GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE i«» Leto IV. Štev. 1 pojave v vsakdanjem življenju in videti, razumeti ter odpravljati napake, ki spremljajo nastanek in porajanje slehernega novega. Vsak upravljavec z zaupanimi mu družbenimi sredstvi mora spoznati celovitost in moč procesov, ki so gibalo naše družbe, razumeti in poznati mora vse svoje pravice in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegova družbena odgovornost. Uspehe in sklepe samoupravnih organov smo preko časopisa tRudar« poskušali p primerni obliki posredovati članom kolektiva. Tudi druge dogodke iz življenja in dela smo preko časopisa posredovali našim bralcem. Včasih nam je uspelo, da smo konkreten primer dobro obdelali, včasih pa tudi sami, ki urejujemo časopis, z vsebino nismo bili zadovoljni, ker smo smatrali, da je objavljanje v časopisu preveč informativno, premalo pa akcijsko. Ko stopamo v novo leto z večjimi družbenimi nalogami, upamo, da bo tudi naš časopis Rudar« pridobil na vsebini, če bodo naši proizvajalci in upravijalci preko njega prenašali svoje misli. Tega pa si vsi skupaj iskreno ■želimo. Na koncu se o imenu uredniškega odbora vsem sodelavcem. ki so kakorkoli sodelovali pri izhajanju časopisa v preteklem letu, kakor tudi vsem bralcem najlepše zahvaljujem in želim, da tudi v bodoče posvetijo skrb pro-cvitu našega časopisa. Ob tej priliki želim vsem skupaj v imenu uredniškega odbora srečno in veselo novo leto 1965. Tekavec Dragi bralci! Leto 1962 je za nami! Ako bežno pregledamo rezultate dela, lahko smelo trdimo, da smo v tem letu dosegli ogromne uspehe na vseh področjih našega dela, od fizičnih uspehov v podjetju, pa do še bolj poglobljene konsolidacije delavskega samoupravljanja. Fizični obseg proizvodnje v primerjavi z letom 1961 se nam je povečal od 100 na 106,51. Odkopni učinki pa so se nam povečali od 100 na 106.35. Tudi drugi podatki nam kažejo, da smo v preteklem letu naredili velik korak naprej. S prehodom iz starega v novo leto smo pred novimi nalogami. Lahko pričakujemo. da bo v kratkem času sprejela nova ustava, katere predosnutek državljani že dalj časa obravnavajo. Po tej ustavi bo prišlo do nekaterih sprememb v našem družbenem življenju. V zvezi z ustavo bomo mo- . rali tudi v delovnih organizacijah sprejemati pravne akte. V naši delovni organizaciji smo že začeli izdelovati statut in razne pravilnike, ki* bodo urejali pravne odnose. Po predosnutku ustave je statut delovne organizacije sestavni del enotnega pravnega sistema, saj je postavljen docela enakopravno ob stran ustave, zakonov itd. V 14. členu preclosnutka zvezne ustave je rečeno: Delovna organizacija opravlja svojo dejavnost v skladu z ustavo, zakoni, družbenimi plani, statutom in drugimi, na zakonu temelječimi predpisi.« To pomeni, cla mora biti statut z vsemi pravilniki v skladu z ustavo in zakoni. Samoupravni akti pomenijo torej kot svoboden dogovor svobodno združenih proizvajalcev v delovni organizaciji. Socialistična načela naše družbene ureditve prihajajo prav tu do izraza, ker je vsak proizvajalec tudi dejanski upravljavec. Odločanje se mora prenesti na vse proizvajalce. To so že večkrat poudarjali naši voditelji. V naši delovni organizaciji se spotoma prenašajo kompetence na čim širši krog proizvajalcev. Do sedaj smo imeli osem ekonomskih enot, v katerih so sami proizvajalci v okviru kompetenc EE samostojno odločali. Sam razvoj našega podjetja je pokazal, da je bilo do sedaj organizacijsko dobro urejeno. vendar je potrebno.,da se odločanje o gospodarjenju še bolj približa neposrednim proizvajalcem. Zato je bil na izrednem zasedanju CDS dne 19. 12. 1962 sprejet sklep, da ekonomske enote razdelimo na obračunske enote. S tem je omogočeno, da se bo samoupravljanje še bolj izpopolnilo, seveda, v kolikor bodo vse politične organizacije oziroma vse subjektivne sile, delale in pojasnjevale in vzgajale slehernega proizvajalca. S tem v zvezi so v letu 1963 pred vsemi samoupravnimi organi in političnimi organizacijami nove in težke naloge, katerim pa bomo lahko kos samo takrat, če bo vsak delavec na svojem delovnem mestu v redu in zavestno opravljal svoje delo. Samoupravljanje postavlja pred slehernega upravljavca veliko družbeno odgovornost in zahtevo, da razširi svoje politično obzorje, da zna pravilno ocenjevati vse družbene Smelo u nouo Razpravljamo o ustavi podjetja Vodja ekonomske enote jama! vzhod o decentralizaciji Prvo izredno zasedanje CDS 19. decembra je bilo v dvorani delavskega sveta na direkciji izredno zasedanje Centralnega delavskega sveta, nakaterem so člani razpravljali o decentralizaciji samoupravljanja in o volitvah organov obračunskih enot ter o osamosvojitvi projektivnega biroja. Decentralizacija delavskega samoupravljanja V letu 1963 bodo ekonomske enote obračunavale uspehe svojega dela po obračunskih enotah. Pri tem naj bi tudi delavsko upravljanje dobilo širši razmah. Te obračunske, oziroma najmanjše organizacijske enote bodo uvedene zato, da bi se stalno spremljalo delo in uspehi dotične ekonomske enote. V posamezni obračunski enoti se bodo prav tako analizirali vsi nastali stroški. CDS je na zasedanju sprejel sklepe za izvedbo volitev organov obračunskih enot in število teh enot v posameznih ekonomskih enotah. Projektivni biro se je osamosvojil Na centralnem delavskem svetu so člani razpravljali tudi o osamosvojitvi Projektivnega biroja. Ta organizacijska enota RLV se je v tem letu in to s 1. januarjem osamosvojila, ker je svoj delovni program znatno razširila. V bodoče bo vršila projektantske usluge ne samo na vsem področju Šaleške doline, temveč tudi drugod, kot v Ravnah na Koroškem, Mariboru, pa tudi v drugih republikah. Vodja Projektivnega biroja ing. arh. Umek Drago, je obrazložil CDS potrebe in vzroke, ki so narekovali osamosvojitev in se obenem zahvalil tov. direktorju Zganku in CDS za vse razumevanje in pomoč, ki so jo le-ti pokazali pri ustanavljanju biroja. Dosežen plan proizvodnje 21. decembra preteklega leta je bil ob 9. uri na I. tretjini dosežen plan proizvodnje RLV za leto 1962. ČESTITAMO! Ing. Grašič Janeza, vodjo ekonomske enote jama vzhod smo prosili, da nam pove nekaj o decentralizaciji v podjetju in njenem Cilju. Takole nam je povedal: '■'Cilj decentralizacije je, da bi čimbolj približali upravljanje podjetja delavcu — neposrednemu proizvajalcu. Ekonomska enota jama vzhod ima v svojem staležu s tehničnim osebjem 1460 delavcev. Že z ozirorn na veliko število zaposlenih, je nujna delitev upravljanja na manjše enote z uvedbo manjših samoupravnih Ing. Grašič Janez — vodja EE jama vzhod organov — obračunskih enot, se bo upravljanje v podjetju še bolj utrdilo, povečala se bo zainteresiranost delavca proizvajalca, za sredstva za proizvodnjo, posameznik bo dobil na znanju in razgledanosti ali kratko, dvignil se bo nivo kvalitete delavcev. Se nadalje se bo večala delovTia vnema in tudi zanimanje za doseganje in kontroliranje rezultatov too večje. Pri tem bo tudi sleherni član kolektiva še bolj zainteresiran pri iskanju rezerv v cilju boljšega ekonomskega uspeha. Na osnovi rezultatov in analiz v prehodnem obdobju od obračunskih do samostojnih ekonomskih enot bodo obračunske enote lahko določile interne prodajne cene in prešla vsaka od teh na samostojen obračun z vsemi pravicami delitve sredstev. Upravljanje je pravica in dolžnost vsakega člana v podjetju in pri nadaljni delitvi upravljanja na manjše enote bo sleherni bolj občutil, da sam upravlja s sredstvi, ki so mu dana za proizvodnjo in da od njega v največji meri zavisi proizvodni in ekonomski uspeh.-« Tov. ing. Grašič ali nam lahko poveste kako boste razdelili vašo ekonomsko enoto in kakšen kriterij boste pri delitvi imeli: »Naša ekonomska enota bo razdeljena na šest obračunskih enot: 80 etaža in etaža k 107,50 m 91 etaža 90 etaža priprave zračenje, sanacija in transport ter jamska mehanizacija. Poleg dviga storilnosti je največjega pomena ekonomično poslovanje, kateremu moramo posvetiti največjo pažnjo. Zavedati se moramo, da ima od dobrega gospodarjenja korist skupnost, podjetje in vsak posameznik. Kriterij, vzet v okvir pri delitvi upravljanja na manjše ohračun-ske enote, smo vzeli funkcionalno tako, da vsaka od teh enot predstavlja zaključeno celoto.« In še eno vprašanje tov. inže-nerju. Naše bralce bo gotovo zanimalo kakšno vlogo bo odigrala decentralizacija pri načrtih v novem letu? »V proizvodnji so vedno večje zahteve: Vsi stremimo po večji storilnosti. Prav zato bo prišla decentralizacija samoupravljanja po obračunskih enotah še bolj do izraza. Vsaka enota ibo imela svoj plan, po katerem bo usmerjala vse svoje težnje. Naloge v letu 1963 so še prav posebno velike in zahtevne. Pred vsem se bodo odražale S 1. januarjem je dosedanji način obračuna dohodka in delavskega samoupravljanja izpopolnjen s formiranjem že prej navedenih obračunskih enot in izvolitvijo samoupravnih organov v teh enotah. S tem je zadeto bistvo neposrednega upravljanja, da v decentraliziranih organih proizvajalec odloča vsebinsko o osnovnih gospodarskih problemih obračunske in ekonomske enote, kakor tudi rudnika. V okviru novih obračunskih enot bodo predstavljali zbori delavcev (vsi člani obračunske enote) najvišji organ delavskega sa-moupravljajnja. Iz svoje srede pa bodo izvolili predsedstvo zbora delavcev in razne komisije za reševanje problematike obračunske enote, medtem ko bo vodja obračunske enote tudi član predsedstva. Ko govorimo o statutu delovne organizacije, se pojavlja vprašanje definiranja položaja političnih organizacij, ki naj ga slednje v samem statutu zavzamejo. Delovanje konkretno sindikalne organizacije bo formirano v njenem lastnem statutu in v tem okviru ter 'Okviru pogojev in možnosti bo sindikalna organizacija tudi delovala in posegala v problematiko, ki se tiče uveljavljanja pravic in dolžnosti upravljalcev in njihovega neposrednega odloča- pri utrditvi samoupravljanja, tako da bo njegova vloga prišla do polnega izraza. Ne samo podjetje, celotna skupnost pričakuje sadove, ki jih bo dalo samoupravljanje. Mimogrede bi omenil še to, da prav nova ustava daje velik poudarek delavskemu samoupravljanju. Da pa bomo izpolnili te naloge, ki stoje pred nami, bo potrebno veliko sodelovanje in zainteresiranosti od vseh članov kolektiva. Tudi pravilni medsebojni odnosi, dosledno izvajanje nalog in zasledovanje stroškov bo doprineslo svoj delež k izpolnitvi plana. Se prav poseben poudarek novega načrta za leto 1963 pa dajemo varnosti pri delu. Navodila o varnosti in predpisi se marajo dosledno izvajati, kajti varno in sigurno delo nam zagotavlja uspeh, ki ga pričakujemo od obračunskih enot, oziroma od celotnega kolektiva, uspeh, ki ga pričakuje od nas vsa naša skupnost.