se bo obenem tamkaj godilo. Saj — Orjuna garantira za red! — □ Rdeči križ za poplavljene. Glavni odbor Rdečega križa v mariborski oblasti je sklenil uvesti nabiralno akcijo v korist po-plavljencem. V Mariboru se bo nabiralo potom nabiralnih pol, banke in industrijska podjetja pa dobe samo čeke in pismeno prošnjo. — Del nabranega denarja se odpošlje v Belgrad osrednjemu odboru, drugi del se pa porabi za pomoč poplavljenim krajem v mariborski oblasti. □ Novi trener športnega kluba v Mariboru. Dosedanji trener ISSK Maribora J. Bo-hacz, ki je tekom treh mesecev dosegel lepe uspehe, je odšel iz Maribora. Na njegovo mesto pride g. Wenning, igralec v graškem »Sturmu«. □ Nov studenčni mojster. Izpit za stu-denčnega mojstra je napravil pri gradbeni direkciji v Ljubljani Franc Ornig iz Studencev pri Mariboru. Ornig se je naselil v Studencih in bo izvrševal svojo obrt po mariborski okolici. □ Potrditev dveh zdravnikov. Zdravstveno ministrstvo je potrdilo kot uradno veljavna zdravnika g. mestnega fizika dr. Novaka in šolskega zdravnika dr. Wankmullerja. □ Zdravstveno stanje v Mariboru. V mariborski bolnici je iz mesta troje na škrla-tinlri obolelih otrok, 2 sta iz Krčcvine. Vseh pet slučajev je lahkih. □ Nezgoda otroka. Mali, komaj 4 letni Rudolf Sket se je igral z drugimi otroci • strojem za rezanje mesa. Po neprevidnosti ,|8 vtaknil kazalec desne roke v stroi, njegov to- variš pa je ročico zavrtel in stroj je odrezal fantku prst. Na rešilni postaji so mu napravili zasilno obvezo, nnto pa ga poslali v bolnico. □ Upokojen je bil s 1. avgustom na lastno prošnjo paznik pri mariborskem okrožnem sodišču g. Anton Solafr. Upokojeni g. Šolar opravljal svojo službo dolgo VTsto let v splošno zadovoljnost ter je bil priljubljen tudi pri jetnikih. Vedno je bil zvest pristaš naše stranke. □ Policijske aretacije. Od pondeljka na torek je mariborska policija izvršila 10 aretacij. 5 oseb je bilo aretiranih radi razgrajanja v gostilni in kaljenja nočnega miru, 2 radi vlačugarstva (eno je stražnik našel pijano in na pol golo ležati v Sodni ulici) in 3 radi po-tepuštva. □ Mladi potepuhi. Mariborski policiji delajo veliko preglavico mladi paglavci, ki se pritepejo iz okolice v .mesto ter tu beračijo in kradejo kot srake. Mnoge res prisili beda do tega, ker so po večini iz viničarskih družin, kjer je pomanjkanje po navadi zelo veliko, drugi pa so navajeni na prijetno življenje brez dela, da si bi lahko že sami služili kruh, ker so stari po 16 in več M. V noči od pondeljka na torek je bila aretirana taka troperesna deteljica in sicer brata Franc in Ivan Klohoso od Sv. Lenarta, stara 14 in 15 let, ki sta se sprehajala v družbi nevarnega tatu, 16 letnega Franca Tolica, katerega policija zasleduje radi tatvine vratnih kljuk. Vsi trije so bili oddani sodišču. □ Prosta stanovanja. Stanovanjsko sodišče bo dodelilo sledeča stanovanja: 1. Mlinska ulica štev. 1 v podstrešju, 1 soba s štedilnikom cd stranke Ane Augustiner. 2. Koroška cesta št. 50 I. 1 soba z premakljivim štedilnikom, katerega dos. stranka Pavla Šlegl odvzame. 3. Gajeva ul, št. 10, pritličje, 1 »oba, kabinet in kuhinja od stranke Leopold Maly. 4. Cvetlična ulica št. 25 I. 2 sobi in kuhinja od stranke Josipa Barle. 5. Studenci, Vodnikova ulica št. 5, 1 soba s premak. šted. od stranke Marije Ferš in Josipa Hecl, sedaj fcrez štedilnika. 6. Pobrežje, Cankarjeva ulica št. 20, 2 sobi in kuhinja od stranke Avgusta Kramberger. 7. Kamnica št. 12 pri Mariboru, 2 sobi in kuh;nja od stranke Konrada Vašiča. 8. Gorn;a Polskava št. 57, 1 soba in kuhinja od stranke Jos. Emeršiča. Tozadevne prošnje je treba vložiti najkasneje do 5. t. m. □ Občni zbor »Krščanske šole« za la-vantinsko škofijo se vrši dne 13. avgusta ob 4. uri popoldne. □ Obvestilo. Ob priliki kmetskih dnevov napovedane dij. duhovne vaje in kongrega-cijski sestanek v Mariboru zaradi nepredvidenih zaprek odpade. □ Prenočišča proti odškodnini sprejemamo za 13., 14., 15. avgusta. Prijaviti jih je na Prosvetno zvezo, Aleksandrova oesta 6. L pismeno ali ustni eno. □ Pisarna Jugoslovanske Matice se nahaja odsedaj naprej v hiši Slovenska ulica 2. I., kamor naj se obračajo vsi interesenti. □ Posredovalnica dela v Mariboru. Od 25. do 31. julija t. 1. je iskalo dela pri mariborski posredovalnici dela 71 moških in 48 ženskih, torej skupno 119 oseb; delo je bilo ponujeno 109 moškim in 45 ženskim, skupaj 154 osebam; posredovanje urada je bilo uspešno pri 29 moških in 31 ženskih t. j. pri 60 osebnh; odpotovalo je 2 moški in 65 ženskih, skupaj 67 oseb; odpadlo je 27 moških in 10 ženskih, skupaj 37 oseb. Od 1. januarja t. 1. do 31. julija je pa iskalo dela 4115 oseb; delo je bilo ponujeno 4056 osebam; v 1779 slučajih je urad posredoval uspešno; odpotovalo je 386 oseb in 2252 oseb je odpadlo. — Posredovalnica dela v Mariboru išče sedaj 50 rudarjev za državni rudnik v Senju (Srbija), 50 rudarjev za Francijo (z dnevno mezdo od 16 do 26 frnnkov), 500 poljskih delavcev in 10 kamnosekov za Francosko, 1 kotlar za Mursko Soboto, 2 kleparja za Sarajevo, 1 vrvar za Slovensko Bistrico, 1 pek za Čakovec, 3 Žagarji za Maribor. □ Mestno clektr. podjetje objavlja: Mestno električno podjetje prekine dobavo električnega toka ob nedeljah in praznikih, da zamere izvršiti večja popravila, izmeno strojev, čiščenje ter pregled naprave itd., kakor je to uvedeno pri elektrarnah v tu- in inozemstvu, ko počiva večinoma obratovanje z motorji ter se ne uporablja razsvetljava. Pre-loži lev prekinjeni na popoldanske ure ob nedeljah bi zadela več konsumentov, tudi bi primanjkovalo časa za dogotovitev del pred nastopom noči. Končno zahteva montažno osobje vsaj nedeljo popoldne počitek. Celje 0 Ponesrečen vlom. Neki dolgoprstnež si je hotel opoinoči na ta način, da je vdrl od nedelje se pa srečke še ipri loterijskem odboru Društvenega doma v Trbovljah II. Akademija celjskega katoliškega dijaštva v nedeljo, dne 1. avgusta 1926 jo kamniško občinstvo prijetno iznenadila. Pevske točke (morda malce pretežke za mlade izvajalce) je kvartet in solisti pod dirigentom g. Cererjem izvajal prav prijetno. Kvartet ima boljše tenorje od basov, ki so naravno med doraščajočimi dijaki bolj redko posejani. A ker nista tenorista silila v ospredje, se je kvartet primerno zlil v celoto in kar je posebno ugajalo, pel zelo čisto, brez tiste nevarne distonacije, ki se ravno v kvartetu prerada pokaže. Od solistov so vsi trije lepo zapeli svoj program tri do štiri točke. Tenorist g. Kuret ima mehak glasek, a paziti mora na izgovorjavo posebno pri črkah a, o in r. Pa dinamični prehodi iz p v f so še pomanjkljivi. Bari-tonist g. Škoberne je navdušil poslušalce s svojim prijetnim, v vseh legah tekočim glasom, z jasno izgovarjavo in četudi glede dinamike zanj velja isto kot tenoristu, je ravno s to izgovarjavo dosegel večji efekt. Sopranistka gdč. Mezetova iz Melon se ie, čeprav še mlada, zelo dobro predstavila Kam-ničanom. Devove pesmice sicer zahtevajo dobro šolane .pevke, da dosežejo svoje efekt, a vendar nam jih je gdč. Mezetova jako lepo zapela. Spevoigra »Kovačev študent« je dala vsej akademiji razposajeno dijaško razpoloženje in občinstvo je odneslo vsled tega z akademije lepe in vesele vtise. Celjski dijaki so na svoje uspehe lahko ponosni in to tembolj, ker imajo smisel za idejo dijaštva, da gredo med ljudstvo in mu dajo od svojega znanja ter se tako ravnajo po geslu katoliškega dijaštva: 74 Bogom za narod! Srčna jim hvala! Tukajšnje državno uradništvo je v znak protesta proti skrčenju službenih prejemkov že pričelo z akcijo za izstop iz vseh razen strokovnih društev. Uradništvo razen par omahljivcev kaže lepo solidarnost in žal nam bo vsem za te marljive javno delavce, najsibo te ali one