« Predstoječa izvolitev novih organov delavskega samoupravljanja postavlja pred neposredne proizvajalce odgovorno nalogo, da poiščejo iz svoje sredine sposobne in delavoljne tovariše, ki bodo z delom pripomogli k uspehu in uveljavljanju naših obračunskih enot, ter da bodo predloge in sklepe prenašali na obratni delavski svet. Poleg decentralizacije samoupravljanja pa se je pokazala potreba, da se sindikalna dejavnost sedanjega upravnega odbora deli na obračunske enote s formiranjem novih sindikalnih pododborov po posameznih obračunskih enotah. , Prva naloga samoupravnih in političnih forumov pa bo, da bo delo obračunskih enot zaživelo čimprej in da se tako izognemo nepotrebnemu odlašanju pri izvajanju nalog v prihodnosti. Rahten nja. Položaj sindikalne organizacije v podjetju se ravno z ozirom na široko dejavnost ne more definirati točno v statutu podjetja, niti se ne more v okviru posameznih pravilnikov določevati pristojnost ali nepristojnost sindikalnih organizacij, ker bi bilo s tem okrnjeno bistvo njenega dela, da deluje kot množična politična organizacija delovnih ljudi na vseh področjih, ki se tičejo delovanja in položaja delovnih ljudi, uresničevanja njihovih samoupravnih pravic itd. Izvolitev stalnih organov samoupravljanja in komisij po obračunskih enotah Kakšno mesto naj imajo v statutu politične organizacije! Obravnavanje družbenega plana 1963 Kfi?SSU • ZAKAJ DRUŽBENI PLAN 1963 To je osnovni gospodarski načrt rudnika, ki določa tako osnovne proizvodne naloge kot tudi predvideni finančni uspeli. M imo tega določa (koriščenje sredstev iin skladov kot: koriščenje sredstev investicijskega vzdrževanja in amortizacije, porabo sklada skupne poraibe in investicijsko dejavnost. Proizvodne naloge, 'kot tudi predvideni finančni uspeh prikazuje družbeni plan na dva načina, in sicer prvič kot nalogo vsega rudnika in drugič kot nalogo posameznih ekonomskih enot. Kolektiv kot celota in v okviru ekonomske in ■obračunske enote mora načrtno prevzemati svoje planske naloge in se boriti za izpolnitev. • ZAKAJ RAZPRAVLJAMO O DRUŽBENEM PLANU 1965 PRED KOLEKTIVOM Osnutek novega statuta rudnika skuša na eni strani določiti pravice in dolžnosti kolektiva, na drugi strani pa določiti pristojnosti posameznih organov samoupravljanja kot npr. CDS, UO, ODS, odborov obračunskih enot in predračunske enote. Tako določa osnutek statuta, da delovni kolektiv RLV: — organizira proizvodnjo in drugo dejavnost ter določa načrte in programe za gospodarski razvoj RLV; — smotrno gospodarsko uporablja družbena produkcijska sredstva in odloča o razpolaganju s finančnimi sredstvi: — razporeja čisti dohodek delovne organizacije in odloča o delitvi ustvarjenih sredstev. To so pravdce kolektiva, ki pa so istočasno tudi dolžnost, ki se je naj zaveda prav vsak član kolektiva — kajti danes upravlja kolektiv z vsemi sredstvi gospodarske organizacije in tudi od- Izvedba nadaljnje decentralizacije Že delo na omenjenih pravilnikih in priprava teh nakazuje obširno gradivo, ki ga bodo morale sindikalne podružnice posameznih ekonomskih enot obdelati, razpravljati o njih na masovnih sestankih. Cilj razprave bo predvsem v tem, da temeljito obdelamo pred uzakonitvijo statuta podjetja one pravilnike, ki kot znano regulirajo itok dela in življenja kolektiva kot celote, obveznosti do družbe, notranjo delitev/ vprašanje rednih in nagradnih dopustov, koriščenje počitniškega doma, pravic in dolžnosti kolektiva in kar je nadvse važno tudi pravice, dolžnosti in kompetence posameznih organov samoupravljanja. Na zadnjih sestankih s člani kolektiva smo razpravljali o nadaljnji decentralizaciji in s tem o izpopolnitvi sistema delitve dohodka. Prav gotovo lahko ugotovimo, da je bil na tem področju že v letu 1961, predvsem v preteklem letu viden napredek. govarja za pravilno koriščenje teh sredstev. Zato je dolžnost uprave rudnika kot tudi vseh organov samoupravljanja, da s predlogom družbenega plana seznanijo celoten kolektiv, da se razvije kar največja razprava o predlogu, kajti sprejeti družbeni plan bo osnovno vodilo za doseganje uspeha rudnika. • VELIČINA OSNOVNE PROIZVODNJE • Za leto 1963 predvideva družbeni plan proizvodnjo 2,740.000 ton premoga, kar je za 240.000 ton več kot letošnji plan in približno 180.000 ton od dosežene letošnje proizvodnje. Taiki proizvodnji naj hi prispevali: rama vzhod 1RŠ jama Zahod 2.130.000 ton 240.000 ton 570.000 ton marec november razlika bolni do 7 dni 4.20 1.55 — 2,65 bolni nad 7 dni 5,03 2.55 — 2,48 A — nezgode 2.20 2.10 — 0,10 B — nezgode 0.59 0,45 — 0,16 Skupaj , 12,02 6,65 — 5,39 Pri postavljanju tolikšnega družbenega plana so izbile določene značilnosti proizvodnje: — Možnosti prodaje so za prihodnje leto vefiko višje kot pa lahko premoga proizvedemo. Do-sedaj znane potrebe po našem premogu znašajo 2,900.000 ton. To nam daje trdno prepričanost, da v letu 1965 ne bo n.olbenih problemov z realizacijo nakopanega premoga. — Tolikšne potrebe po premogu na eni strani kot tudi razpoložljive kapacitete predvsem vzhodnega obrata (2,227.000 ton) pa nas obvezujejo, da ustvarimo z boljšo organizacijo dela, visokimi učinki, povečanim številom zaposlenih, predvsem pa z doslednim odkrivanjem še obstoječih rezerv kar najvišjo proizvodnjo. — Takšnega dviga proizvodnje ne pričakuje od nas samo naše tržišče, tovarne in potrošniki, temveč terja to od nas sam ekonomski izračun uspeha rudnika. S tolikšno predvideno proizvodnjo ne more zagotoviti potrebnih skladov podjetja. — Korist od nadplanske proizvodnje bi imele predvsem eko-nomsike enote same, saj pri tako povečani proizvodnji ostajajo nekateri — fiksni — stroški ne-izpremenjeni in je podana možnost na ta način zvišati dohodek ekonomske enote, kar bo ustvarilo v ekonomski enoti nerazporejena sredstva lastnih skladov, pa tudi višji osebni dohodek. Ko predvidevamo še boljše doseganje učinkov naj to podkrepijo številke: jama vzhod ima predviden čisti odkopni učinek 11,40 tone, če pa bi v ekonomski enoti uspeli samo zadržati doseženi učinek zadnjih šestih mesecev, ki iznosi 11,60 tone, ibi to povečalo proizvodnjo za celih 55.000 ton ali mesečno skoraj za 5.000 ton. Zadržati tako ugoden odkopni učinek pa ni neizvedljiva stvar. Pri odkrivanju rezerv naj navedemo samo primer jame-vzhod za bolniški stalež v dveh različnih mesecih 1962 (izračunano v odstotkih na zaposlene): Če uspemo zadržati tako ugoden bolniški stalež še v naprej kakršnega dosegamo v zadnjih mesecih, bomo lahko zvišali proizvodnjo 'brez povečanja delovne sile. Naj služi za ilustracijo samo podatek, da bi pridobili pri tako ekstremnem bolniškem staležu kot je bil to lanski marec in november, pridobili mesečno 10.000 ton. • VELIČINA PROIZVODNJE POMOŽNIH IN STRANSKIH OBRATOV Količinski obseg proizvodnje pomožnih obratov bo v tem letu močno povečan predvsem na gradbenem in elektrostrojnem obratu in avtoparku, ki bodo glede na močno investicijsko dejavnost (začetek izgradnje EKK, povečanje »Gorenje«) lahko ustvarili veliko večji uspeh. Tako bodo ti obrati dosegli v prihodnjem letu tolikšno vrednost proizvodnje: elektrostrojni obrat 1,031 milijonov din, avtopark 205 milijonov din. zunanji obrat 714 milijonov din, .gradbeni obrat 1,468 milijonov din in EFE 177 milijonov din. Skupno pomožni in sfranski obrati: 3,595 milijonov din. Tudi za te ekonomske enote velja, da imajo podane možnosti še večje ustvaritve, ki pa jo bodo lahko dosegli le na enake načine kot osnovna proizvodnja: z boljšo organizacijo dela, visokim doseganjem učinkov, izkoriščanjem še obstoječih rezerv. • VPLIV IZVEDENE DECENTRALIZACIJE UPRAVLJANJA NA IZPOLNITEV DRUŽBENEGA PLANA To, da smo izvedli decentralizacijo upravljanja na obračunske enote in da določa osnutek statuta rudnika pristojnosti teh organov upravljanja ni slučaj. S tako decentralizacijo se želi še fbolj približati gospodarjenje s sredstvi, doseganje proizvodnje in stroškov, analizo teh elementov in problemov, ki se pojavljajo v zvezi z njimi. Upravljanje naj se prenese iz same delitve osebnih dohodkov po vrednosti točke na organizacijo proizvodnje in analize stroškov, kar nam bo samo takšen način dela prinesel boljše rezultate in več sredstev za delitev. • VREDNOSTNI USPEH RUDNIKA Po družbenem planu bo rudnik ustvaril 9.826 milijonov dinarjev celotnega dohodka, kar ibo za 22.020 milijonov dina'rjev več kot v letošnjem letu. Pri tako povečanem celotnem dohodku pa ho rudnik ustvaril le 5.555 milijonov dinarjev dohodka, kar je za 215 milijonov dinarjev več od lanskega leta. Dohodek pa se razdeli: na osebne dohodke skupno z rezervnim skladom osebnih dohodkov 2.758 milijonov, na prispevke 173 milijonov in na sklade rudnika 199 mili- jonov dinarjev. Osnovna karakteristika tako predvidenega plana je v tem. da ustvarjamo za 26 % višji celotni dohodek, da pa je doseženi dohodek le za 4 % večji. Takšno nesorazmerje je pogojeno z različnimi vzroki: 1. Zaradi hitrejšega tempa raziskovalnih in odpiralnih del na zahodnem obratu, kar je življenjskega pomena za celotno podjetje in vse nas, naraščajo stroški raziskav na 501 milijon in stroški rudarske škode na 200 milijonov. 2. Zaradi izvedene revalorizacije osnovnih sredstev, kar je sicer gospodarska nujnost, narastejo stroški amortizacije na 1.128 milijonov dinarjev, stroški obresti na 42 milijonov dinarjev in stroški zavarovanja na 55 milijonov dinarjev. 5. Kljub temu, da je veličina družbenih obveznosti predvsem rudarskega prispevka za naš kolektiv nevzdržna, pa ti prispevki ostajajo v lanskih mejah tudi letos. Za plačilo teh obveznosti pa so potrebna sredstva v skupni vrednosti 1.261 milijonov dinarjev. 4. Zaradi povečanih izdatkov za socialno zavarovanje (boleznine do 50 dni, plačilo zdravljenja nezgod) na 140 milijonov dinarjev. Vse to so vzroki, da bodo skladi rudnika kljub boljšemu delu in večjemu skupnemu dohodku ostali na lanski višini oziroma se bode celo znižali. Takšno gospodarsko stanje rudnika pa postavlja celoten kolektiv pred nalogo, da ustvari še več kot je predvideno, kajti le na ta način, če bomo pri tem vsi zavestno sodelovali, bomo prišli do potrebnih sredstev za dobrine, ki jih uživamo mi vsi: novih stanovanj. regresov za malice, vožnje z avtobusi, počitniškega doma in podobno. • OSEBNI DOHODKI Višino osebnih dohodkov predvideva osnutek družbenega plana v vrednosti 2.658 milijonov dinarjev, ki se izkazujejo po ekonomskih enotah takole: v 000.000 dinarjev jama-vzhod 1.543 jama-zahod 414 klasirnica 122 elektrostrojni obrat 134 zunanji obrat 129 gradbeni ob'rat 279 EFE 29 avtopark 38 splošna uprava 134 ostali OD 36 Poleg tako predvidenih sredstev za osebne dohodke pa formiramo z letošnjim družbenim planom še 100 milijonov dinarjev osebnih dohodkov kot rezervo za primer nastopa višje sile, tako da v takem primeru ne bi morale ekonomske enote izpadlih osebnih dohodkov nadomeščati iz nerazporejenih sredstev. (Nadaljevanje na 4. strani) HTV služba RLV obvešča pri prijavljanju nezgod pri delu Po navodilih za prijavljanje nesreč pri delu (Ur. list FLRJ št. 5/59) je treba vsako nezgodo pri delu prijaviti zdravstveni ustanovi v roku 24 ur na predpisanem obrazcu v 4 izvodih, istočasno pa vpisati v knjipo »A« nezgod. Ker dosedanje poslovanje tega ni omogočalo, smo uvedli izpopolnjevanje predpisanih obrazcev v jamski reševalni postaji. Da bi to delo poteklo v redu, izdajamo naslednja navodila: t. Ponesrečenec prijavi vsako nezgodo pri delu, ali na poti v službo in iz nje in takoj, najkasneje pa do konca izmene svojemu nadrejenemu nadzorniku in navede priče (očividce) nezgode. Ce sam tega ne more, (težje poškodbe) so to dolžni storiti očividci, sodelavci, sosedje ali svojci. 