stranke. Vedo naj, da je v borbi za njihove pravice vsa dobromisleča javnost na njihovi strani in spremlja s simpatijami njihov pokret. Zalibog bo njihov korak zadel predvsem našo kulturo, a oni menda, ki o njih mili in nemili usodi odločajo, se bodo bolj malo zmenili za i vse proteste ln zahteve. Mi želimo uradništvu vso I urečo v njihovi borbi! Pri kopanju v Nevljici je zopet par oseb dobilo kožne izpuščaje. Čudno je, d« se to dogaja vsako leto. Kaj je temu vzrok? Ali ne bi bilo umestno, da bi zdravstvena oblast ob priliki javnost podučila, oziroma vso zadevo natnnčno pre- j iskala, da ne bo dvomov in skrbi in eventualnih bolezni? Tifus se je tudi v Kamniku pojavil. Sicer še zelo omejeno, ali vendar se nam zdi potrebno opo- zoriti javnost, naj bo previdna pri pitni vodi in naj vsakdo, ki zazna za slučaj bolezni, pravočasno kliče zdravnika, da se bolezen zatre takoj v kali. Tujccr imamo letos zelo malo. Večinoma brate iz juga. Vzrok gotovo slabo vreme, ki kot znano, Kamniku prav malo prizanaša. Morda nam bo avgust bolj naklonjen ln nas tudi tujci poselijo v obilnejšem številu. Pač pa nas turisti pridno obiskujejo. Seveda samo mimogrede. V nedeljo nag je tako poselil g. dr. Korošec, ki si je šel ogledat prelepo Kamniško Bislrtco. Vič Pri volltvi zastopniku t okrajni cestni odbo. je bil s 15 proti 9 glasovi izvoljen g. Andrej Knez. Prepričani smo, da se bo gosp. Krez v bodoče res za naše okrajne ceste, ki so v zelo slabem stanju, lunimal. V nedeljo 8. t. m. se vrši v prostorih in na dvorišču društvenega doma običajna poletna prireditev z zelo zanimivim in bogatim sporedom, ter vabimo vse prijatelje našega gibanja na to prire ditev. Krekova mladina ima v petek, dne 6. t. m. ob 8 zvečer v mali dvorani'društvenega doma prvi redni članski sestanek, ter je udeležba strogo obvezna. Predava tovariš iz centrale. V novi šoli je priredila tvrdka »Singer« brezplačen šivalni tečaj, katerega se udeležuje lepo število ženstva posebno mlajšega. Vsekakor hvale vredno. Tečaj traja od 2. do 14. t. m. Osebne vesti. V občini se govori, da je odstopil kot predsednik glavnega močvirskega odbora g. Andrej Knez. V koliko so to vesti resnične, nismo mogli še ugotoviti. Iz demokratskega kluba občinskih odbornikov je izstopil g. Josip Lojk, znan iz svoječnsnih konfliktov z bivšim g. županom Ga-letom. Vzrok izstopa je menda ta, da se demokratski klub ni držal sklepov sej. Umrla je hčerka oskrbnice društvenega doma« gdč. Milka Križničeva. Preostalim naše iskreno sožalje! Slzbv&m&jk.a ^.raifinct Brezalkoholna gostilna v Murski Soboti, to je naša zadnja novost. Otvoril jo je domačin g. Jožef Horvat in sicer na Aleksandrovi cesti poleg vojašnice, kjer vsakemu dobro postreže, kdor hoče trezen vesel biti. Pokroviteljstvo nad domom sv. Frančiška, katerega namerava zgraditi prekmursko ljudstvo za svoje sirote ob priliki sedemstoletnice smrti sv. Frančiška Asiškega, je prevzel sam prevzvi-seni knezoškof dr. Andrej Karlin. Trojčke je porodila žena g. Mihaela Kara, pismonoše v Beltincih. Med njimi je eden deček, ki je pravi korenjak, dve pa sta deklici, ki sta nekoliko slabotnejši. Vsi z materjo vred so pa zdravi. Samomor je storil Bagari Alojz, gostilničar v Rogaševcih. Z ženo sta prišla večkrat kaj navzkriž, na nesrečni dan pa sta se zopet nekaj skregala. Žena je potem odšla na polje, mož pa je doma pil. Ko je okrog 9. ure prišla žena domov, ga je našla naslonjenega na posteljo vsega v krvi. Ustrelil se je s flobert^uško. S smrtjo se je boril nad dve uri. Krojaški in čevljarski tečaj namerava prirediti Skupna obrtna zadruga v M. Soboti. Krojaški tečaj se bo začel 17. avgusta, čevljarski pa nekaj pozneje. Umrl je v Nedelici zvesti širitelj »Novin« g. Pucko Ivan, Kljub svoji starosti je še vedno zvesto in brezplačno širil glasilo prekmurskega ljudstva. Uprava >Novin-- je dala zanj opraviti več sv. maš. Naj počiva v božjem miru blagi možl. I> opisi .Turklošter. Fantovska lepa nedelja pri Sv. Trojici, žup. Jurklošter, se je letos prvič izvršila v splošno zadovol.inost vseh faranov in okoličanov. G. Slana, kaplan iz Št. Ruperta nad Laškim, je v jedrnatem govoru ganil fantovska srca do solz. Razšli smo se s željo, naj M se enaka slovesnost vršila vsako leto. — Letos v seplembru bo minilo 70 let, odkar je v Jurkloštru ustanovljena župnija. Sevnica. Dne 29. julija je odšel od nas č. r. kaplan Ivan Mak v Št. Jurij pod Taborom. S spoštovanjem in hvaležnostjo se ga bomo spominjali, ker je bil ljubezniv, družaben ln vesel, a v cerkvi — vzor duhovnika, ki se je zavedal svojega vzvišenega poklica. Ker ima pa vsak človek prijatelje in obenem tudi sovražnike, tako tudi njemu zadnjih ni manjkalo; toda ljubezen je močnejša od sovraštva, zato mu vsi udani farani želimo na njegovem novem službenem mestu mnogo božjega blagoslova. Iz Radeč pri Zidanem mostu nam pišejo: Z zadnjim dnem minulega meseca je prestala peška poštna zveza med Radečami in radeškim kolodvorom, na kar smo dobili poštno zvezo z Zidanim mostom in sicer vozno poštno zvezo, kar je posebno v interesu paketnega poštnega prometa. Svoj čas smo že imeli z Zidanim mostom vozno postno zvezo, ki pa je bila vsled povojnih razmer ukinjena kakor v veliko drugih krajih. Da nam je poštna uprava z obnovljeno poštno zvezo z Zidanim mostom ustregla, je umevno samo ob sebi. Pogrešamo lepih soinčnih dni kakor slepec vida. Kranjska gora. Prejeli smo: Že pred začetkom letošnje tujske sezone so se pričele razširjati povsem neosnovane govorice, da je moj hotel le za tuberkulozne bolnike in da je povsem okužen, tako da je bivanje zdravih ljudi v njem skrajno nevarno. Čim bolj se razvija sezona, tem intenzivneje se širijo te gorostasne vesti. Naravno, da to ugledu mojega podjetja zelo škoduje. Mnogi gostje se hotela naravnost izogibljejo in rra smatrajo kot nekak zavod za bolne na pljučih. Obre-kovalec, ki je začel trositi te neresnične vesti mi je znan. Ker od njega ne morem pričakovati, da se javno odzove, sem v interesu svojih cenjenih gostov, zlasti pa v svojem lastnem interesa pri-moram na tem mestu podati sledečo izjavo: Hotel ni nikak zavod za tuberkulozne bolnike. Noben član moje družine ni jetičen in tudi moji cenjeni gostje, ki so prišli v Kranjsko goro iskat le miru in počitka, so povsem zdravi ljudje. Dotično osebo pa opozarjam, da s širjenjem enakih vesti takoj preneha, sicer si bom poiskal zadoščenja na Tmčin, ki ji bo vse prej kakor prijeten Kranjska gora dne 3. avgusta 1926. Jakob Černe, lesni trgovec in lastnik hotela »Razor«. Laško. Dolgotrajno deževje je napravilo po celem laškem okraju mnog,> škode. Sadno drm^e. kj ga je bil spomladi sam cvet, obeta le srednji donos. Pač pa so obrodile češpjje, katerih že ni bilo dve leti prav nič. Sena ie bilo obilno, a sušilo se je počasi in zgubilo s tem precej redilne vrednosti. Otava dobro poganja, ker ima dovolj moče. Pšenica in druga ži'a so povoljna, samo ponekod prehudo poležena in premalo dozorela, ker se je mudilo z žetvijo zaradi ajde. Letos bo prišla njdn pozno v zemljo in ho dozorela le tedaj, ako bo ugodno jesensko vreme. fz Šiške nam poročajo: Trajalo je 8 uifi mani kakor eno leto, da nam ie uoštaia unrava odprla poštni urad, le žal, da je čisto nn periferiji poštnega okoliša, tako da ima voliko ljudi le malo bližje kakor dosilimal na ljubljansko glavno ali kolodvorsko pošto. Lokali so pa lepi, suhi, kat moramo vsekakor pohvalno omenili. Šport ŠPORT V MARIBORU. Nogomet. SD Rapid: TSK Merkur 7:1 (3:0) Obe nv,-Sivi sta igrali prijateljsko tekmo. Rapid je sicer v vsakem oziru nadkriljeval nasprotnika, vendar nI pokazal tiste forme, kot smo je bili svoječasno va-ieni. Merkur je igral požrtvovalno, vendar je v kombinaciji slab in napad sploh ni prišel do veljave. I SSK Maribor rez.: Svobod« 8:1 (5:0). Rezerva Maribora je kljub prestopu dveh najboljših igralcev v 1. moštvo pokazala, da je popolnoma lavnopravna tukajšnjim drugovrstnim klubom, i SD Rapid rez.: TSK Merkur rez 3:0. Poraz jo zakrivil največ napad Merkui ja, ki drugače nI zaostajal za Rapidom. Hnzena. IKSK Maribor: ISSK Maribor 11. 