2. Nadrejeni nadzornik, kateremu je ponesrečenec javil nezgodo pri delu, si mora ogledati takoj mesto nezgode, zaslišati očividce in jo analizirati. Pri tem ugotovi vzroke in vire nezgode, na podlagi katerih lahko v bodoče ukrepa, da se ponovitev enakih ali podobnih nezgod prepreči. 3. Ko je nadzornik raziskal prijavljeno mu nezgodo na kraju samem, jo vpiše v knjigo »A« — nezgod obrata ob koncu izmene in izpolni obrazec »Nadzornikova prijava nesreče pri delu«, katerega VLOŽI V KNJIGO. 4. Obratovodja ob raportu pregleda izpolnjene obrazce prijave nezgod, ki so vložene v knjigi in jih podpiše. 5. Ponesrečenec dvigne takoj ali najkasneje naslednji dan po nezgodi do 8. ure. dopoldan izpolnjeni in podpisani obrazec »Nadzor, prijava nezgode«, obenem z bolniškim kontrolnim listom ter se z obema javi v jamski reševalni postaji. V primeru, da tega ponesrečenec ne more urediti sam (težje nezgode), so dolžni to storiti njegovi svojci, oziroma nadzornik sam. 6. Na podlagi predloženih — »Nadz. prijava nezgod« in boln. kontrol, listov izpolni službujoči v reševalni postaji »Prijavo o nesreči pri delu« v predpisanem številu izvodov, jo preda ponesrečencu oziroma njegovemu svojcu in ga napoti v Zdravstveni dom Velenje. V primeru težke ali smrtne nesreče mora nadzornik, kateremu je bila ta javljena. takoj obvestiti obratovodjo in HTV službo (tel. 240, 273 ali 379). Medtem ne sme dopustiti nikakih sprememb na kraju, kjer se je nesreča pripetila, razen nudenja prve pomoči ponesrečenemu oziroma ukrepov, ki so potrebni za zavarovanje drugih ljudi ali premoženja. Obratovodja je dolžan, da obvesti svojce ponesrečenca pri težji nezgodi, ko ponesrečenec tega sam ne more urediti. Nezgodo, katero ponesrečenec ne prijavi takoj, kot je OMENJENO ZGORAJ. SE SMATRA ZA OBOLENJE. Nadrejeni, kateremu je ponesrečenec prijavil nezgodo pri delu, pa te ni vzel v zgoraj omenjeni postopek, nosi vse materialne in disciplinske posledice, izvirajoče iz nezgode pri delu. PRI OSTALIH OBOLENJIH t. Član kolektiva, ki oboli, je dolžan takoj najkasneje do 8. ure dopoldne naslednjega dne dvigniti bolniški kontrolni list pri svojem nadrejenem na obratu (EE). V primeru, da je bolezen težjega značaja in oboleli sam tega ne more storiti,-pošlje po bolniški kontrolni list enega od svojcev, sostanovalcev, sosedov ali sodelavcev. 2. Z dvignjenim bolniškim kontrolnim listom in potrjeno zdravstveno knjižico, se oboleli prijavi v ZD Velenje, kjer mu eden od službujočih zdravnikov nudi prvo zdravniško pomoč, nato pa ga napoti k izbranemu zdravniku ali v zdravstveno ustanovo (specialisti, bolnica in podobno). 3. Takoj ko je oboleli ozdravel in se vrne na delo, mora svojemu nadrejenemu predložiti bolniški list, potrjen od zdravnika. 4. Za različne zdravniške nasvete, dvig receptov in preglede pri kroničnih boleznih, za katere ni potrebno izostajanje od dela, se naj zavarovanci poslužujejo zdravstvene pomoči izven svojega rednega delovnega časa pri svojem izbranem zdravniku splošne prakse. Za te namene ni potreben dvig bolniškega kontrolnega lista, ker zadostuje potrjena zdravstvena knjižica. Oboleli, ki izostane z dela in ne dvigne pravočasno bolniškega kontrolnega lista, kot je omenjeno pod točko 1. ima do dneva, ko ga dvigne, neopravičene izostanke. Z velikimi uspehi v 1963. leto Prvi januar pomeni za vse delovne ljudi. prelomnico, v kateri ugotavljamo uspehe svojega dela in obogateni z izkušnjami prehajamo novemu delu naproti. Ce primerjamo položaj, v katerem smo se nahajali pred letom dni z današnjim, lahko ugotovimo, da je položaj za naš kolektiv le precej ugodnejši. Ko smo se v-.letu 1961 zadnji delovni dan vračali z dela, se je na depoinijskem prostoru dvigal visoko hrib nakopanega ter neprodanega premoga, ki je s svojo težo, kot mora pritiskal na vsakega člana našega kolektiva. V tem pogledu se je položaj popolnoma spremenil v našo korist. Ljudje, ki imajo zaslugo za to, so v celoti izpolnili zaupanje kolektiva. Končno je tudi rešeno vprašanje energo-kemičnega kombinata in ni več .daleč čas, ko bodo buldožerji zaorali ledino in na njenem mestu bo zrastel gigant, katerega jekleno srce bo poganjalo plin, kri industrije po železnih žilah, katere bodo razporejene sirom po naši domovini. To je velika zmaga zdravega razuma. V prvih kritičnih mesecih bi človek nikakor ne mogel verjeti, da bo ob zaključku leta prodaja in proizvodnja premoga dosegla tak izreden uspeh,. Verjetno se imamo tem uspehom zahvaliti uvajanju ekonomskih enot, kjer je vodstvo kolektiva v čvrsti povezavi z ekonomskimi enotami ter množičnimi organizacijami bilo vedno pripravljeno reševati še tako zapletene probleme. Končno je to uspeh rudarjev, ki so sledili vsem momentom z razumevanjem. Krut in neizprosen je velenjski rudar, kadar se bori na delovnem mestu z naravo, ki je skrila svoj črni zaklad tako globoko pod površino, hraber, kadar trga ta zaklad, čeprav dobro ve, da lahko naleti na skrivnostno žilo ki bo usmerila na njega curek vode ali pa plina s pritiskom sto in več atmosfer. Ali. ga bo morda zakrila ob nenadnem prelomu ogromne plasti premoga. In prav to se je žal zgodilo v preteklem letu na pripravi oziroma raziskavi, kjer višja sila nikdar ne počiva. V trenutku, ko morda ni nobeden niti slutil, je pretrgal curek pomešanega plina s premogom nit njihovih mladih življenj ter jih obenem pokopal. Velik je bil ta udarec za vse de- • lovne tovariše, a še večji in težji udarec je bil to za njihov ožji družinski krog. Vsi želimo, da bi nekaj podobnega nikdar več ne doživeli. Preminule tovariše bomo pa ohranili v najboljšem spominu, saj so preminuli pri najplemenitejšem dejanju človeštva, pri delu. Kakor pa je velenjski rudar neizprosen pri delu, tako je tudi na-nasprotno popustljiv, kadar je treba uveljavljati pravice. Dejstvo, da smo, od koder bi pričakovali samo priznanje, dosegli povsem nekaj drugega. Tu mislim namreč na tako zvano rento in pa dalje davek na izredne dohodke. Nismo proti renti, proti družbenim pni-spevkom. Nasprotno, smo za to, da družba dobi še več sredstev, samo, da bodo te dajatve pravilno razporejene. Ali bi ne mogli tudi rudniki dvigniti svojo proizvodnost in na tej osnovi nekaj več prispevati družbi? Ali se ne bi lahko z večjo proizvodnostjo dvignil tudi povpreček osebnih dohodkov? Na raznih sejah upravnih odborov je bilo že večkrat poudarjeno, da smo pripravljeni plačevati rudarski prispevek, samo da bo ta prispevek v pravilnem sorazmerju. Če je renta predvidena za rudnike, ki imajo izredne naravne pogoje, potem določen odstotek za naš rudnik ne ustreza. (Nadaljevanje na 5. strani) Obravnavanje družbenega plana 1963 osnovna dolžnost celotnega kolektiva oprema 35 milj. din. anuitete 50 milj. din, posojilo EKK 150 milj. din, rezerva 150 milj. din. (Nadaljevanje s 3. strani) • AMORTIZACIJSKI SKLAD Rudnik opravlja danes vso svojo investicijsko dejavnost kapitalne izgradnje v glavnem s sredstvi ustvarjene amortizacije. Zato je gospodarjenje s sredstvi amortizacije izredno važno. Del te dejavnosti opravljajo ekonomske enote samostojno, tako da s sredstvi, ki jim jih prizna v okviru te amortizacije družbeni plan, nabavljajo novo opremo, izvajajo 'rekonstrukcijo in obnavljanje obratov samih. Vendar pa so potrebe ekonomskih enot po teh sredstvih v letošnjem letu večje za 200 milijonov kot pa je sredstev samih. Zato je potrebno, ida se še pred dokončnim sprejetjem družbenega plana vskladijo potrebe g sredstvi. Rudnik oziroma njegov CDS bo v letošnjem letu razpolagal z 620 milijoni dinarjev amortizacije, ki jih bo koristil za novogradnje in ureditev v kapitalni izgradnji 235 milj. din, • KAJ JE POTREBNO ŠE RAZJASNITI PRED SPREJETJEM DRUŽBENEGA PLANA? Osnutek predvideva ostvaritev 199 milijonov din lastnih skladov rudnika, to pa je vsaj za 150 milijonov dinarjev manj. kot pa so potrebe, ki naj bi zagotovile osnovno smer nadaljnjega razvoja rudnika. Da bomo ob dokončnem sprejetju družbenega plana za leto 1963 lahko z gotovostjo računali tudi na vsa ta sredstva, ki jih rudnik še potrebuje pa je potrebno zagotoviti boljšo in višjo proizvodnjo, odkriti še vse rezerve v samih stroških, tako da bo ta cilj dejansko dosežen. Tega pa ne bomo mogli ustvariti brez sodelovanja celotnega kolektiva, ki naj zavestno pristopi k realizaciji tega plana in s tem odklonitvi vseh navedenih problemov. Z občnega zbora ZB NOV Velenje Na svojem občnem zboru je odbor organizacije mestnega odbora zoeze borceo v Velenju poročal o delovanju organizacije in odbora v preteklem letu. Lepo število članstva, ki se je zbora udeležilo in \dobra poročila sta občinski zbor napravila pester in ploden. Delo odbora je bilo dobro. Predvsem so v glavnem urejali organizacijske stvari. Saj je bila za 376 članov organizacije sestavljena popolna kartoteka, iz katere so razvidni vsi potrebni podatki za vsakega člana. Pri opravljanju ostalih nalog bi bilo lahko delo uspešnejše, če bi vse članstvo pri tem sodelovalo. Iz diskusije in poročila so bile nakazane smernice za delo v prihodnjem letu. Predvsem je bil poudarek na snovanju in širjenju tradicij narodnoosvobodilne vojne. Bivši borci naj bodo vzgled požrtvovalnosti in tovarištva. Po vzgledu borcev iz narodnoosvobodilne vojne naj vlada tovarištvo po vaseh, kolektivih in družinah, kajti le tako bomo uspešno kos nalogam, ki so pred nami: to je, čim prej zgraditi socializem v naši družbi. Nikoli ne smemo pozabiti, da je za ta cilj dalo življenje sto tisoče ljudi. Nekateri borci so pozabili skoraj na ose tisto, za kar so se borili in s svojim početjem kvarijo ugled organizacije. Takšne tovariše bomo opozarjali na njihove napake. Če bo pa potrebno, pa tudi javno grajali, pa če tudi zamerijo. Nadaljnja skrb organizacije' bo, vzgajati mladino v duhu tradicij NOV. Da bomo pa to krvoločno delo čim lažje opravili, je nujno, da prvenstveno borci posvetijo čimveč pozornosti vzgoji svojih lastnih otrok. Ne moremo trditi, da osi člani organizacije to izvajajo. Tudi tukaj bo morala organizacija poseči vmes. Te naloge so težke, vendar za vsakega člana organizacije obvezne. Vsi člani morajo stremeti za tem in to tudi izvajati. Posebno skrb bo treba posvetiti bolnim in socialno ogroženim to- varišem. To ni naloga samo organizacije. To naj bo istočasno skrb kolektivov in družbenih organizacij. S tem ne mislimo izkazovati borcem miloščine. To jim je in jim mora biti priznanje za to, kar so za skupne interese žrtvovali med narodnoosvobodilno vojno in kar jim je družba dolžna dati kot ostalim državljanom. Tudi vprašanje grobišč in spomenika naj se reši naslednje leto. Trgovsko podjetje »Bazen« Velenje razpisuje NATEČAJ za naziv — ime nove poslovalnice v centru Velenja. Namembnost poslovalnice: stalna razstava in prodaja pohištva, lesnih izdelkov, preprog, zaves, narodnih umetnin in ostale opreme za j stanovanja in urade. Naziv naj bo čim krajši in naj prikaže njeno dejavnost. Predloge pošljite upravi podjetja najkasneje do 10. januarja 1963. Za komisijsko osvojen pred. log je podjetje razpisalo tri nagrade in sicer 20.000, 10.000 in 5.000 din. Pojasnila lahko dobite po telefonu Velenje št. 38. Menimo, da bomo v Velenju našli lep in primeren prostor za spomenik tistim, ki so žrtvovali vse za to, kar m i danes imamo. S tem namenom se je stari odbor že obrnil na vse kolektive za finančne prispevke. Upamo, da ne bo kolektiva, ki bi za to ne pokazal razumevanja. Prepričani smo, da nas bo, če bo potrebno, podprlo tudi ostalo prebivalstvo Velenja. PIK NOVO IZ JAMSKE MEHANIZACIJE Krajšanje traka III -glavni odvoz Z demontažo ŠČT 80 etg. in montažo istega na 100. etaži ter s preusmeritvijo odvoza 80 etg. na 90 etg., nam je glavni trak III ostal samo na dvo-tretjinski dolžini uporaben za odvoz. Tretjina traku je ostala prazna, to je od ŠČT 90. etaže do stroja, ki je montiran na 80. etaži. Ker se takšna krajšava traku ne more opraviti v eni nedelji, smo se za to delo odločili v novoletnih praznikih, ko so prosti trije dnevi. Š krajšavo traku smo pričeli 31. 12. na eni in dve- tretjini. Ti dve tretjini sta planirani, da demontirata stroj na 80. etaži, ki je sedaj montiran in ga spravimo na novo montirano mesto. To je na 100. etaži, kjer so za stroj pripravljeni temelji. Z montažo stroja na 100. etaži in povratno postajo, ki bo montirana 10 metrov za strojem ŠČT etg., smo pričeli 2. 1. 1963 na eni tretjini. Na drugi tretjini smo trak vulkanizirali in izdelali priključ-. ke k stroju in povratni posta ji. Tretja tretjina nam je ostala za pospravilo preizkusnega obratovanja in centriranja gumi traku. To delo je bilo kvalitetno opravljeno, da smo lahko 3. 1. 1963 pričeli brezhibno obratovati. Pri krajšanju traku dobimo v rezervo 220 metrov gume 110 metrske konstrukcije. Na vsaki tretjini bomo prihranili enega strežnika. S. K. Obvestilo Občinski ljudski odbor Šoštanj — Odsek za notranje zadeve, obvešča vse lastnike motornih in priklopnih vozil, da se bo vršilo podaljševanje prometnih dovoljenj za leto 1963 v dneh od 3. do 16. januarja 1963 za vsa motorna vozila, kate/ih lastniki niso zaprosili za podaljšanje registracije do konca tekočega leta. Prometna dovoljenja se bodo podaljševala vsak dan od 7. do 14. ure razen ob sredah od 7. do 12. in od 13. do 17. ure ter ob sobotah od 7. do 12. ure. Vse potrebne tiskovine in položnice za plačilo cestne pristojbine so na razpolago v sprejemni pisarni ObLO soba št. 1. Prošnji za podaljšanje prometnega dovoljenja je treba poleg predpisanih tiskovin priložiti še potrdilo o plačilu cestne pristojbine, državno takso (za avtomobile 700 din, za motorna kolesa 400 din) in karton o tehničnem pregledu vozila. Gospodarske organizacije morajo predložiti še potrdilo DOZ-a o zavarovanju vozila. Opozarjamo, da se bodo lastnikom oziroma uporabnikom vozil, ki do 16. 1. 1963 ne bodo zahtevali podaljšanja registracije, odvzele evidenčne tablice, vozila pa črtalo iz registra. Iz pisarne ObLO Šoštanj Z VELIKIMI USPEHI V 1963. LETO Kdor pomisli, da leži ravno nad nami na milijone kubičnih metrov vode in kdor bi videl, oziroma bo šel skozi čelo, na katerem je te-sarba zaradi pritiska tako nizka, da se moraš tudi po štirih plaziti ter da prav tu ustvarjajo rudarji petnajst in še več ton na moža, in kdor bo šel skozi talninsko progo, kjer tesarimo na 0,60 m z jeklenim podporjem in kljub temu ne obdržimo pritiska, skratka kdor bo vse to videl, bo razumel vse naravne ugodnosti. Prav tako bo lahko videl, da rudarji pojedo malico v desetih ali največ petnajstih minutah, da zaradi delovne vneme velikokrat zamudijo reden izvoz. Tu so tisti izredni pogoji delavca, vnema, organizacija dela, pomešana z znojem rudarjev, tu so tisti izredni pogoji, na katerih je zraslo novo Velenje. In poglejmo še v politiko soci- alnega zavarovanja. Velika je borba v našem kolektivu proti simul-lantom, ki hodijo zdravi v bolniški stalež. V zadnjem času se je stanje izboljšalo. Dokončno bo to vprašanje rešeno z uvedbo obra-' čunskih enot, kjer bodo posamezniki zainteresirani, da bodo v svojih vrstah zdravili namišljene bolnike. Vprašanje je, ali se bo stanje v socialni politiki s tem dokončno rešilo. Pred nedavnim sem čital v »Delu«, kako velike vsote vrnejo v zveznem- merilu v sklad za brezposelne, da to število presega na desetine milijard. Prav v tem članku je bilo izraženo, da je brezposelnost v določeni meri potrebna. Seveda je bilo poudarjeno, da gre pomoč brezpošelnim iz socialnega sklada. Radoveden sem, kdo izmed rudarjev je pripravljen opravljati delo pod tako težkimi pogoji in potem deliti delo z ljudmi mladi- mi, zdravimi, ki s spretnimi izgovori brezposelnosti, črpajo ne majhne zneske? Nasprotno pa nekateri zaslužni upokojenci preživljajo z nekaj tisočaki svoja stara leta ter se morajo posluževati že na koncu svojih moči raznih del, če hočejo zagotoviti svoj fizični obstoj. Nikdar se ne bom strinjal, da je brezposelnost v državi, ki gradi socializem, potrebna. Prepričan sem tudi, da izražam v tem primeru misli vseh velenjskih rudarjev. Če pa delovnih mest ni dovolj, v kar zelo dvomim zaradi potrebe po delovna sili pri nas, potem naj zapustijo delovna mesta invalidi in izčrpani ljudje ter dobivajo tisto preživnino, ki je sedaj za brezposelne. Vse to in še veliko je stvari ki so nerazumljive in utrujajo misli delovnih ljudi. A kljub te- mu velenjski rudarji nadaljujejo težko borbo. Oboroženi so z o-gromno voljo, z neštetimi izkušnjami. Razvoj šaleške doline je terjal odlično zasnovane misli. Vse to je bilo treba nekoč začeti. Prav to pa je delo, ki so ga lahko o-pravili ljudje z ogromno voljo. 1 Danes je v Velenju tempo razvoja v takšnem zaletu, da ga ne more nič več ustaviti. Ena potreba bo narekovala drago in mesto se bo širilo vsak dan hitreje. Morda bo nekdo rekel, da v članku preveč hvalim delo Ve-lenjčanov. Prepričan sem, da se takšni delovni podvigi ne morejo priznati z nobeno besedo. Tu je bilo potrebno organizirati, delati in zopet se boriti, delati organizirati ... Tisti, ki so to delo pričeli, zaradi svoje skromnosti premalo govorijo o tem. Določeni ljudje pa jim včasih s svojim nepremišljenim obrekovanjem delajo hudo krivico. S...k VOLITVE v obračunske enote Zaupali smo jim in prepričani smo v uspeh Na podlagi sklepa centralnega delavskega sveta, ki je bil sprejet na I. izrednem zasedanju 19. decembra preteklega leta, je bilo sklenjeno in predlagano centralni volilni komisiji, da opravi volitve v odbore zborov obračunskih enot v posameznih ekonomskih enotah rudnika ter v predračunsko enoto. Volitve so bile izvedene v skladu z določili, ki veljajo za volitve delavskih svetov in upravnih odborov gospodarskih organizacij (po uradnem listu FLRJ, štev. 8/56). Volišč je bilo 25. Volilni odbori, ki jih je določila centralna volilna komisija, so opravili svoje dolžnosti v redu in v skladu s predpisi, ki I. Število kandidatov za to obračunsko enoto je bilo 10. Posamezni kandidati so prejeli naslednje število glasov: EKONOMSKA ENOTA — JAMA VZHOD V tej ekonomski enoti je 6 obračunskih enot. Volilni rezultati teh obračunskih enot so naslednji: a) OE: 80. et«ža — volišče št. 1 Stev. volilnih upravičencev 125 Stev. oddanih glasov 102 81,6 % Stev. odsotnih zaradi bolezni ali dopustov in podobno 23 18,4 % Skupna volilna udeležba 125 100 % Stev. neveljavnih glasovnic — — Število kandidatov za to obračunsko enoto je znašalo 6, od katerih so sprejeli tole število glasov: 1. Hribar (Ivan) Ivan 88 glasov 2. Žerjav (Franc) Pavel 77 glasov 3. Jelen (Baltazar) Jože 71 glasov 4. Zupane (Franc) Franc 63 glasov 5. Podpečan (Pavel) Stane 59 glasov 6. Samartur (Simon) Viktor 50 glasov Ta obračunska enota je volila 4 kandidate v zbor te enote. Kot člani tega zbora so bili izvoljeni tovariši, ki so navedeni od tč. 1. do vključno 4. Izvoljeni tedaj niso bili Podpečan Stane in Samartur Viktor, na volilnih listkih pa je bil pripisan Lipičnik Alojz, ki je prejel le 1 glas. b) -OE: 91. etaža — volišče št. 2 in 3 Stev. volilnih upravičencev 398 Stev. oddanih glasov 312 78,4 % Stev. odsotnih zaradi bolezni ali dopustov in podobno 86 21,6 % Skupna volilna udeležba 398 100 % Štev. neveljavnih glasovnic 29 9,3 % Ta obračunska enota je imela 7 kandidatov, od katerih so posamezni kandidati sprejeli naslednje število glasov: 1. Miklavžin (Anton) Vinko 255 glasov 2. Marčec (Ivan) Valentin 249 glasov 3. Borovnik (Franc) Franc 246 glasov 4. Cep (Frančiška) Ivan 243 glasov 5. Vede (Miha) Miha 236 glasov 6. Krušnik (Marija) Mirko 233 glasov.* 7. Knez (Franc) Jože 227 glasov Ta obračunska enota je volila v svoj zbor 6 kandidatov. Izvoljeni so bili tovariši, ki so navedeni pod točko 1. do vključno 6. Izpadel je tov. Knez Jože. c) OE: 90. etaža — volišče št. 4 in 5 Štev. volilnih upravičencev 442 Štev. oddanih glasov 355 80,3 °lc Stev. odsotnih zaradi bolezni ali dopustov in podobno 87 19,7 % Neveljavnih listkov je bilo 5 1,4 % Število kandidatov za to obračunsko enoto je bilo 8. Posamezni kandidati so prejeli naslednje število glasov: 1. Krištof (Ivan) Franc 331 glasov 2. Koželj (Jože) Emil 310 glasov 3. Vidmar (Franc) Jože 283 glasov 4. Cverle (Ana) Roman 254 glasov 5. Hliš (Marija) Alojz 253 glasov 6. Osolnik (Albin) Anton 241 glasov 7. Polenik (Ciril) Jože 224 glasov 8. Simonišek (Franc) Ivan 196 glasov Ta obračunska enota je volila v svoj zbor 6 kandidatov. Izvoljeni so bili tovariši, ki so navedeni pod točko 1. do vključno 6. Izpadla sta tovariša Polenik Jože in Simonišek Ivan. č) OE: Priprave — volišče št. 6 Stev. volilnih upravičencev 134 Stev. oddanih glasov 111 82,8 % Stev. odsotnih zaradi bolezni ali dopustov 23 17,2 % Neveljavnih listkov je bilo 6 5,4 % Ta obračunska enota je imela 5 kandidatov, ki so prejeli naslednje število glasov: 1. Praprotnik (Maks) Maks 92 glasov 2. Lušina (Franc) Jože 83 glasov 3. Gostečnik (Florjan) Cveto 82 glasov 4. Kopina (Anton) Rudolf 78 glasov 5. Sevšek (Andreja) Lojz 78 glasov Ta obračunska enota je volila v svoj zbor 4 kandidate. Izvoljeni so bili tovariši, ki so navedeni pod tč. 1 do vključno 4., izpadel pa je tov. Sevšek Lojz. d) OE: Jamska mehanizacija — volišče št. 7 Štev. volilnih upravičencev 221 Štev. oddanih glasov 165 74,7 % Štev. odsotnih zaradi bolezni in dopustov 56 25,3 % Neveljavnih listkov je bilo 13 7,9 % določajo vlogo teh odborov pri volitvah. Prenos pravic in dolžnosti, ki jih zajema delavsko samoupravljanje na širši krog proizvajalcev, bo v veliki meri omogočal, da se bodo člani naših obračunskih enot in