12:5 (6:3) NAJDALJŠE CESTNO DIRKANJE NA SVETU. To je pač »Tour de France«, dirkanje okoli Francije, o kojega zaključku smo govorili v ! »Športnem tednu« od 25. julija. Dirko razpiše vsako leio veliki športni list »L' Auto«, vrši se v 17 etapah, 300 do 400 kilometrov in včasih še tudi malo več dolgih, skupaj 5475 kilometrov. Gre res čisto okoli Francije in se dotika najskrajnejših njenih točk. Letos se je vršila dirka dvajsetiž. Zanimanje ,ie vsako leto enako, velikansko, saj je Francija poleg Italije in Belgije ona dežela, kjer je kolesarstvo najbolj priljubljeno in kjer se najbolj goji. Poročila o »Tour de France« občinstvo kar požira in se je časopisje temu že davno prilagodilo. Največ piše seveda »L' Auto« sam, kojega glavni urednik Henri Desgrange, v vseh spor-j tnih krogih znan in še sedaj aktiven v lahki atletiki, tekmo od začetka do konca spremlja. V vseh listih, celo največjih, bereš poročila' o tekmi poleg najvažnejših političnih novic. Kje smo še mi! In zanimanje ni omejeno samo na Pariz in na one kraje, skoz katere dirka vrvi, zanima se vsa Francija; saj sme vsak departement imenovati svoje tekmece. Tudi inozemci tekmujejo, in navadno tudi zmagajo; vsaj v zadnjih letih ko Lani in predlanskim je zmagal Italijan Bot-tecchia ih so mu tudi letos prisodili največ upanja na zmago; pa je bil bolan in je kmalu odne-| hal. Letos je bil prvi Belgijec Lucien Huysse, ki | je prevozil vseh 17 etap v 224 urah, 58 minutah ! in 28 sekundah. Drugi je bil LuksemburŽan Frantz, 226:21:19. Večino etap so dobili Belgijci, ki so poslali v boj svoje najboljše kolesarje. Med prvimi desetimi si videl večinoma sedem do osem Belgijcev. Vozil je tudi Lucienov brat Julien in je zmagal v prvi eiapi. Včasih je bilo 20 do 30 kolesarjev na koncu etape tik skupaj, znamenje, kako trdovratno so se borili za prvo meslo. Napor je seveda izreden. Vozili so vsak drugi dan, vmes so dnevi počitka. Lucien Buysse je porabil za prvo etapo 14 ur in pol, za drugo 13 in pol, nato 17 in pol, 15, 14 in en četrt, 16 in en četrt itd. Najkrajša je bila deveta, trajala je samo 7 ur in pol. Zadnje niso bile več tako dolge kot prve. Bilo jih je sicer še par z več kot 17 urami, povprečno so bile pa dolge okoli 12 ur in pol. 5475 km je skoraj sedmina zemeljskega obsega. KOLESARSKE VESTI. »Po Švabski okoli«, s startom in ciljem t : Augsburgu, so vozili na razdaljo 225 kilometrov. Zmagal je A. Reitgerber v 7 urah in 32 minutah — Dirka po Oldenburški in Frieslandiji se je vršila na 203 km dolgi progi. Pivi je hil Glosinnnn v 6 urah in 19 minutah. — Eden najboljših nemških amaterskih kolesarjev je W. Meyer iz Leipziga. Zmagal je tudi pri nemških bojnih igrali. V velikem slogu je zmagal v 159 km dolgi distančni vožnji »Rund um den Schlachtfeldgau«, porabivši štiri ure in 46 minut. — Iz Bruslja v Luksemburg je 250 km. Vozili so 18. julija, ob hudi vročini. Od 63 tekmecev jih je več kot polovica med vožnjo odstopila, tako je bilo vroče. Belgijec Bau-mans je vozil 9 ur in 11 minut. ŽENSKE srORTNE IGRE V G0TEB0RGU. Parkrat smo že pisali o njih. Vršile se bodo do 17. do 29. avgusta. Zbujajo prav veliko zanimanje. Spomnimo se na imena 1'erkaus. Grasse, Cimperman, Krische itd., pa vidimo, da bo udeležba vsestranska in borba huda. Oglasili sla se celo dve Japonki, Kuroda in Titoni. Mi imamo dosti upanja, da se bodo naše atletinje dobro odrezale. Samo vse morajo iti tja, ki pridejo v poštev, ne samo par privilegirank. Naša lahko-atletska podzveza (ne vem, zakaj pišejo »podsa-vez«) naj izbere res najboljše, r.e oziraje se ne na levo ne na desno. Pa poudarja naj, da so to Slovenke. Mi boino pisali o tekmah večkrat in bomo priobčili več člankov o ženski in o športu. Naši športniki in naše sportkinje, kj bodo šli in šle gor. naj gledajo z odprtimi očmi. Celo športne discipline vajeni Nemci se niso mogli na-čuditi, ko so prišli pred par leti v Goteborg. kjer j so se vršile takrat velike lahkoatletske tekme. T. K. Skala. Pozivamo člane, da se po možnosti udeleže 6. planinskega dne, ki ga prireja H. T. K. »Sljeme« dne 7. in 8. t. m. v Kranjski gori. Odhod iz Ljubljane gl. kol. dne 7 t. m. popoldne ob 14.45. Polovično vožnjo dobimo. Odbor. Kmiioe in revije »Katoliški misijoni« št. 11 in 12 izideta koncem meseca skupaj v enem zvezku na 32 straneh. Naročniki naj blagovolijo to naznanje vzeti, da ne bodo brez potrebe lista reklamirali. — Uprava Kat misijonov. »Vigrodt, dekliški list, št. 8. Vsebina: B. N.: Cilj in pot J. Poljanšek: »Vzeta je Marija v nebo!« Dr. p. Roman L. Tominec: Nekaj misli o vztrajnosti. Dr. F. Colbrie: Naša stara mamica. Franjo Neubauer: Kraj mini. Od srca do srca. Ti-! ne Deheljak: Čuvaj sol SI. Savinšek: Skuptura ali kiparstvo. Gusti M-: V spomin Gua'av Strniša: Gladijole. Zdrava, roža Marija: Slav1, o Savinšek: | Angelica (Dalje). T'rwe Debeljak: Rožna pesem. ' Matko Krevh: Poti božjim varstvom. Mira: Nemir. Franjo Neubaucr: Lahka ti noč! Rožni dom: Fr. G.: Najlepši čas v Rožnem domu. Ksaver Meško: : Deklici ob oknu. Vigrednicn — gospodinja: A. G.: j Naši gospodinjski tečeji (Dalje). Organizacija: Angela: Počitnice Ivanka Š.: Telesno zdravje — duševna moč (Nadaljevanje). Iz orlice centrale. Sestre sestram, Drou i a I u CjO" iuiu ia STiDOrOvS-mo. Uredniška molče čiioat Dr. E. C.: Sv. Frančišek Assiški v naši dobi. 1226 1926 ' Sveta cerkev praznuje letos sedemstolet-nico Frančiškove smrti, 4. oktobra bo obletnica; a že danes poživlja cerkev ves krščanski svet, naj v Kristusovem in cerkvenem duhu praznuje spomin in smrt svetega Frančiška; naj v dušah naših, v življenju našem in našem družabnem udejstvovanju in redu zaživi ogenj ki je gorel v svetniku. Včeraj v ponedeljek so se slavnosti 700 letnice po vsem katoliškem svetu začele. Naše življenje predvsem, naša duša naj postane solnce, ki ga je Bog ustvaril in ki se smeje, ker je videlo čudovito deželo božjega kraljestva in občutilo sladkosti božjega žarka in odseva, ki se je utrnil od obličja božjega in padel v naše duše. Praznujemo naj spomin nanj, v svesti si veličine njegovega svetništva in bogastva, ki ga imamo v svoji materi cerkvi, v ohišju, za katero nas morejo zavidati vsi oni, ki so izven nje. Kajti cerkev, ki je v svojem telesu imela življenjske sokove in moči svetega Frančiška, mora že po tej eni osebi vzbuditi ljubezen in občudovanje. Da, zares, sveti Frančišek se sveti v kraljestvu božjem na tem svetu kot močno solnce, ki je gorelo tedaj, v srednjem veku na nebu, ki je zažarelo močno in ustvarilo tedaj že veliko gibanje. A bilo je solnce, tako močno in gorko, da bo gorelo brezčasno, za vse čase, dokler bo hodila človeška duša po svetu in pomnila, da je od Boga in mora Boga iskati iz sebe ven vse svoje življenje. Frančiškovo solnce bo žarelo kot abstraktni zgled po božji milosti in popolni čistosti duše ustvarjenega človeka do konca dni. A Frančiškovo življenje je obenem še početek novega časa, nove dobe; je tudi jutranja zarja in prva svetla zvezda, oznanja prihod novega življenja, novega vzora življenja, novih možnosti, kako naj človek živi v svetu in naj vendar brez pridržka in izključ-«."