predračunskih enot skrbno poglabljali v problematiko poslovanja, problematiko proizvodnje in sploh v problematiko najrazličnejših vprašanj, ki vplivajo na rentabilno poslovanje podjetja. Na ta način se bodo usposobili, da bodo lahko oblikovali svoj položaj in mesto v kolektivu na bolj neposreden način kot doslej. In še rezultati volitev: 1. Centrih (Anton) Kari 135 glasov 2. Stropnik (Frančiška) Franc 112 glasov 3. Travner (Jože) Vojko 107 glasov 4. Flis (Matija) Ivan 99 glasov 5. Krajnc (Kari) Maks 88 glasov 6. Goljuf (Franc) Franc 86 glasov 7. Fruk (Marica) Pavel 78 glasov 8. Pelko (Ivan) Janez 73 glasov 9. Kraševec (Rudolf) Ivan 70 glasov 10. Razbornik (Filip) Martin 63 glasov Ta obračunska enota je volila v svoj zbor 6 kandidatov. Izvoljeni so bili tovariši, ki so navedeni pod točko 1. do vključno 6. Izpadli so tovariši Pelko Janez, Kraševec Ivan, Razbornik Martin in Fruk Pavel, e) OE: Sanacije in transport — volišče št. 8 Štev. volilnih, upravičencev 128 Štev. oddanih glasov 108 84,4 % Štev. odsotnih zaradi bolezni ali dopustov in podobno 20 15,6 % Neveljavnih listkov je bilo 14 12,9 % Ta obračunska enota je imela 7 kandidatov. Posamezni kandidati so prejeli naslednje Število glasov: 1. Miklavžina (Franc) Franc 87 glasov 2. Verdnik (Matija) Kari 86 glasov 3. Mežnar (Franc) Daniel 85 glasov 4. Kodrun (Ignac) Valentin 83 glasov 5. Perovec (Anton) Ivan 81 glasov 6. Sovič (Jernej) Jože 72 glasov 7. Grizolf (Emilija) Emil 70 glasov Ta obračunska enota je volila v svoj zbor 6 kandidatov. Izvoljeni so tovariši, ki so navedeni pod tč. 1. do vključno 6., izpadel pa je tov. Grizolf Emil. II. EKONOMSKA ENOTA — JAMA ZAPAD V tej ekonomski enoti so 4 obračunske enote. Volilni rezultati teh obračunskih enot so naslednji: a) OE: odkop, priprave in tesarbe za odkopavanje in spravilo železne podgrade — volišče št. 9 Stev. volilnih upravičencev 251 Stev. oddanih glasov 206 82,1 % Stev. odsotnih zaradi bolezni, dopustov in podobno 45 9,9 % Neveljavnih listkov je bilo 46 22,3 % Ta obračunska enota je imela 8 kandidatov, od katerih so posamezni prejeli naslednje število glasov: 1. Brešar (Ivan) Mirko 151 glasov 2. Koželj (Jože) Ivan 139 glasov 3. Šmit (Jože) Ivan 123 glasov 4. Medved (Jože) Milan 122 glasov 5. Muren (Jože) Jože 117 glasov 6. Habe (Marija) Franc 111 glasov 7. Pečnik (Franc) Franc 101 glasov 8. Jeromelj (Franc) Franc 96 glasov Ta obračunska enota je volila v svoj zbor 6 kandidatov. Izvoljeni so tovariši, ki so navedeni pod tč. 1. do vključno 6., izpadla pa sta tov. Pečnik Franc in Jeromelj Franc. b) OE: jamske investicije, sanacija, zračenje in transport — volišče štev. 10 Štev. volilnih upravičencev 94 Stev. oddanih glasov 79 87,8 % štev. odsotnih zaradi bolezni, dopustov itd. 15 15,9 % Neveljavnih listkov je bilo 2 2,5 % Ta obračunska enota je imela 6 kandidatov, ki so prejeli naslednje število glasov: 1. Grilc (Andrej) Kari 60 glasov 2. Javornik (Anton) Anton 55 glasov 3. Pozvek (Anton) Anton 55 glasov 4. Jelen (Franc) Ivan 51 glasov 5. Napotnik (Helena) Jože 46 glasov 6. Pritežnik (Miha) Miha 33 glasov Ta obračunska enota je volila v svoj zbor 4 kandidate. Izvoljeni so tovariši, ki so navedeni pod točko 1. do vključno 4., izpadla pa sta tov. Napotnik Jože in Pritežnik Miha. c) OE: vrtalci, priprave za raziska-vanje zapadne jame, tesarba za vzdrževanje prostorov raziskav in odvodnjavanje — volišče št. 11 štev. volilnih upravičencev 70 Štev. oddanih glasov 58 82,8 % titev. odsotnih zaradi bolezni, dopustov itd. 12 17,1 % Neveljavnih listkov je bilo 6 10,3 % Ta obračunska enota je imela 6 kandidatov, ki so prejeli naslednje število glasov: 1. Culk (Franc) Miha 43 glasov 2. Kodrun (Ivan) Ernest 37 glasov 3. Lomšek (Leopold) Jože 36 glasov 4. Lindič (Anton) Alojz 35 glasov 5. Jalušič (Pavel) Anton 29 glasov 6. Grobeišek (Franc) Danilo 28 glasov Ta obračunska enota je volila v svoj zbor 4 kandidate. Izvoljeni so bili tovariši, ki so navedeni pod točko 1. do vključno 4., izpadla pa sta tov. Jalušič Anton in Grobeišek Danilo, d) OE: jamska mehanizacija — volišče štev. 12 Stev. volilnih upravičencev 64 Stev. oddanih glasov 54 84,4 % Stev. odsotnih zaradi bolezni, dopustov itd. 10 15,6 % V tej obračunski enoti ni bilo neveljavnih glasovnic. Ta obračunska enota je imela 6 kandidatov, ki so prejeli naslednje število glasov: 1. Goršič (Jože) Vlado 53 glasov 2. Kukavica (Frane) Franc 45 glasov 3. Luzar (Rudolf) Branko 35 glasov i. Jablanšek (Anton) Anton 32 glasov 5. Horvat (Leopold) Ivan 31 glasov 6. Mačkovšek (Jože) Boris 23 glasov Ta- obračunska enota je volila v svoj zbor 4 kandidate. Izvoljeni so tovariši, ki so navedeni pod točko 1. do vključno 4., izpadla pa sta tov. Horvat Ivan in Mačkovšek Boris. III. EKONOMSKA ENOTA ELEKTROSTROJNI OBRAT V tej ekonomski enoti so 3 obračunske enote. Volilni rezultat teh obračunskih enot je naslednji: a) OE: Elektrodelavnica s trafo-postajo — volišče štev. 13 Štev. volilnih upravičencev 31 Stev. oddanih glasov 26 83,9 9fc Stev. odsotnih zaradi bolezni, dopustov in podobno 5 16,1 % V tej obračunski enoti ni bilo neveljavnih glasovnic. Ta obračunska enota je imela 3 kandidate, ki so prejeli naslednje število glasov: 1. Grudnik (Antonija) Ivan 24 glasov 2. Štrozak (Franc) Beno 15 glasov 3. Rebolj (Jože) Jože 13 glasov Ta obračunska enota je volila v svoj zbor 2 kandidata. Izvoljena sta bila tedaj tovariša pod točko 1. in 2., izpadel pa je tov. Rebolj Jože. b) OE: kovaška delavnica — volišče štev. 14 Štev. volilnih upravičencev 54 Štev. oddanih glasov 43 79,6 % Štev. odsotnih zaradi bolezni, dopustov in podobno 11 20,4 % Neveljavnih lastkov je bilo 7 16,3 % Ta obračunska enota je imela 6 kandidatov, ki so prejeli naslednje število glasov: 1. Vivod (Anton) Anton 32 glasov 2. Kukec (Franc) Stanko 27 glasov 3. Šmit (Konrad) Oto 24 glasov 4. Zevart (Baltazar) Anton 22 glasov 5. Kovač (Franc) Viktor 21 glasov 6. Rebernik (Alojz) Slavko 18 glasov Ta obračunska enota je volila v svoj zbor 4 kandidate. Izvoljeni so tovariši, ki so navedeni pod točko 1. do vključno 4., izpadla pa sta to.v. Kovač Viktor in Rebernik Slavko. c) OE: mehanična delavnica — volišče štev. 15 Štev. volilnih upravičencev 45 Štev. oddanih glasov 36 80,0 % Štev. odsotnih zaradi bolezni, dopustov in podobno 9 20,0 % Neveljavnih listkov je bilo 1 2,8 % Ta obračunsKa enota je imela 6 kandidatov, ki so prejeli naslednje število glasov: 1. Avberšek (Leopold) Kari 33 glasov 2. Zgank (Jože) Franc 31 glasov 3. Vodušek (Franc) Stane 26 glasov 4. Kuhar (Kristjan) Oto 21 glasov 5. Dušak (Jakob) Jakob 17 glasov 6. Chromy (Marija) Srečko 12 glasov Ta obračunska enota je volila v svoj zbor 4 kandidate. Izvoljeni so tovariši, ki so navedeni pod točko 1. do vključno 4., izpadla pa sta tov. Dušak Jakob in Chromy Srečko. IV. EKONOMSKA ENOTA KLASIRNICA IN IZVOZ V tej ekonomski enoti so 3 obračunske enote. Volilni rezultat teh obračunskih enot je naslednji: a) OE: klasirnica — volišče štev. 16 Štev. volilnih upravičencev 60 Stev. oddanih glasov 55 91,6 % Štev. odsotnih zaradi bolezni, dopustov in podobno 5 8,3 % V tej obračunski enoti ni bilo neveljavnih glasovnic. Ta obračunska enota je imela 8 kandidatov, ki so prejeli naslednje število glasov: 1. Hojan (Frane) Franc 41 glasov 2. Sešelj (Franc) Štefan 39 glasov 3. Tratnik (Franc) Franc 37 glasov 4. Petek (Marija) Adolf 36 glasov 5. Opšteter (Martin) Martin 35 glasov 6. Cas (Martin) Miha 34 glasov 7. Goltnik (Valentin) Miha 30 glasov 8. Račič (Martin) Milan 23 glasov Ta obračunska enota je volila v svoj zbor 5 kandidatov. Izvoljeni so tovariši, ki so navedeni pod točko 1. do vključno 5., izpadli pa so tovariši Cas Miha, Goltnik Miha in Račič Milan. b) OE: jamski izvoz — volišče št. 17 Štev. volilnih upravičencev 36 Štev. oddanih glasov 32 88,9 % Štev. odsotnih zaradi bolezni, dopustov in podobno 4 11,1 % v tej- obračunski enoti ni bilo neveljavnih glasovnic. Ta obračunska enota je imela 6 kandidatov, ki so prejeli naslednje število glasov: 1. Canč (Jože) Jože 21 glasov 2. Hudournik (Ivan) Janko 21 glasov 3. Britovšek (Jože) Ivan 20 glasov 4. Jus (Ivan) Jože 13 glasov 5. Motaln (Ivan) Maks 13 glasov 6. Fink (Janez) Ivan 8 glasov Ta obračunska enota je volila v svoj zbor 3 kandidate. Izvoljeni so bili tovariši, ki so navedeni pod tč. 1. do vključno 3., izpadli po so tov. Jus Jože, Motaln Maks in Fink Ivan. c) OE: jamski transport — volišče štev. 18 Štev. volilnih upravičencev 38 Štev. oddanih glasov 33 86,4 % Štev. odsotnih zaradi bolezni, dopustov in podobno 5 13,1 % V tej obračunski enoti ni bilo neveljavnih glasovnic. Ta obračunska enota je imela 6 kandidatov, ki so prejeli naslednje število glasov: 1. Gluk (Franc) Franc 29 glasov 2. Kaligaro (Marija) Ivan 21 glasov 3. Ramšak (Angela) Slavko 21 glasov 4. Beričnik (Jože) Ivan 10 glasov 5. Goltnik (Ivan) Andrej 10 glasov 6. Stropnik (Jože) Jože 8 glasov Ta obračunska enota je volila v svoj zbor 3 kandidate. Izvoljeni so tovariši, ki so navedeni pod točko 1. do vključno 3., izpadli pa šo tovariši Beričnik Ivan, Goltnik Andrej in Stropnik Jože. V. EKONOMSKA ENOTA GRADBENI OBRAT V tej ekonomski enoti sta 2 obračunski enoti. Volilni rezultat teh obračunskih enot je naslednji: a) OE: visoke gradnje — volišče štev. 19 Štev. volilnih upravičencev 108 Štev. oddanih glasov 75 69,4 % Stev. odsotnih zaradi bolezni, dopustov in podobno 33 30,5 % Neveljavnih listkov je bilo 3 4,0 % (Nadaljevanje na 7. strani) Ta obračunska enota je imela 8 kandidatov, ki so prejeli naslednje število glasov: 1. Kuhar (Jože) Herman 67 glasov 2. Lipovšek (Andrej) Franc 59 glasov 3. Vajde (Alojz) Avgust 57 glasov 4. Habjan (Vinko) Slavko 53 glasov 5. Marič (Franc) Rudi 53 glasov 6. Oblak (Miha) Vinko 53 glasov 7. Mesaric (Anton) Ivan 48 glasov 8. Zavratnik (Franc) Jože 42 glasov Ta obračunska enota je volila v svoj zbor 6 kandidatov. Izvoljeni so bili tovariši, ki so navedeni pod tč. 1. do vključno 6., izpadla pa sta tov. Mesarič Ivan in Zavratnik Jože. b) OE: nizke gradnje — volišče št. 20 Stev. volilnih upravičencev 44 Štev. oddanih glasov 30 68,2 % Stev. odsotnih zaradi bolezni, dopustov in podobno 14 31,8 % Neveljavnih listkov je bilo 2 6,7 % Ta obračunska enota je imela 8 kandidatov, ki so prejeli naslednje število glasov: 1. Kozjak (Marija) Rihard 25 glasov 2. Stamper (Valentin) Edo 25 glasov 3. Molner (Štefan) Mato 23 glasov 4. Srpek (Viktor) Ivan 23 glasov 5. Zganec (Rok) Lovro 21 glasov 6. Baksa (Vinko) Štefan 18 glasov 7. Bastl (Ivan) Ivan 17 glasov 8. 