■> služi Bogu in njegovemu kraljestvu. Da, zares; sveti Frančišek je troje: je pr-vfč sin svoje dobe, zvesti sin cerkve; ni noben >od cerkve le po milosti sprejet heretik« in »predreformator« ter »modern človek«, za kar bi ga danes radi napravili ljudje, ki nimajo čuta za cerkev in njeno življenje. Sveti Frančišek je drugič in predvsem velik svetnik, večnoveljavni življenjski ideal, upodobitev življenjske forme, koje osnovni toni se vedno vračajo in ki jih moramo v svojem življenju vedno znova izčistiti in vpoštevati. Sveti Frančišek je živ zgled za pot, ki je največ vredna in za človeka končni cilj; sveti Frančišek je gledal Boga samega na zemlji iz obličja v obličje ,kolikor je v tostranskem življenju mogoče, in temu primerno uredil svoje življenje. On je najmočnejši zgled za hojo za Kristusom. — Sveti Frančišek je tretjič in končno tudi predhodnik nove dobe, novega življenja v dobrem smislu besede. Prinesel nam je novo življenjsko formo, nov čut za življenje, nov način gledanja sveta in življenja, novo formo odnosov do prirode in živali, do bližnjega, sploh do stvarstva. V tem pogledu je sveti Frančišek res »moderni človek«, a v čisto drugem pomenu kot so mislili Thode, Sabatier, Werule. Frančiškovo novo življenje je bilo posledica njegovega globokega pripadanja cerkvi, njegovega globokega religioznega in svetniškega življenja. Pri njem je bilo vse to troje tako tesno združeno, da ni bilo enega brez drugega. Kdor hoče pri sv. Frančišku videti le eno, ga nikoli ne bo doumel. Zato tudi mi ne smemo raztrgati tega, kar spada bistveno skupaj, kar spada skupaj po zakonih duše in življenja in W> učinkovanju božje milosti in previdnosti. Sveti Frančišek nam mora biti vzornik in tismeritelj našega življenja, v vseh treh smereh, on nam mora biti vzornik za pravo sinov-stvo napram cerkvi, za pravo etično in po možnosti svetniško življenje ter za s križi obloženo hojo za Kristusom, in končno za nov način pomlajenega in vedno svežega, močnega življenja. To malo izkazali, naj nam bo v naslednjem dovoljeno! •» * * / Sveti Frančišek je bil katoliški svet-hik po vsem svojem bistvu in življenju, — bil je v svojem religioznem življenju in v vsem svojem mišljenju in nehanju zvest in dober sin svoje cerkve, on sam hoče, da bi bili njegovi bratje taki kot on. »Vsi naj bodo bratje in naj žive in govore katoliško. Če se bo pa kdo oddaljil od katoliškega življenja v besedi ali dejanju in se ne bi popravil, naj se iz naše bratovščine temeljito izloči.« Sveti Frančišek je poln spoštovanja napram duhovnikom svoje cerkve. Smatra jih za »gospode«, drži se strogo cerkvenih pravil in tudi obredov, napram cerkveni avtoriteti je strogo ubogljiv in poslušen. Ko je ustanavljal svoje redove, se je moral boriti proti nezaupanju in očitkom ter težavam od strani cerkvenih oblasti; redovni-ška pravila »o se razmeram primerno prilagodila; a Frančišek je klonil brez ugovora in godrnjanja. V najgloblji ponižnosti je bil vdan ^gospodu papežu«. Živel je s cerkvijo, v osredju vsega je bila zanj ljubezen do Kristusa, in to ljubezen je živel kot so jo živeli dotedanji svetniki, kot so jo živeli vsi, ki so živeli s cerkvijo. Njegovo svetniško mistično religiozno življenje se je osredotočilo okrog pasijonske mistike; Kristusovo trpljenje naj bi se upodobilo v našem tq8,|jenjy, s4eduno mL mu ua tiojgotp; z. njim . ' naj bi nosili težki križ in z njim naj bi se dali križati. V zakramentalnem življenju cerkve je bilo zanj vse to življenje uresničeno, predvsem pa v zakramentu svete Evharistije. V mistični kontemplaciji in uniji se je njegova duša dvigala k Bogu, a se pri tem urejala v duhovno občestvo, v veliko religiozno zajednico katoliško cerkev. Že po tem svojem otroškem pripadanju k cerkvi nam more biti vzor. A še bolj in obenem po vsem svojem svetniškem življenju, ki je bilo v velikem obsegu posledica njegovega sinovstva napram cerkvi. Saj se ne dajo potegniti meje! Frančiškovo življenje, njegovi nauki in njegove regule so večnoveljavne smernice, ki jih kristjan mora živeti v svojem tuzemskem življenju. Po svetem Frančišku življenje ni nič drugega kot posnemanje ubogega življenja Jezusovega, točno izpolnjenje vseh religioznih in nravnih smernic, ki jih je Jezus dal svojim učencem. »Sam Najvišji mi je razodel, da moram živeti po obliki svetega evangelija.« Vzel si je za merilo sledeče Kristusove besede: »Ako hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš.« (Mat 19, 21.) »Nič ne jemljite na pot, ne palice ne torbe ne kruha ne denarja.« (Luk 9, 3.) »Če hoče kdo priti za menoj, naj se odpove samemu sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj.« (Mat 16, 24.) Iz vseh njegovih regul prodira osnovni ton o primatu služeče bratovske ljubezni. »Kdor je največji med vami, bodi vaš strežnik.« (Mat 28, 11.) V njegovih naukih in njegovem življenju vidimo najlepši ideal krščanstva, odsev neminljivega pravira vsega. Njegova bratovska ljubezen pa pohaja iz pravega svetniškega religioznega življenja. Za njegovimi dejanji tiči globoka pobožno s t in skrajna a s k e z a in odpoved napram samemu sebi. Kakor mu je na eni strani najčistejše religiozno življenje najvišje, kakor se je na eni strani dvigal v najčistejši mistični ljubezni do Boga in je njegova duša bila brezmejno srečna v strnitvi s Kristusom, tako je na drugi strani bil napram sebi asket do skrajnosti. Svojemu telesu ni dal počitka in trpinčil ga je do skrajnosti. A trpinčil ga je zato, da bi ljubezen do stvarnika bila tem bolj žareča in čista. Vajeni smo, da v svetem Frančišku vidimo naivnega, neučenega, skromno pobožnega, prirodnega človeka, kojega življenje je bilo velika solnčna pesem Bogu, Gospodu stvarstva. Ta slika je resnična; a podoba, ki jo imamo o svetem Frančišku, ne sme zabrisati one njegove asketične poteze, ki nam pove, da je sv. Frančišek bil v dnu svojega bistva prost sveta, da je bil premagal sebe po kruti poti odpovedi in askeze, da je bil svet šele sedaj zanj vreden, ko je šel do Boga in je zaradi Boga vzljubil svet in njegovo krasoto; po Bogu in v Bogu je ljubil svet in seveda tudi svoje telo. Tu torej tiči njegova moč, tu je ona osrednja točka, kjer tudi nam more sijati vzor in moč za naše življenje. Danes kritizirajo nekateri nekoliko Frančiškov življenjski ideal. A smer, ki jo je šel sveti Frančišek, je pravilna. To, kar velja brezčasno, kar si moramo zapisati v dušo in sprejeti vase, v dno svojega bistva, je velika dušna resnica o odpovedi; brez odpovedi ni veselja za dušo, ni rasti v popolnost in solnčne neskaljene, močne dušne sreče in onega končnega — neskončnega srečanja z Bogom, ko duša prekipeva od bogastva, ki ga je prejela iz rok božje milosti. Po Bogu šele, v luči božji, v Bogu šele svet videli in ljubiti, v Bogu šele videti sebe in svojo dušo, in tudi svoje telo in njegovo lepoto in bogastvo, — to je smer, ki jo je začrtal sv. Frančišek brezčasno veljavno sebi in vsem svojim potomcem. To je vedel tudi za svoje telo, — in zato je tudi njegova askeza pravilna, v principu pravilna, četudi za nas malo pretežka. Toda ali ni pravo, resnično življenje, življenje matere, družinskega očeta, življenje v poklicu tudi taka askeza, ali ni ista pot kot je bila pri sv. Frančišku, ali ni križev pot kvišku k Bogu, da bo naša duša prosta, prosta v dnu in bistvu in vesela v Bogu? Tretja točka pa, ki jo moramo povdariti, je, da je sv. Frančišek res neke vrste predhodnik in ustanovitelj novega časa, početnik neke vrste renesanse, — da nam torej tudi v tem pogledu more biti v vzpodbudo in poglobitev našega življenja. Tudi v tem pogledu je sv. Frančišek »modem« in »času primeren«; v tem pogledu je še prav posebno »modem« v času mladinskih gibanj, v času, ko se duhovno življenje pomlaja, se religiozno življenje poglablja, katoliško občestvo se probuja in vstaja k novemu življenju. To je danes živa istinitost, to se vidi v Angliji, Nemčiji, tudi v Franciji; o tem je govoril Masaryk; a nas ne