2ganec (Rok) Vinko 16 glasov Ta obračunska enota je volila v svoj zbor 6 kandidatov. Izvoljeni so tovariši, navedeni pod točko 1. do vključno 6., izpadli pa so tov. Bastl Ivan in 2ganec Vinko. EKONOMSKA ENOTA — ZUNANJI OBRAT V tej ekonomski enoti so 4 obračunske enote. Volilni rezultat teh obračunskih enot je naslednji: a) OE: lesno skladišče z žago — volišče štev. 21 Stev. volilnih upravičencev 65 Stev. oddanih glasov 54 83,0 % Stev. odsotnih zaradi bolezni, dopustov in podobno 11 16,9 % Neveljavnih glasovnic v tej obračunski enoti ni bilo. Ta obračunska enota je imela 6 kandidatov, ki so prejeli naslednje število glasov: 1. Bujan (Ivan) Franjo 48 glasov 2. Doberšek (Jože) Franc 44 glasov 3. Glinšek (Alojz) Stane 42 glasov 4. Potočnik (Franc) Ivan 33 glasov 5. Pokleka (Franc) Herman 23 glasov 6. Rednak (Viktor) Justin 18 glasov Ta obračunska enota je volila v svoj zbor 4 kandidate. Izvoljeni so bili tovariši, ki so navedeni pod tč. 1. do vključno 4., izpadla pa sta tovariša Pokleka Herman in Rednak Justin. b) OE: skupina čistilk — volišče štev. 22 Stev. volilnih upravičencev 34 Stev. oddanih glasov 32 94,1 % Stev. odsotnih zaradi bolezni, dopustov in podobno 2 5,9 c/c Neveljavnih glasovnic v tej obračunski enoti ni bilo. Ta obračunska enota je imela 4 kandidate, ki so prejeli naslednje število glasov: 1. Fijavž (Ivan) Frančiška 23 glasov 2. Anclin (Jože) Marija 17 glasov 3. Končan (Jože) Marija 12 glasov 4. Trnovšek (Ivan) Marija 12 glasov Ta obračunska enota je volila v svoj zbor 2 kandidata. Izvoljeni sta tovarišici, navedeni pod tč. 1. in 2., izpadli pa sta Končan Marija in Trnovšek Marija. c) OE: skupina pomožnega osebja — volišče štev. 23 Stev. volilnih upravičencev 32 Stev. oddanih glasov 30 93,7 %■ Stev. odsotnih zaradi bolezni, dopustov in podobno 2 6,2 % Neveljavnih glasovnic v tej obračunski enoti ni bilo. Ta obračunska enota je imela 4 kandidate, ki "so prejeli naslednje število glasov: 1. Mlinar (Franc) Stane 21 glasov 2. Sešelj (Jošt) Justin 14 glasov 3. Kumer (Andrej) Pavel 13 glasov 4. Pintarič (Ivan) Kari 12 glasov Ta obračunska enota je volila v svoj zbor 2 kandidata. Izvoljena sta bila tovariša pod tč. 1. in 2., izpadla pa sta tov. Kumer Pavel in Pintarič Kari. d) OE: skupina kopalnice — volišče štev. 24 Stev. volilnih upravičencev 41 Stev. oddanih glasov 39 95,1 % Stev. odsotnih zaradi bolezni, dopustov in podobno 2 4,9 % Neveljavnih glasovnic v tej obračunski enoti ni bilo. Ta obračunska enota je imela 6 kandidatov, ki so prejeli naslednje število glasov: 1. Grobelnik (Jakob) Albin 35 glasov 2. Janežič (Maks) Milan 28 glasov 3. Ostrovršnik (Jože) Avgust 27 glasov 4. Hriberšek (Ivan) Franc 24 glasov 5. Nemevšek (Jože) Gregor 21 glasov 6. Brunšek (Jože) Lojzka 11 glasov Ta obračunska enota je volila v svoj zbor 4 kandidate. Izvoljeni so bili tovariši, ki so navedeni pod tč. 1. do vključno 4., izpadla pa sta tovariša Nemevšek Gregor in Brunšek Lojzka. VII. Predračunska enota direkcija volišče štev. 25 Stev. volilnih upravičencev 132 Stev. oddanih glasov 126 95,4 % Stev. odsotnih zaradi bolezni, dopustov in podobno G 4,5 % Neveljavnih listkov je bilo 8 1,6 % Ta predračunska enota je imela 7 kandidatov, ki so prejeli naslednje število glasov: 1. Podvratnik (Anton) Frane 109 glasov 2. Delopst (Jože) Rudi 107 glasov 3. Končan (Franc) Valter 104 glasov 4. Sen t j ure (Martin) ing. Mitja 104 glasov 5. Tepej (Martin) Lojzka 99 glasov G. Kovačič (Mihael) ing. Ljubo 98 glasov 7. Svetina (Blaž) Blaž 86 glasov Ta predračunska enota je volila v svoj zbor G kandidatov. Izvoljeni so bili tovariši, ki so navedeni pod tč. 1. do vključno 6., izpadel pa je tov. Svetina Blaž. Na volilnih listkih je bil pripisan še eden kandidat, in sicer Felicijan Berto, ki je prejel 1 glas. VIII. SKLEPNI PODATKI Na podlagi volilnih podatkov volilnih odborov, ugotavlja Centralna volilna komisija, da so potekale volitve v redu. Nobeden izmed volilnih odborov ni zabeležil nobene pomanjkljivosti ali kakršnihkoli nepravilnosti v poteku volitev. TEZE STATUTA RLV Naš kolektiv se je na številnih sestankih in obravnavah v preteklih dveh mesecih seznanjal z osnutki zvezne in republiške ustave ter občinskega statuta. Sedaj pa stoji pred njim druga važna naloga — sprejeti svojo lastno ustavo — statut podjetja. Ta statut naj bi tako bil odraz politične potrebe, da v skladu z našimi ustavnimi predpisi utrdimo in poglobimo temeljno pravico in dolžnost kolektiva — pravico do upravljanja, na drugi strani pa damo organizacijske temelje za redno in dobro poslovanje organizacije v TEZE za izdelavo statuta delovne organizacije RLV Delovni kolektiv RLV Delovni kolektiv RLV je organizirana samoupravna in delovna skupnost proizvajalcev, ki v skladu z ustavo in drugimi zakonskimi predpisi ter s tem statutom upravlja njim dodeljena družbena sredstva s skrbnostjo dobrega gospodarja z nalogo, da organizira ekonomično proizvodnjo lignita in izvrševanje drugih dejavnosti registriranega gospodarskega poslovanja podjetja in ustvarja družbeni dohodek. Pravica upravljanja je neodtujljiva pravica in dolžnost vsakega člana kolektiva RLV. Ta pravica nastane s sklenitvijo delovnega razmerja z RLV in je ves čas trajanja delovnega razmerja ni mogoče odvzeti., omejiiti ali se jii odpovedati. Pravice in dolžnosti članov kolektiva RLV: I. Pravica upravljanja — kii obsega zlasti pravice in dolžnosti člana kolektiva : 1. da organizirajo produkcijo in drugo dejavnost delovne organzacije ter določajo načrte 'in programe za njeno dejavnost in razvoj; 2. da gospodarsko smoterno uporabljajo družbena produkcijska sredstva in odločajo o razpolaganju s finančnimi sredstvi, ki jih ustvarja ali pridobi kolektiv RLV, s skrbnostjo dobrega gospodarja in tako, da se stalno dosega učinek poslovanja; 3. da razporejajo čisti dohodek delovne organizacije in odločajo o delitvi sredstev, namenjenih za osebne dohodike; 4. da volijo in odpoklicu je jo organe samoupravljanja ter da so voljeni vanje in da odločajo o postavitvah na vodilna pogojih nadaljnje decentralizacije samoupravljanja. O tezah za novi statut je že obravnaval Centralni delavski svet in drugi organi. Na številnih seminarjih pa so se z njimi seznanili mnogi člani kolektiva. Sedaj te teze objavljamo v »Rudarju«, da bi se o njih seznanil celotni kolektiv in da se bo lahko pripravil na razpravo, ko bo osnutek statuta dan kolektivu v obravnavo in sprejemanje. Tu objavljene teze niso popolne in izdelane, zlasti pa pripominjamo, da ne obravnavajo celotne materije statuta. Ta- delovna mesta v delovni organizaciji in ' sicer: a) o postavitvi direktorja — Centralni delavski svet RLV v soglasju z Občinskim ljudskim odborom Šoštanj; b) o postavitvi o-seb na vodilna mesta v deloini organizaciji ter o postavitvi visokok v a l.ifici r an i h strokovnjakov — Upravni odbor na podlagi javnega razpisa. AiLtiv.no volilno pravico v organe samoupravljanja ima vsak. član kolektiva RLV, pasivno volilno pravico pa vsak član kolektiva, ki je že dopolnil 18. leto. 5. da samostojno urejajo medsebojna razmerja in ustvarjajo pogoje za. svoje delo in da uresničujejo pravice, ki jim gredo iz skupnega dela na podlagi Zakona o delovnih razmerjih in drugih zakonskih predpisov ali na podlagi statuta RLV in sklepov samoupravnih organov; 6. da volijo svoje delegate v predstavniška telesa družbeno-političnih in drugih skupnosti in da so voljeni vanje; 7. da odločajo o združitvi ali razdružitvi delovne organizacije ter o njenem sodelovanju v poslovnih in drugih združenjih ; 8. da stalno izboljšujejo svoje delovne razmere, organizirajo varstvo pri delu in počitek in zagotavljajo pogoje za svoje strokovno izobraževanje; 9. da stalno izboljšujejo svoje življen-ske razmere s tem. da odločajo o uporabi sredstev kolektiva za socialne, komunalne in te lesno-vzgojne namene, ki so v skupnem interesu kolektiva in družbene skupnosti. II. Pravice, ki gredo članom kolektiva RLV iz delovnega razmerja pri RLV na podlagi zakonskih predlogov (osebni dohodek, minimalni osebni dohodek, letni dopust, nadomestila, pravice iz socialnega zavarovanja itd.). ko bo prvi del statuta obravnaval gospodarsko organizacijo v ožjem smislu. Nadalje bo statut zajel še določbe o odnosih s političnimi organizacijami in družbeno političnimi skupnostmi, nekatera področja pa bodo obdelana s posebnimi pravilniki, ki so tudi v pripravi, kot so: Pravilnik o delovnih razmerjih, Pravilnik o materialni in disciplinski odgovornosti, Pravilnik o sredstvih in skladih RLV, Pravilnik o poslovanju z osnovnimi sredstvi, Pravilnik o strokovnem izobraževanju, Pravilnik o delitvi stanovanj, Pravilnik III. Pravice, ki gredo članom kolektiva iz delovnega' razmerja pri RLV na podlagi tega statuta in drugih pravilnikov ali sklepov samoupravnih organov (dodatni letni dopilst, stanovanje iz fonda stanovanj RLV, regresiranje malice, regresirano bivanje v počitniškem domu RLV, pomoč pri izobraževanju itd.) DOLŽNOSTI I. Dolžnosti, ki so nujen in neodtu-ljiv korelat pravice upravljanja: — stalno sodelovanje pri upravljanju in spremljanje rezultatov gospodarjenja: — upravljanje v skladu z družbenimi interesi in interesi kolektiva kot celote, tako da je interes podjetja vedno predpostavljen interesu posameznega člana posamezne organizacijske enote; — sodelovanje pri organih samoupravljanja ter vestno izvrševanje samoupravnih funkcij; — gospodarjenje z družbenimi sredstvi s skrbnostjo dobrega gospodarja, tako da je vedno zagotovljen primeren ekonomski efekt. II. Dolžnosti iz delovnega razmerja: osebno delo na svojem delovnem mestu v predpisanem delovnem času; — izvajanje navodil predpostavljenih in delovnih nalogov; — izvajanje predpisov HTV zaščite; — podrejanje disciplini podjetja; — čuvanje delovnih sredstev in imovine RLV. Struktura organov samoupravljanja Upravljanje se vrši neposredno preko zborov koluktiya, zborov ekonomske enote, zborov obračunske in predračunske enote. Neposredno upravljanje vršijo člani kolektiva zlaisti s tem, da: 1. na zborih kolektiva in posameznih organizacijskih samoupravnih enot od- o štipendiranju, Pravilnik o počitniškem domu v Fiesi itd. Tudi obstoječ pravilnik o delitvi čistega in osebnega dohodka se smatra kot sestavni del statuta. V teh tezah se obravnavajo samo politične in organizacijske osnove samoupravljanja v podjetju, kar je nedvomno bistven del statuta. Objavljamo jih zato, da se kolektiv čim podrobneje seznani z osnovami in da pripombe. Tudi vsi ostali pravilniki bodo postopoma kot se bodo sprejemali, objavljeni v našem časopisu. ločajo o temeljnih vprašanjih gospodarjenja in upravljanja; 2. na referendumu odločajo o določenem važnem vprašanju gospodarjenja in upravljanja, ki se tiče celotnega kolektiva; 3. da so obveščeni o vseh pomembnih dogodkih poslovanja in tla dajejo svoja mnenja in predloge; 4. da nadzirajo delo samoupravnih organov, zahtevajo sklicanje zbora kolektiva oz. ekonomske enote, obračunske in predračunske enote in preko njih sklicanje delavskega sveta zaradi obveznega obravnavanja določenega vprašanja ter zahtevajo odpoklic organov upravljanja, če je njihovo delo- protizakonito ali škodljivo za skupne interese kolektiva ali škodljivo za interese družbene skupnosti. Zbor kolektiva oz. ekonomske, obračunske ali predračunske enote se skliče takrat, kadar se rešujejo važna in temeljna vprašanja upravljanja, zlasti pa ob sprejemanju statuta podjetja, pravilnika o delitvi čistih in osebnih dohodkov, družbenega plana, združitve ali razdružitve podjetja itd. Tehnično se ti zbori izvršijo tako, da se skličejo sestanki v posameznih organizacijskih enotah in po posameznih tretjinah, na katerih se obravnava isti dnevni red in obvezno sprejmejo k temu dnevnemu redu ustrezni zaključki. Ti zaključki niso obvezni za organe samoupravljanja, vendar so jih organi dolžni obravnavati in zavzeti do njih svoje mnenje. Zbor kolektiva skliče lahko centralni delavski svet oz. njegov predsednik. Upravni odbor. IO sindikalne podružnice ali direktor, v ekonomski enoti obratni DS oz. vodja ekonomske enc'te. (Nadaljevanje na 8. strani) (Nadaljevanje s 7. strani.) Organizacijske enote samoupravi ja- nja -v i • • A Za čim uspesnejse upravljanje podjetja in približevanje samoupravljanja neposrednih proizvajalcev organizira Centralna delavski svet RLV manjše organizacijske enote samoupravljanja, ki 80: 1. ekonomska enota, 2. obračunska enota, 3. predračunska enota. f Ekonomske enote so samoupravne pošlo vno-organizaci j ske enote, ki predstavljajo glede na svoje mesto v proizvodni dejavnosti celotnega podjetja ekonomsko zaključeno celoto in je pri njih možen stalni finančni obračun ter interna delitev sredstev na sklade in osebne dohodke v okviru pravilnika o delitvi čistega dohodka. Obračunske enote so temeljne samouprave pošlo vno-organizacijskc enote, ki predstavljajo glede na svojo mesto v proizvodni dejavnosti ekonomske enote manjšo gospodarsko celoto in je možno obračunsko spremljanje njihovega poslovnega uspeha. Predračunska enota (Splošna uprava) je samoupravna enota, v kateri so zajete upravne in strokovne splošne službe gospodarske organizacije, ki formirajo svoja sredstva za osebne dohodke iz prispevkov ekonomskih in obračunskih enot v okviru pravilnika o delitvi čistega dohodka. CENTRALNI DELAVSKI SVET Centralni delavski svet je najvišji organ upravljanja v podjetju. Delavski svet odloča o temeljnih vprašanjih gospodarske organizacije, koordinira delo ekonomskih in drugih organizacijskih samoupravnih enot in skrbi za izvajanje enotne politike podjetja ter za skladnost dela gospodarske organizacije RLV z družbenimi koristmi. V izključno pristojnost centralnega delavskega sveta spada: 1. Sprejem statuta delovne organizacije. Statut se mora predhodno pred sprejemom obravnavati na .zboru kolektiva in pri političnih organizacijah RLV. CDS je dolžan, da mnenja in pripombe, ki so bile stavljene, pretresa, niso pa zanj obvezne. 2. Sprejema letni družbeni plan — po istem postopku kot statut. 5. Sprejema zaključni račun. 4. Odloča o temeljnih vprašanjih gospodarjenja s podjetjem in izpolnjevanja gospodarskega načrta oziroma družbenega plana. 5. Sprejema investicijski program — kapitalne izgradnje in gradnje družbenega standarda. 6. Odloča o najemanju posojil, o odtujitvi ali prenosu osnovnih sredstev in o dajanju posojil iz lastnih skladov. 7. Odloča o temeljni delitvi čistega dohodka: a) s pravilnikom o delitvi čistega dohodka, ki se sprejema po istem postopku kot statut podjeja in je njegov sestavni del; b) z letnim družbenem planom s tem, da sprejema konkretna merila delitve za vsako poslovno leto: c) s spremembo letnega družbenega plana, v katerem lahko v izrednih primerih, če se zaradi posebnih okoliščin pričakuje poslovna izguba ali nastopijo drugi nepredvideni dogodki, zaradi katerih je ogrožena izpolnitev družbenega pliana, menja merila delitve čistega dohodka. B. Odloča o delitvi osebnega dohodka — s sprejemom pravilnika o delitvi osebnega dohodka. 9. Odloča o poslovnem sodelovanju in poslovnem združevanju z drugimi delovnimi organizacijami. 10. Odloča o združitvi in razdelitvi gospodarske organizacije — s pritrditvijo delovnega kolektiva, oziroma o osamosvojitvi posameznih organizacijskih enot. 11. Sprejema pravilnike podjetja. 12. Voli izmed delavcev gospodarske organizacije upravni odbor. 15. Voli direktorja gospodarske organizacije. " 14. Določa delovni čas in druge temeljne delovne pogoje gospodarske organizacije. 15. Izvršuje druge naloge, ki so mu po zakonitih predpisih ali statutu in pravilnikih RLV dane v pristojnost. Sklepi centralnega delavskega sveta so obvezni za celoten kolektiv in tudi za vse posamezne organizacijske poslovne enote. Obratni delavski svet ekonomske enote lahko zahteva ponovno obravnavanje sklepa centralnega delavskega sveta, če mdislii, da ta sklep posega v njene s tem statutom zajamčene pravice internega samoupravljanja. Ponovni sklep CDS je dokončen, mora pa biti primerno obrazložen. VOLITVE CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA Centralni delavski svet šteje ?0 članov. Če se število članov kolektiva poveča preko 3.000, se voli na vsakih 50 na- daljnjih članov kolektiva 1 član CDS. 50 članov centralnega delavskega sveta se voli na podlagi enotne liste kandidatov, ki ga predloži Sindikalna podružnica RLV ali drugi v zakonu določeni upravičenci. Ostale člane CDS volijo obratni delavski sveti posameznih ekonomskih enot in zbor kolektiva predračunske enote, število članov, ki jih volijo posamezne ekonomske enote oziroma predračunska enota, določi centralni delavski svet z odl.očbo, s katero razpisuje volitve, pri čemer upošteva številčno s-tanje in ekonomski pomen vsake ekonomske enote, vendar tako, da mora biti zastopana v CDS vsaka ekonomska enota oziroma predračunska enota. Centralni delavski svet se voli za mandatno dobo 2 let, vsako leto pa se na novo izvoli polovica njegovih članov. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma član centralnega delavskega sveta. Direktor ne more biti član centralnega delavskega sveta. Delavski svet in poedini člani delavskega sveta se" lahko odpokličejo tudi pred potekom časa, za katerega so izvoljeni, če izgubijo zaupanje delovnega kolektiva. Predlog za odpoklic celotnega CDS lahko vloži: 1. zbor delovnega kolektiva — če tako odločijo sestanki enot, ki tvorijo več kot eno četrtino zaposlenih; 2. obratna delavska sveta dveh ekonomskih enot — po pritrditvi zbora ekonomske enote; 5. sindikalna podružnica RLV, če je za to glasovalo najmanj število članov, ki tvori eno desetino zaposlenih v RLV; 4. skupina članov kolektiva, ki mora znašati najmanj eno desetino ob času vložitve predloga zaposlenih delavcev in uslužbencev. Predlog za odpoklic člana CDS lahko vloži: 1. Sindikalna podružnica RLV; 2. obratni delavski svet tiste ekonomske enote, v kateri je član zaposlen; 5. skupina članov kolektiva, ki mora znašati najmanj eno dvajsetino v času odpoklica v RLV zaposlenih delavcev in uslužbencev. Predlog za odpoklic mora biti pismen in obrazložen. Volitve in odpoklic članov CDS se vrši na način, kot je predpisan z zakonitimi predpisi. FUNKCIONIRANJE CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA Centralni delavski svet izvoli iz svojih vrst predsednika in dva podpredsednika. V primeru odsotnosti določi predsednik CDS, kateri od podpredsednikov ga bo v tem času nadomeščal. Zadeve iz svoje pristojnosti rešuje CDS kolektivno na sejah, ki so redne ali izredne. Redne seje sklicuje predsednik CDS po potrebi, vendar najmanj enkrat v šestih tednih. Izredno sejo CDS skliče predsednik CDS, predlog za sklicanje izredne seje pa lahko dajo: — upravni odbor, — izvršni odbor sindikalne podružnice, — ena tretina članov delavskega sveta, — direktor, če gre za ponovna obravnavanja sklepa, ki ga je direktor zadržal zaradi nezakonitosti ali škodljivosti za podjetje, — obratni delavski svet, če gre za obravnavanje pritožbe obratnega delavskega sveta ekonomske enote zoper sklep CDS, s katerim naj bi bile kršene samoupravne pravice ekonomskih enot in njihovih obračunskih enot. Če predsednik CDS v rokn 8 dni, odkar je dobiil predlog za sklicanje izredne seje CDS, ne skliče izredne seje, jo je upravičen sklicati in voditi predlagatelj. Seja centralnega delavskega sveta je sklepčna, če je na njej navzočih najmanj polovica članov. Ce je na dnevnem redu sprejemanje statuta podjetja, letnega družbenega plana, pravilnika o delitvi čistega in osebnega dohodka, sklep o združitvi ali razdružitvi podjetja, je seja sklepčna, če ji prisostvuje najmanj dve tretjine članov. Centralni delavski svet sprejme sklep, Če je zanj glasovalo več kot polovica članov, navzočih na seji. Predsednik centralnega delavskega sveta predstavlja CDS, sklicuje njegove seje, tem sejam predseduje in jih vodi ter predpisuje sklepe in določbe, ki jih je izdal DS v svoji pristojnosti. O vsaki seji CDS se piše zapisnik, ki ga podpiše predsednik in dva o ve rov a-telja zapisnika, ki jih izvoli CDS. CDS izvoli svojega stalnega zapisnikarja, ki sopodpiše vsak zapisnik. Vabilo k seji CDS se dostavi vsaj 5 dni pred dnevom, določenim za sejo, z dnevnim redom in razpravnim materialom, vsakemu posameznemu članu CDS. Seje CDS so javne in jim lahko prisostvuje vsak član kolektiva, z odobritvijo predsednika CDS pa tudi nečlani kolektiva. Pristop nečlanov CDS na sejo se lahko za brani samo zaradi čuvanja gospodarskih skrivnosti podjetja. Predsednik CDS lahko odstrani iz seje vsakega člana ali nečlana CDS, ki moti z nedisciplino ali nedostojnim obnašanjem njegovo delo. Ce gre pri tem za člana CDS ali za člana kolektiva, ki je bil posebej vabljen na to sejo, se v tem primeru zoper njega predlaga disciplinski postopek pri disciplinski komisiji ObLO Šoštanj oziroma disciplinski komisiji RLV. Sejam centralnega delavskega sveta so dolžni prisostvovati vsi člani delavskega sveta, upravnega odbora, direktor in vodilni delavci podjetja. Vsak član CDS ima pravico, postavljati članom upravnega odbora, direktorju oziroma njegovemu pomočniku in vodilnim delavcem vprašanja in zahtevati pojasnila, le-ti pa so dolžni dati odgovor. Centralni delavski svet izvoli za posamezna področja iz svojih vrst ter vrst delavcev i tralnega delavskega sveta ali upravnega odbora, če ugotovi, da je ta sklesp nezakonit. Sporno stvar mora nemudoma z obrazloženim mnenjem predložiti tistemu organu, ki je tak sklep sprejel. Ce ta organ vztraja pri prvotnem sklepu ali če direktor ugotovi, da je tudi v novo sprejeti obliki nezakonit, ga mora nemudoma predložiti pristojnemu občinskemu organu. Direktor zadrži izvršitev sklepa obratnega dela v sike g a sveta oziroma samoupravnih organov obračunskih in predračunskih enot, če ugotovi, da je sklep nezakonit, mora pa sporno vprašanje nemudoma predložiti s primerno obrazložitvijo temu organu v ponovno sklepanje. Ce je tudi ponovni sklep po ugotovitvi direkto.rja nezakonit, ga predloži upravnemu odiboru RLV, ki ima pravico, da tak sklep razveljavi, če se organ, čigar sklep je bil razveljavljen z razveljavitvijo ne. strinja, lahko zahteva, da o spornem vprašanju odloči pristojni občinski organ, če gre za spor o splošnem pravnem gredpisu, če pa gre za interni sannoupravni predpis RLV, pa njegov CD6. Direktor lahko zadrži izvršitev sklepa centralnega delavskega sveta, upravnega odbora, obratnega