zanima ta splošna obnova, nas zanima speci-elno, kako se na dveh straneh tako rekoč javlja nekaj novega, nekaj, kar je pri sv. Frančišku že postalo aktualno in kar je danes nenadoma zopet postalo aktualno in kar dela sv. Frančiška še prav posebej modernega, in kar daje cerkvi povoda, da s ponosom in široko ljubeznijo lahko gleda iz sebe in reče: Glej, sveti Frančišek, in v svetem Frančišku sem jaz! Š svetem Frančišku ae s nedeljivi enoti izražata nov življenjski čut za prirodo in svet in vse stvarstvo, in nova globoka religioznost, v novi varijanti mistično v Bogu ustaljena duša. Kot že rečeno, eno sledi iz drugega, a treba je oboje posebej povdariti, povdariti treba predvsem prvo točko, — njegov odnošaj napram stvarstvu. FrančiŠkova solnčna pesem, predvsem pa njegovi »Fioretti« so očarali svet, so pridobili zlasti modernega človeka, da se je vživel v svetega Frančiška in ga vzljubil. In res, sveti Frančišek je bil tako prost v sebi, da je lahko pristal na stvarstvo in njegovo lepoto. Nič več ni bil mrki asket, ki mu je vse bilo ničevo in ničvredno. V njegovem življenju in v njegovih »Fiorettih« je zrak čist, pred njim leži svet, ki je sladek od vzduha in vonja cvetlic in že-lišč, in gorak od diha dozorevajočega žita. Solnce je tam, ki se smeje. Čebelice brenčijo vse ljubo dolgo poletje in škrjančki žvrgole, da človek zasanja pri belem dnevu. Ves svet ni nič drugega kot nedolžen vrisk za stvarnika, ki se je izvil iz ljubezni, objemajoče vse, kar je vidnega. Kot roža je vse, ki raste sama od sebe in jo človek začudeno pogleda; a to življenje in srce je le zrcalo in odsev nekega drugega sveta; lepota mu je odsev božji; in ob tem odsevu je našlo njegovo srce zadostitev in svoje veselje. Cvetice, ptičke in vse zvezde so mu bile sestre, in bil je bogat kot nevesta pred svojim bogatim ženinom. »Poln je bil božjega; v vsem je gledal Boga. In Boga je bil tako poln, da mu je bilo vse čisto; da ie poljubil gobavega, da se je na-smelmil bolečini in spremenil ponižanja v notranjo poveličanje. In videl je Boga samega na zemlji iz obličja v obličje. Tako je šel skozi svet, nevede izpolnjujoč čudežno besedo, ki jo je bil izgovoril na gori oni, ki mu je sledil: Blagor čistim v srcu, zakaj ti bodo Boga gledali.« V vsem tem je bilo nekaj novega, in to novo se mora tudi v nas obuditi, v nas, ki iščemo novega, globokega, pristnega življenja. Proslava Frančiškove 700- letnice v Assisih. Glavne slavnosti fračiškanskega jubileja v Ameriki so določene na čas od 1. avgusta do 4. oktobra. Opolnoči od 31. julija na 1. avgust je oznanilo slovesno zvonenje v vseh cerkvah začetek jubileja. V katedrali sv. Rufina, v kateri je bil sv. Frančišek krščen, se je vršila slovesna polnočnica, ki jo je daroval kardinal De Lai. Pri službi božji je odličen pevski zbor pel himno, ki jo je zložil assiški župan. Nato se je po sijajno razsvetljenih mestnih ulicah razvila velika evharistična procesija v Frančiškovo baziliko. Zvečer je šla procesija v porcijunkulsko cerkev. Nadaljnje slovesnosti bodo dne 14. avgusta, na praznik mestnega patrona Rufina, in dne 12. avgusta, na god sv. Klare. Prvo nedeljo v septembru bodo praznovali spomin, ko se je bolni Frančišek vrnil v Assise. Druga nedelja bo veljala proslavi nesmrtne solnčne pesmi, pozdrava »sestri smrti«. Tretjo nedeljo bodo obhajali spomin na prejetje znamenj Kristusovih ran, četrto nedeljo pa prevoz svetnika iz mesta v nje-.govo ljubijeno porcijunkulo in njegov blagoslov rojstnemu mestu na tem potu. Po pred-idoči tridnevnici v porcijunkuli bo dne 3. ok- tobra, na dan svetnikove smrti, frančiškanski protektor, kardinal Bonzano, opravil istotam pontifikalno sv. mašo, zvečer pa, ob uri, ko je Frančišek umrl, »Transitus S. Francisci«. Srebrne trombe mesta Florence bodo po solnčnem zahodu naznanile svetnikovo smrt na vse štiri strani sveta in vsi zvonovi v mestu in okolici bodo zazvonili Ave. Slovesnosti v porcijunkul-ski baziliki, ki velja svetnikovi smrti, sledita dve tridnevnici v mestu Assisi, ki sta posvečeni pogrebu in poveličanju svetnika po njegovi smrti. Pogrebna tridnevnica se opravi v cerkvi sv. Klare, kjer je bil svetnikov prvi grob, tridnevnica poveličanja pa v baziliki sv. Frančiška, ki jo je zgradil nad svetnikovim končnim grobom papež Gregor IX. Sedanji italijanski fašistovski režim je od svoje strani odredil velike prireditve v proslavo Frančiškove 7001etnice. Tu se pa proslavlja Frančišek v prvi vrsti kot italijanski narodni heroj in imajo tudi prireditve več ali manj posvetni značaj. Sv. oče je v posebnem pismu na predsednika Kat. akcije nasproti tem prireditvam odločno zavzel stališče. Zafivale Ljubljansko orlovsko okrožje se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so na kakeršenkoli način pripomogli, da se je orlovski dan v Šmartnem pri Litiji tako lepo izvršil. Zahvaljujemo se v prvi vrsti g. dekanu Riharju za cerkveno opravilo ter za prepustitev travnika; dalje g. misijonarju Tumpeju za govor na taboru, potem g. Lebingerju, županu litijske občine za pozdrav na kolodvoru, in zastopniku župana občine Šmartno za pozdrav na taboru. Zahvaljujemo se vsem darovalcem lesa in mlajev, dalje vsem, ki so pripomogli k tako bogatemu ribolovu in vsem pridnim rokam, ki su pripravile telovadišče. Vsem iskrena hvala! Bog živi! Ljubljansko orlovsko okrožje. Volssvedovan fa Izgubil se je v Kranju v nedeljo na kolo« dvorskem peronu deški suknjič modre barve. Najditelja prosim, da ga pošlje proti odškodnini in povrnitvi stroškov na naslov: Štefan Lipovšček, Cerkvena ulica 11, Ljubljana. Izgubila se je zlata starinska igla z biserom in safirjem od Resljeve ceste, Komenskega ulica. Kolodvorska ulica, Sv. Petra cesta do tvrdke F. Urbane. Prosi se najditelja, da odda isto proti nagradi pri policijskem ravnateljstvu. Našla se je v nedeljo popoldne na poti proti Dev. M. Polje srebrna verižica z obeskom. Naslov najditelja se poizve v upravi. Izgubila se je minulo nedeljo predpoldne v Kranju doza za cigarete (Tula), ki ima na pokrovu v levem vogalu zgoraj vgravirano ime Ivan Verbič. Najditeij naj jo odda proti dobri nagradi ali v lekarni v Kranju ali pri finančni delegaciji. Drobfine. V nekem kraju na Angleškem je bila ubita mlada deklica, ko je skozi špranjo gledal* v cirkus. Tri uslužbence so zaprli. -o- r V Cambridgu v Ameriki je umrla 77 let stara gospodična, katera je 1. sept. 1878 v Bostonu stopila v službo kot telefonistka ii bila tako prva tejefonistinja ne le v Bostonu, ampak na celem svetu. Ameriški oficirji izstopajo letos iz armade, kot še nikoli. 98 jih je izstopilo v treh mesecih, in sicer raznih šarž, od poročnika do polkovnika. Vstopajo pa ali v privatne službe, ali pa sami otvarjajo trgovine. Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 3. avgusta 1926. Višina barometra 308 8 m Opazovanja Barometer Toplota T C' Rel. vlage y% Velet In brzina v m Oblačnost 0—10 Vrata padavin V Ljubljani je kraj Čaj ob opazovanju v ram do 7»> 7 766-4 13-4 90 E t 10 1-3 Ljubljana (dvore«) 8 765-2 13-7 92 W 1 10 B S 14 763-1 22-1 42 E 1 5 • So 21 763-8 18-3 61 SE 3 5 Maribor 764-5 16-0 70 NE 3 7 dež 5-0 £ S Zagreb 764-9 16-0 92 W 4 0 dež 8-0 S S Belgrad 8 762-6 16-0 78 NW 3 3 Sarajeva 764-0 15-0 73 mirno 2 GJ > « o Skoplje 7626 20-0 66 E 1 3 Dubrovnik 763-2 24-0 45 mirno 0 a| Praga 7 mirno > Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajsko vremensko poročilo za sredo 4. t. m.: V severnih alpskih deželah je pričakovati toplejšega vremena z nevihtami. Tudi v južnih predelih se temperatura zviša in je mestoma pričakovati neviht gj 20039/1926. ref. IX. RAZPIS. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo tesarskih, krovskih in kleparskih del za zgradbo nove stanovanjske hiše na Ahacljevi cesti v Ljubljani. • Vsi potrebni podatki se dobe od srede dne 4. avgusta 1.1. dalje v mestnem gradbenem uradu, Lingarjeva ulica št. 1. Ponudbe je vložiti najkasneje do 11. avgusta t L do 11. ure dopoldne pri imenovanem uradu. Nestni magistrat ljubljanski dne 3. avgusta 1926. Gospodarstva Rob. Košar. Vinska kriza v mariborski oblasti. Naše vinogradništvo v mariborski oblasti se je že davno pred vojno usmerilo na pridelovanje kvalitetnih vin. Po invaziji filoksere pa se je v novih nasadih na amerikanski podlagi še poglobil ta princip. Široko zaledje ne-vinorodnih krajev v stari državi ter urejene gospodarske in valutne razmere so pripomogle k dobremu razpečevanju teh pridelkov. Vinogradniki so z veseljem sadili nove gorice, popravljali preše, ter zidali viničarije in gospodarska poslopja. Trta jim je postala nekak simbol -stalnega vira dohodkov. Svetovna vojna pa je temeljito spremenila ta položaj. Široko zaledje in stare trge je objela nova politična jednota, domači trg pa ne sprejema v povoljni meri naša kvalitetna vina. Nastala je vinska kriza tudi v mariborski oblasti. Država nam gmotno ne more pomagati tako, da bi na primer s podporami izravnala primanjkljaj, ki je nastal vsled vinske krize. Bodimo zadovoljni, ako podpre naše trpeče vinogradništvo z dolgoročnimi posojili po znižanih obrestih in z dobrimi zakoni, ako odpravi visoke carine za vinogradniške potrebščine, ter zniža prevozne tarife in ukine ali vsaj omili razne novodobne šikane. Domači vinski trgovci, ki istotako trpijo pod novimi razmerami, nam za sedaj tudi ne bodo mogli izdatneje pomagati, če ravno bi hoteli. Razen tega ležijo vse velike, merodajne vinske trgovine izven naših mej, ter se pečajo bolj z kvantitativno nego kvalitativno vinsko trgovino. Domači konzumenti naših vin še ža-libog tudi nimajo one discipline, da bi zahtevali od svojih krčmarjev pristna domača vina. Navadno se uvažajo v Slovenijo najcenejša vina, ki se požlahtnujejo z najcenejšim domačim produktom. V cenah med pristnim, dobrim domačim blagom in to mešanico je potem kvečjemu dinar razločka pri četrtinki. Stari odjemalci Nemške Avstrije imajo vsled nove trgovske pogodbe sicer ugodnost, da smejo uvoziti 80.000 hI slovenskega vina in mošta po znižani carini, vendar pa vidimo, da se je uvozila komaj dvajsetinka te količine. Tudi od te strani ni rešitve v sedanjih razmerah. Ali nas bo uničila druga filoksera, ki je prišla nad naše vinograde v obliki vinske krize? Prve smo se rešili z državno pomočjo v obliki brezobrestnih posojil. Zastaviti pa smo morali vse fizične, moralne jn gmotne sile, da smo obnovili opustošene vinograde. Sedanja generacija še dobro pomni te težke čase. Naši idealni vinogradniki so takrat pokazali svojo moč. Vse so žrtvovali rekonštrukciji, v nadi na lepšo bodočnost. Težišče takratnega stremljenja je ležalo v obnovi vinogradov. Produkcija vina se je forsirala in danes smo dosegli ta cilj. Vsled preobrata pa smo trčili na nove zapreke. Sedaj imamo nove nasade, mnogo izkušenj in polne kleti žlahtnega vina, toda — kupcev nam primanjkuje. Te filoksere pa se bomo rešili samo s tem, da bomo temeljito revidirali naše dosedanje hotenje in stremljenje ter krenili z isto železno onergijo in požrtvovalnostjo na nova pota in se prilagodili novim razmeram. t Težišče našega bodočega stremljenja ne leii več v vprašanju pridelovanja, ampak v vprašanju prodaje naših kvalitetnih vin, kajti naša izvrstna, celo svetovno znana vina, se vsled novih razmer ne uveljavljajo niti na do- mačem niti na tujem vinskem trgu tako, kakor bi zaslužila. Saj stojimo glede kvalitete na vinskem trgu skoraj brez konkurence, toda iskati in najti moramo pota, da to s trudom in znojem pridelano kvaliteto tudi prodamo. Zato mislim, da bi se moralo naše bodoče stremljenje osredotočiti na sledeče vprašanje: Kako organizirati naš kvalitetni vinski pridelek, da pride do veljave na domačem in na avstrijskem vinskem trgu, in koliko naj pripomore k temu država in kaj lahko storimo iz lastne moči. Poročilo Hmeljarskega društva ta Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov v Savinjski dolini ia njeni okolici. Žalec, dne 8. avg. 1926. Dasi je deževje skoro prenehalo, dasi so noči še hladne in je zjutraj navadno megleno, vendar se hoče vreme počasi spreobrniti na boljše. Vsled tega je tudi rastlina v razvoju nekoliko napredovala. Gol-ding hmelj, ki je bogato obdan s cvetnimi priveski, prehaja v koule. Po peronospori napaden pozni hmelj ima le redke cvefne nastavke. Stanovitno prav lepo poletno vreme bi zelo prijalo in bi pospeševalo razvoj in zorenje kobul. Hmeljski nasadi so prosti živalskih škodljivcev. Vedno se še povprašuje po hmelju potom predprodaje, vendar brezuspešno, ker hmeljarji vobče ne marajo za takšno kupčijo. — Društveno vodstvo. Nova velika tekstilna tovarna v .Jugoslaviji. Kakor poročajo listi, namerava znana tekstilna tovarna Choral iz Soča v kratkem prenesti svOj obrat v Jugoslavijo. V Belgradu, Zagrebu ali v Velikem Bečkereku namerava zgraditi moderna tvorniška poslopja, kamor hoče prenesti tudi vse stroje in aparate. Uvozne in izvozne omejitve v Avstriji. Avstrija je s sprejetjem nove carinske tarife odpravila vse uvozne prepovedi in večino izvoznih prepovedi. Le za nekaj vrst blaga ostanejo še nadalje v veljavi izvozne omejitve. Žetev na Ogrskem. Uradno se ceni letošnja žetev pšenice na 18,6 milj. melerskih stotov (lani 19.5), žetev rži pa na 7.3 milj. met. stotov (I&ni 8.3). Zunanje posojilo Bolgarije. Na september-skem zborovanju Društva narodov bodo določeni končni pogoji, pod katerimi prejme Bolgarija posojilo v znesku 2.25 milijonov angl. funtov. Na račun tega posojila je že prejela 400.000 angleških funtov. Naš ijsroi v Češkoslovaško narašča. V juniju smo izvozili v Češkoslovaško blaga za 64 milijonov Kč napram 28 milijonov Kč v juniju" lanskega leta. V prvem polletju smo izvozili v Češkoslovaško za 225 milijonov Kč, kar predstavlja 4.82% celokupnega češkoslovaškega uvoza (napram 1.98 odstot. v letu 1925). Velika aktivnost poljska trgovske bilance v junija. V juniju je znašal izvoz 102.9 milijonov zlatov, uvoz pa 63.5 milijonov zlatov. Sindikat producentov cevi. Francoski, belgijski in nemški producenti cevi so se združili v sindikat. Tozadevna pogodba je bila podpisana 7. julija t. 1. Naraščanje italijanske trgovske mornarice. Od 1. juJija 1922 do konca 1926 je narasla italijanska trgovska mornarica od 2,365.890 bruto ton na 2,901.078 bruto ton. V gradnji novih trgovskih ladij je Italija letos prehitela celo Nemčijo. Dne 1. maja se je naha.ialo v gradnji 298.530 bruto ton, tako da zavzema Italija letos v gradnji novih ladij drugo mesto na svetu. Radio-razstava, Od 4. dO 13. septembra letos se vrši na prostoru Ljubljanskega velesejma velika pokrajinska razstava, katere posebni oddelek tvori pregledna Radio-razstava. To razstavo aranžira Radio-klub v Ljubljani, M se bo potrudil za strokovno izvedbo. Uprava velesejma je namenila prepustitj vsem tvrdkam radiobranže posebni prostor po najnižji ceni na razpolago. V poštev pridejo ' radio-aparati, sesitavni deli in potrebščine. Ker je zanimanje veliko in prostor omejen, se naproša vse interesente, da se z obratno pošto najkasneje pa do 5. avgusta prijavijo in navedejo kaj nameravajo razstavili in koliko prostora potrebujejo. V večernih urah bo dana možnost aparate praktično demons'rirati inieresentom. Dobave Ravnateljstvo državnega rudnika v Velenju sprejema do 5. avgusta t., 1. ponudbe za dobavo enega vagona portlandcementa. — Ekonomski oddelek ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani sprejema do 6. avgusta t 1. ponudbe za dobavo železne pločevine, verig ln parketnih de-Sčie, do 18. avgusta t. 1. sa dobavo instrumentov za preizkušnjo lokomotivov. Pogoji eo na vpogled pri imenovanem oddelku ob delavnikih od 10. do 12. ur«. — Dne 12. avgusta t 1 se bo vršila pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu ofertal-na licitacija glede dobave bele kovine. — Do 12. avgusta t 1. sprejema: ravnateljstvo državnega rudnika v Velenju ponudbe za dobavo 2 vagonov krajnikov; ravnateljstvo državnega rudnika v Lju-biji za dobavo specialne stenske ure za električno centralo ter za dobavo delov stranišč in svinčenih cevi; ravnateljstvo državnega rudnika v Kaknju za dobavo jermenic. — Do 14. avgusta t. 1. sprejema ravnateljstvo državnega rudnika v Kaknju ponudbe za dobavo impregniranih drogov, do 16. avgusta t. L pa za dobavo mila, kave, riža ln svinjske masti. — Dn« 18. avgusta t. 1. se vrši v oddelku za mornarico v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave platna, vrvice, voska itd. Predmetni oglasi so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Borssa Dne 3. avgusta 1926. DENAB. Curih. Belgrad 9.115 (9), Budimpešta 72.30 (72.80), Berlin 123.02 (123.025), Italija 16.725 (16.825), London 25.125 (25.1275), Newyork 516.37 (516.37), Pariz 13.65 (13.15), Praga 15.30 (15.30), Dunaj 73.1375 (73.10), Madrid 79,30 (79.60), Amsterdam 207.675 (207.65), Bruselj 13.90 (13.50), Oslo 113.30 (113.20), Stockholm 138.325 (138.36), Kopenhagen 187.08 (187.05). Dunaj. Devize: Belgrad 12.44—48, Kodanj .187.30—70, London 84.32—42, Milan 22.88—98, Newyork 705.55—708.05, Pariz 18.72—82, Varšava 77.50—78. Valute: dolarji 707.25, francoski frank 10.12, lira 23.52, dinar 12.48, češkoslovaška krona 20.88. Praga. Devize: Lira 109.30, Zagreb 59.58, Pariz 89.30, London 163.925, Newyork 33.70. VBEDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7% invest. posoj. 72—73, vojna odškodnina 290—290, zaklj. 290, zastavni listi 20 —22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 193—195, Ljublj. kreditna 175—195, Merkantilna 90—90, zaključek 90, Praštediona 867—87?,, Slavenska 50 den., Kred. zavod 165—175, Strojne 110 bi., Vevče 102 den., Stavbna 55—65, Šesir 103 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 73—73.50, vojna odškodnina 290—293, sept. 292—292.50, Hrv. esk. 100-100.50, Kred. 102-104, Hipobanka 55—56, Jugobanka 92—92.50, Praštediona 870—872.50, Lj. kreditna 175 den., Slavenska 50—52.50, Eksploata-cija 10—15, Šečerana 265—270, Nihag 16 den., Gutmann 195—200, Slavex 112—115, Slavonija 31.5-32, Trbovlje 340-345, Vevče 105 den. Dunaj, Podon.-savska-jadran. 848.000, Živno 696.000, Alpine 292.500, Greinitz 107.000, Kranjska industrijska 822.000, Trbovlje 426.000, Hrv. esk. 147.000, Leykam 118.000, Gutmann 245.000. BLAGO. Ljubljana. Les: Trami 5-6 od 4 m naprej, 5-7 5—6 m, 6-8 4—10 m, 7-9 5—11 m, fco meja 2 vag. 268—268. zaklj. 268, hrastovi plohi, neobrob-ijeni, od 90, 110, 130 mm, večina 90 mm, od 2.50 ao 3.50 m, I., II., blago suho, zimska produkcija, fco vag. meja 1050 bi., trami merkantilni, 8-10 od •4—11 m, fco vag. meja 250—300, trami merkan-tjlni, 5-6 od 6, 7, 8 m, 6-7, 7-8, samo po 7 m, fco vag. meja 250—300, hlodi smrekovi, jelovi, od 25 cm prem. naprej, 4 m, I., II., fco vag nakladalna post. Štajersko 220 bi., bukovi hlodi, od 80 cm prem. naprej, od 2 m naprej, fco vag. nakladalna post. Štajersko 250 bi. — Glina: Glina, suha kot prah, v sodih: »Ač, bela glina trikrat zmleta 110 bi., »B«, zelena glina trikrat zmleta 100 bi., svetlozelena glina, trikrat zmleta 100 bi., vse za 100 kg, nettotežina, fco post. Laze, v sodih 250 kg, brez ambalaže, sodi po 65 Din za komad. — Žito in poljski pridelki: Pšenica nova, za vgus1, fco naklad, post. 270 bi., koruza, par. si. post. 230 bi., koruza, fco vag. naklada, postaja 177.50 bi., otrobi srednji, fco slov. post 155 bi., oves novi, fco naklad, post 150 bi., fižol beli novi, fco vag. naklad, post. 200 bi., laneno seme, fco slav. naklad, post. 380 den., laneno seme, fco Bje-lovar Podravina 370 den. Orel Ljubljansko orlovsko okrožje poziva vse odseke in krožke, da takoj prijavijo število kosil, ki jih rabijo za mladinski dan. Cena v okrožnici. Le tistim moremo preskrbeti kosila, ki naroče do 8. avgusta. Predelajte dobro okrožnico »Mladinski dan«. OSKRBNIKA (zakupnika) za planinsko kočo, restavracijo in posestvo »Mariborska koča« na Pohorju sprejme s 1. oktobrom 1926 Podružnica SPD Maribor. - Prošnje do 20. avgusta 1926 na Mariborsko podrnžnico SPD, Maribor. - Podrobne informacije pri podružnici. Inteligenten pisarniški URADNIK mlajših let, z dobro trgovsko naobrazbo, ki ta popolnoma vešč slovenske in nemške korespondence, SE IŠČE za večje industrijsko podjetje. — Lastnoročne ponudbe s prepisi spričeval naj se naslove na »INTERREKLAM,« d. d. Zagreb, Stross-maverova ulica štev. 6 — pod šifro: »DAUER-STELLUNG 202 28—7«. =lH=m=tlt=llt=i»=ll»=lM=H» Palača Okrožnega urada za zavarovanje deiavcev Miklošičeva cesta št. 20. MODERNE HIGIJENSKO UREJENE hodne in ppšne Hopeti odprte za moške in ženske, izvzemži ponedeljek, vsak delavnik od 8. do pol 19. ure, ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. ure. KADNA KOPEL s perilom in milom 12 Din, blok za 10 kopeli 100 Din. — PRŠNA KOPEL s perilom in milom 6 Din, blok za 10 kopeli 50 Din. — PRŠNE KOPELI za zavarovane člane urada s perilom in milom 3 Din. ^ti:=lll=lll=lll=lll=lll=lll=lll IrtUf*'*"" največji releicjem mt*< 11.000 razstavljale«* iz 21 detel 160.000 kupcev u U delel Jesen 1926t 29. avgusta do 4- septembra Tuili *a Vat je okitk vtliiega pomena: Podrobna pojasnila d»j<( častno zastopstvo STEGU IN DRUGI Ljubljana, Gledališka ul. 8 Preselitev. Vljudno naznanjam svojim cenj. odjemalcem, da sem sc preselil iz Smetanove v Gledališko ul. 10 ter se najtopleje priporočam za obilen obisk. Z odličnim spoštovanjem STANISLAV VIDOVIČ, krojač. Sven Elvestad: Roman. »K županu,« je dejal nekdo. »Pelje se k županu, ki stanuje na tej strani.« Komaj pet minut pozneje se je peljala spet mimo v nasprotni smeri. Tokrat je sedel poleg nje na vozu župan, v rokah je imela bič, in s konja se je cedil znoj. Ženske so menile, da hoče videti mrliča. Nihče namreč ni mogel priti v peščarno, ne da bi bil župan poleg; zato je šla ponj. Vrnila se je bila zelo hitro in morala ga je vzeti, rekel bi, s silo iz pisarne, kakor bi šlo za življenje in smrt. Tako je gonila tudi konja. Še dolgo potem, ko je voz že zginil med goščavo drevja, smo slišali, kako so na cesti škripala kolesa. Dočim sem poslušal ta šum, ki se je v gozdu pomalem dušil in zamiral, mi je prišel na misel spet dogodek iz prošle noči, namreč moj sestanek z ribičem. Spomnil sem se, da je tudi on prišel z vresi in dalje kako so se oglašala kolesa zelo oddaljenega voza. Toda stoj, o čem je vendar že govoril? 0 železnem vozu! Spet sem videl ribiča, kako je stal čokat in zajeten v temi pred menoj in kako je zmajal na moje vprašanje z glavo: »Čegav je železni voz?« »Da čegav je?« je bil odgovor. Na večer je prišlo v hotel mnogo ljudi iz okolice. Hoteli so kaj več zvedeti o strahotnem dogodku. Pri tem so govorili pridušeno in oprezno, prav kakor bi bili pri pogrebu. Spraševali so služin-čad in gospodinjo, nekateri so se upali tudi h gostom; uvodoma so na dolgo in široko govorili o žetvi ln vremenu in prehajali na to na dogodek sam. Vsi sio že bili v peščarni in na mestu umora. Trgovec s kmotskimi pridelki ln poljedelskim orodjem je vedel povedati, da ie bila jrogpodifina Hilda v koči in je pogledala truplo, nato pa da se je hitro odpeljala. Jokala baje ni, toda bila je strašno bleda, smrtno bleda in vsa otrpla v obraz. Pozornost je vzbujalo, da nihče izmed ljudi ni kaj določnega izpregovoril o vzroku zločina ali o morilčevi osebi. Toda iz slučajnih pripomb in iz njihovih obratov se je dalo sklepati, da so imeli o tem svoje misli. Govorili so o vresi. Čudna stvar ta vres, kjer. so se baje dogodile že marsikatere reči, toda očividno je imel tudi stari plemiški dvorec svojo skrivnost, za katero so ljudje sicer vedeli, a o njej le neradi govorili. Bil je lep, tih večer; Sedeli smo na verandi in nismo nehali vedno znova in znova govoriti semintja o isti neizbežni snovi, pri čemer se je polaščala žensk tem večja groza, čimbolj se je mračilo. Niti za trenutek nas ni zapustil občutek o nečem neverjetnem, nepojmljivem, kajti nasprotje je bilo preveliko: Zunaj na vresi je prežala temna groza, in tu smo ob tem prijaznem in mirnem večeru sedeli maloštevilni letoviščarji. Prisluškovali smo veslajem na morju in korakom na cesti. Ptiči so rahlo gosto-leli okrog nas, od smotk se je vil naravnost v zrak temnomoder dim. Ko so nam začele mušice le pre« več nagajati, smo se umaknili v salon. Ženske so bile zaspane, niso se pa mogle odločiti, da bi se podale k počitku; očividno so se bale pred samoto. Nenadoma čujem, da me kliče nekdo po imenu. Klic prihaja od zunaj z verande, glas, ki ga nisem še nikdar slišal, kolikor se morem spomniti. »Nekdo Vas kliče,« je dejal medicinec. »Da tudi jaz slišim.« Hitro vstanem, grem proti durim in jih odprem. Toda tam ni žive duše, samo prazni pleteni stoli in miza; na mizi stoji dvoje slatinskih steklenic in nekaj praznih kozarcev. Za trenutek sem ves presenečen, nato pa slišim zopet svoje ime in sedaj zagledam spodaj pod verando rumen slamnik. Stopim malo naprej, slamnik zgine, in sivolasa glava se pokaže ob utični mreži. Sinočnji ribič je, ki stoji tam doli in me pozdravlja. Sklonem se preko naslona in začutim se čudovito, nerazumljivo olajšanega, ko mu pravim: »A tako, Vi ste. Ljubo mi je, da Vas spet vidim. Sinoči sva govorila kaj ne?« »Ves dan sem bil na delu,« je odgovoril mož, »sicer bi bil že davno prišel.« »In česa želite?« Mož mi pomežikne s svojim ivodenimi, slabotnimi očmi. »Mar ni čudno, da se je to zgodilo?« je vprašal. »Menite umor?« »Da; slišal sem, da je bil baje gozdar sinoči ubit.« »Da, to je seveda res.« »Ob enajstih?« »To ni tako povsem gotovo, ob polenajstih je bil še živ; takrat sem ga videl zadnjikrat.« »Da, mar ni to nekaj čudnega, mar ni to nekaj čudneg... je mrmral mož. »Saj ste tudi vi slišali?« je dostavil vprašajoče. »Kaj naj bi slišal.« »Železni voz.« Sajsva obstala oba m prisluškovala, železni voz je drdral nekje v veliki daljavi.« Nenavaden občutek se mi je začel porajati v prsih. »Ali ste bili prišli z vresi?« sem vprašal moža. »Da,« je odvrnil, »šel sem ob enajstih mimo peščarne. »Ali ste kaj slišali?« »Ničesar drugega ko železni voz.* »Nobenega krika?« »Ne.« »Počakajte,« sem dejal, »takoj se vrnem.« Hitro grem po svoj klobuk in neizogibno palico s slonokoščeno glavico. Nato sem šel ven na oot in pomični! možu. =111 = 111 o 2 Fb ^ I N Ž* ° e. o — S' £ e-, "tj p-S O ° § p P- B S C B S K 00 N 2! < a O < i C/3 o a * — o« o 0- — n ■a n ■n: ■o n S" Ss P pr g e I S-S. o|° 5f p E? p m | g -< JtoS ? s ~ B g ? 3 ? P5 Kk O M — O < a o t/, g* u rfSfs < oo, « 2 g.-* a; o gl lifl p » I £ S N g O. N N S * < 3 EIIIEI1I Mitni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA. Prešernova ulico m. SO (v lastnem poslopja) UPOKOJENEC Srednjih let i S i1 e službo vratarja ali kaj »ličnega. • >"a.slov v npr. poti št. 523». ZOBOZDRAVNIK dr. Rodoschegg NE ORDINIRA Od 5. do konca avgusta Učenca ra pekovsko obrt sprejme z vso oskrbo JOSIP L1KEB, pek. mojster, Št. Jurij ob Taboru. 5257 KMETSKO DEKLE Vajeua tudi šivanja, išče fcaesta v župnišču ali dobri kat. družini, kjer bi so šc izurila v boljši kuhi. - Naslov v upravi pod št. 522S. VAJENEC R primer. Sol. izobrazbo, se takoj sprejme v trgovini z meš. blagom. - Naslov v upravi lista pod štev. 5234. fnserirajte v »Slovencu'! AVTO Stirisedežen, dobro ohran., kupim. - Ponudbe z navedbo kakovosti, zuamke in cone na upravo »Slovenca? pod šifro: »AVTO«. Obrestovanja vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naroČilo, preduiemi in krediti vsake vrste, eskompt In inkaso menic ter nakazilo v tu- in inozemstvo, safe-deposlti itd. itd. Brzojovhe: Kredit LJubljana Tel. 40. 457 548. 8D5, 806 Vabilo s prakso se sprejme. Ponudbe z označbo dosedanjega službovanja pošljite na: »ALOMA Company«, Ljubljana. BRIVNICO poceni prodam. — Dopise upravi lista pod štev. 5271. Čevlj. cylinder ^troj skoraj nov, sc proda. - Naslov v upravi pod št. 5250. S. PETAN, Maribor. Nasproti glav. kolodvora. na izredni ob-- čni zbor - 1. sloven. tovarne mineralnih voda, sodavice in brezalkoholnih pijač, reg. zadruge z om. poroštvom v Ljubljani, kateri sc vrši v petek 13. avgusta t. I. ob 3 pop. v gostiln, prostorih g. F. Kavčiča, Pri-voz št. 4. — Dnevni red: 1. Posvetovanje o nadaljnji oddaji parcele. 2. Raznoterosti. - K obit-; ni udeležbi vabi načelstvo Opomba: 2. odstavek $ -'3. zadružnih pravil se Klasi: Ako jih ni ob določeni uri toliko navzočih, so vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, kateri sklepa brez ozira na število udeležencev. 5273 Vsakovrstno zlafo hupigjfc po najvišjih cenah Černe, juvellr, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3 Visokopriil.hiša v Rožni dolini je pod zelo ugodnimi pogoji naprodaj. Naslov v upravi: št. 5184. Pr Večji zajčji HLEV ripraven, kupi Jančigaj. iubljana 7. 5151 Najnovejša iznajdba! Brez kvarenja blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek ANTON BOC, Ljubljana Selenburgova ul. g. I,fill»ce-VK48 PRODA SE enonadstropna, leta 1912. zgrajena cS- V® v v Konc. zo&otehnih Josip Umm MIVKO najčistejšo - savsko, franko vagon Sava _ v celih vagonih, kub. meter 50 Din. — Dopise na Kmetijsko društvo Čatež, p. Vel. Loka. hiša z vrtom LJubljani, Dunajska ce-63. Cena 215.000 Din. — Samo resni reflektanti naj se obrnejo na g. Vekoslava Vrtovea, Zadruž. gospodar, banka v Ljubljani. 5253 sta Cenj. občinstvo se obvešča, da se je tvrdka Šagrln ln Škrbec - Barfol preselila iz Kralja Petra tr. 3. na Miklošičevo c. 6 Cenj. občinstvu naznanjam, da se je preselil zobni atelje PIRH EMIL no Rimsko cesto 13. Ga- galova hiša — dohod iz vrta otroške majce, mrežaste, modne '9 srajce, kravate, nogavice v raznih barvah, dokolenice, palice, nahrbtnike, Sipke, dišeče milo, potrebščine za krojače, šivilje in čevljarje. Najnižje cene! JOSIP PfiTElINC LJUBLJANA OB VOD! BLIZU PREŠERNOVEGA SPOMENIKA »Posredovalec« Sv. Petra cesta St. 18 v novem lokalu išče za svoje kupce več vil, stanovanjskih in trgovskih hiš ter kmečkih posestev. . Prodajalci, prijavljajte prodajo le v naSi pisarni, popolnoma brezplačno. Provizija le, če kupi naš kupec. "divje cesnjeT cele ali koščice, kupimo. »FRUCTUS«, Ljubljana, Krekov trg št. 10. ŽImnice modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg St. 7 (poUg Mestnega doma). 4929 Gremi) trgovcev v Konjicah naznanja žalostno vest, da je preminul njegov visoko spoštovani načelnik, gospod Vinko Šerak trgovec v Konicah. Niegovo visokosluženo delovanje nam ostane nepozabno. V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, skrbni oče, stari oče, brat in stric, gospod MURI veleposestnik, bivši deželni poslanec, 40 let župan občine Jezersko, občinski svetovalec i. t. d. danes dne 31. julija ob 11. uri po dolgi mukepolni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. Truplo nepozabnega blagopokojnika se položi v torek ob 10. uri v lastni grob k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Jezersko, dne 31. julija 1926. Globoko žalujoče rodbine MURI - OFFNER. Za Jugoslovansko tiskarn« j JLjubljani; Karo! Ce& , IzdaiaUli: dr. Er. Kolov*«, Urednik: Frana Terseiflav.