delavskega sveta ali sainoup ravnil organov obračunskih ali predračunskih enot, če misli, da je za podjetje škodljiv. O tem primeru mora sporno vprašanje s primerno obrazložitvijo in pripombami \ miti organu, ki je tak. sklep sprejel. Ce je tudi ponovni sklep tega organa takšen, da je po oceni' direktorja za podjetje škodljiv, lahko direktor zahteva: 1. če gre za sklep centralnega delavskega sveta — referendum kolektiva o spornem vprašanju; 2. če gre za sklep upravnega odbora, obratnega delavskega sveta ali samoupravnih organov obračunske ali predračunske enote — centralnemu delav-skeinu svetu RLV, čigar sklep je dokončen. Centralni delavski svet lahko ob reševanju tega vprašanja tudi sklene, da se sporno vprašanje predloži ko-1 aktivu v referendum. Ce gre za obravnavanje sklepa samoupravnega organa obračunske enote, mora centralni delavski svet pribaviti pred dokončnim sklepanjem mnenje obratnega delavskega sveta tiste ekonomske enote, v katero je ta obračunska enota vključena. Direktorja gospodarske organizacije postavlja in razrešuje na podlagi javnega razpisa, ki ga razpiše upravni odbor. Centralni delavski svet RLV v soglasju z Občinskim ljudskim odborom boštanj, za dobo 4 let, vendar pa je lahko po prenehanju mandata ponovno izvoljen. V primeru nezakonitega dela ali slabega gospodarjenja, ki ima očitne posledice na finančni rezultat podjetja, se ga lahko pred rokom odpokliče. Za učinkovito izvrševanje nalog gospodarske organizacije izdaja direktor odločbe, službene naloge in službena navodila, ki so pod disciplinsko odgovornostjo obvezni za vsakega člana kolektiva RLV. S svojimi odločbami razporeja delavce na delovna mesta, imenuje komisije za izvrševanje določenih tekočih in stalnih zadev, s svojimi službenimi nalogami pa zahteva od vsakega delavca in uslužbenca RLV izvršitev določenih del, za katera je ta delavec ali uslužbenec po svoji strokovni izobrazbi ali glede na svoje delovno mesto sposoben izvršiti, ne jflede na to, ali spadajo takšna dela v ožji okvir delovnega mesta, ki ga ta delavec ali uslužbenec vrši. Direktor izvršuje svoje pravice in dolžnosti sam, preko svojih upravnih in strokovnih služb in preko delavcev in uslužbencev RLV, ki jih za konkretno opravilo pooblasti. UPRAVNE IN STROKOVNE SLUŽBE RLV Direktor izvršuje svoje strokovne, tehnične in admiiiistrativno-upravne naloge preko upravnih in strokovnih islužb RLV, ki tvorijo skupno upravo RLV. Neposredna pomočnika pri izvrševanju direktorjevih pravic in dolžnosti sta: 1. tehnični direktor, ki vodi tehnično poslovanje podjetja, koordinira dejavnost proizvodnih enot in tehničnih strokovnih služb in odgovarja za varnost pri delu v smislu določil zakona o rudarstvu; je vodja tehnične službe RLV; 2. pomočnik direktorja, ki koordinira delo ostalih upravnih -in strokovnih služb podjetja, nadzira in spremlja izvajanje družbenega plana ter zastopa direktorja v mejah pooblastil oziroma ga v času odsotnosti nadomešča. Za izvrševanje strokovnih, tehničnih in administrativnih opravil pa ima direktor svoje upravne in strokovne službe, na katere prenaša v stalno pristojnost določene svoje kompetence iz tistega področja, za katere so te upravno-sttokovne službe organizirane. Istočasno pa so vse te službe dolžne, da izvršijo vsa tista dela, ki so potrebna samoupravnim organom in poslovnim organizacijskim enotam RLV za njihovo redno poslovanje. Te službe so: 1. tehnična služba; 2. finančno-računsika služba; 3. komercialna služba; 4. kadrovsko-socialna služba; 3. splošna služba; 6. gradbena služba. Na čelu teh služb so vodje služb (razen tehnične, ki jo vodi tehnični direktor), ki so odgovorni tako samoupravnim organom in direktorju kot tudi organom družbeuo-političnih skupnosti za zakonito poslovanje podjetja iz svojega področja, za pravilnost poslovanja in dobro gospodarjenje s sredstvi ter za tekočo in ažurno izvrševanje zadev. Upravne službe obsegajo eno ali več strokovnih dejavnosti sorodnega značaja in predstavljajo organizacijsko celoto. Samostojne in pomožne strokovne službe, ki obsegajo posamezno specializirano strokovno dejavnost, pomembno za RL^ , pa so vključene v te.upravne službe. Vsak uslužbenec, ki dela v upravnih in strokovnih službah RLV je osebno odgovoren za zakonitost, pravilnost in ažurnost svojega poslovanja, ki mu je določeno z njegovim delovnim mestom ali s posebnimi službenimi nalogi. Tehnični direktor, pomočnik direktorja in vodje služb lahko izdajo v soglasju z direktorjem oziroma v okviru njegovih pooblastil iz svojega delovnega področja službene naloge in navodila, ki so obvezni za vse člane kolektiva RLV. 'Iti. službeni nalogi liu navodila ne smejo posegati v samoupravne pravice kateregakoli samoupravnega organa RLV. Za boljše izvrševanje proizvodne dejavnosti organizira podjetje obrate, delavnice *in druge poslovne organizacijske enote. Te poslovne organizacijske enote se skladajo z organizacijsko shemo samoupravnih organov RLV. Upravne in strokovne službe RLV sestavljajo^ skupaj s poslovnimi organizacijskimi enotami organizacijsko shemo RLV, ki je sestavni del tega statuta in iz katere je razvidna njihova medsebojna povezanost, nad in podrejenost ter službena odgovornost njihovih vodij. Poslovne organizacijske enote, ki imajo značaj osnovne gospodarske dejavnosti (proizvodnja lignita) ali pomožne gospodarske dejavnosti, ki je povezana z osnovo, so organizacijsko vključene v tehnično službo podjetja in neposredno podrejene glavnemu inženirju ter preko njega tehničnemu direktorju. Glavni inženir vodi in koordinira celotno proizvodno dejavnost podjetja tako v poslovnih organizacijskih enotah osnovne proizvodnje kot potrebne pomožne proizvodnje. V posebno pomembnih proizvodnih enotah, ki imajo glede na svoje specifične pogoje in naloge posebne tehnične in strokovne probleme, se lahko imenuje posebni glavni inženir, ki neposredno odgovarja tehničnemu direktorju (raziskovalni oddelek — jaina-zapad). Osnovna in pomožna proizvodna dejavnost se odvija v sledečih obratih: 1. jama-vzhod; 2. klasirniea; 3. elektrostrojui obrat; 4. zunanji obrat; 3. avtoparik; 6. raziskovalni oddelek — jama-zapad; 7. gradbeni obrat; 5. obrat EF£. Pomožni proizvodni obrati, ki niso tesneje povezani z osnovno proizvodnjo, so neposredno podrejeni pomočniku direktorja RLV. Na čelu obratov so vodje obratov, ki so obenem vodje ekonomskih enot. Glavni inženir in vodje ekonomskih enot lahko izdajajo v okviru svojega službenega delokroga službene naloge in navodila. Vodilni delavci RLV so: 1. direktor; 2. pomočnik direktorja; 3. tehnični direktor; 4. glavni inženirji; 5. vodje upravnih služb; b. vodje ekonomskih enot; 7. vodje samostojnih strokovnih služb. ORGAJVI EKONOMSKE ENOTE Zbor ekonomske enote je neposredni organ samoupravljanja in veljajo za njega smiselno ista določila kot za zbor ikoleiktiva. Stkliicuje ga: ».Obratni delavski svet oziroma njegov predsednik; Sindikalni odbor te ekonomske enote; Vodja ekonomske enote — tudi na zahtevo direktorja. Predsednik obratnega delavskega sveta je dolžan sklicati zbor ekonomske enote, če to zahteva vsaj dve obračunski enoti ali ena obračunska enota, ki ima več kot eno petino 61anov kolektiva te ekonomske enote. Manjše ekonomske enote izvršijo zbor na skupnem sestanku, v večjih ekonomskih enotah pa se tehnično izvrši tako, da sklicatelj naloži obračunskim enotam oziroma njjhorim predsednikom, da izvedejo v določenem kratkem roku sestanke po obračunskih enotah, na katerih se povsod obravnava isti dnevni red in se dajo mnenja in zaključki. Za obratni delavski svet ti sklepi in zaključki niso obvezni, vendar pa mora ODS drugačno mnenje utemeljiti in obrazložiti. Obratni delavski svet je najvišji organ samoupravljanja ekonomske enote, ima glede na velikost ekonomske enote od 13 do 30 članov, v njem pa morajo biti zastopane vse obračunske enote. ODS izvoli iz svojih vrst predsednika in njegovega namestnika, ki vodi seje ODS, jih sklicuje ter podpisuje sklepe in zapisnike. ODS izvoli svojega stalnega zapisnikarja, ki je odgovoren za administrativno poslovanje in poroča o izvrševanju sklepov. Volitve v obratne delavske svete se vršijo po zakonitih predpisih o volitvah v organe samoupravljanja istočasno z volitvami v centralni delavski svet. Za odpoklic obratnega delavskega sveta kot celote ali njegovih posameznih članov, veljajo smiselno ista določila, kot so za odpoklic CDS in njegovih članov. PRISTOJNOSTI OBRATNEGA DELAVSKEGA SVETA 1. skrbi za pravilno izvrševanje gospodarskega načrta oziroma letnega družbenega plana in s svojimi sklepi izvaja ukrepe za pospeševanje proizvodnje, povečanje storilnosti dela, znižanje proizvodnih stroškov, izboljšanje kvalitete proizvodov itd. v svoji ekonomski enoti; 2. sprejema mesečni operativni in finančni plan proizvodnje v svoji ekonomski enoti v okviru družbenega plana podjetja ter na podlagi obrazloženega predloga vodij ekonomske enote; 3. obravnava gospodarjenje z osnovnimi sredstvi v ekonomski enoti; 4. obravnava mesečui pregled izvršitve plana in mesečni finančni obračun za ekonomstko enoto in njene obračunske enote in sprejema v zvezi s tem konkretne napotke za nadaljnje poslovanje in zboljšanje strukture stroškov in deli ustvarjena lastna sredstva na osebne dohodke in sklade po določilih pravilnika o delitvi čistega dohodka RLV, osebne dohodke pa deli po zasnovah in merilih pravilnika . o delitvi osebnih dohodkov na obračunske enote; 3. sestavlja načrt uporabe lastnih sredstev amortizacije in investicijskega vzdrževanja in odloča o njegovih popravkih in spremembah; 6. določa o delitvi skladov nerazporejenih sredstev, ki pripadajo ekonomski enoti po potrditvi zaključnega računa RLV — v namene, ki so določeni v pravilniku o sredstvih in skladih RLV (smiselno v iste namene, kot se deli sklad skupne porabe RLV; ne za osebne dohodke); 7. odloča (praviloma preko svoje komisije za kadre) o sprejemanju in odpovedovanju delavcev — na podlagi predloga oziroma mnenja organov obračunskih enot; 8. obravnava in ureja s svojimi sklepi in napotki delovne odnose v obračunskih enotah-in obravnava pritožbe članov kolektiva iz tega področja: 9. daje predloge za ustanovitev novih delovnih mest v tej ekonomski enoti centralnemu delavskemu svetu — na podlagi predlogov oziroma mnenja organov obračunske enote; 10. obravnava in spremlja norme in akorde in daje predloge za nove norme ali akorde oziroma spremembe obstoječih — na podlagi predlogov oziroma mnenj organov obračunskih enot; 11. daje svoje mnenje in priporočila k prošnjam, ki jih vlagajo člani kolektiva EE na samoupravne organe rudnika in odloča o sledečih prošnjah: a) za neplačani izredni dopust do 30 dni — razen če gre za neplačani dopust istočasno večji skupini delavcev, ko o tem odloča upravni odbor RLV, b) za plačani izredni dopust zaradi polaganja izpitov v trajanju do 3 dni, c) o prošnjah za odhod na delovno akcijo, udeležbo na družbeno-političnih seminarjih itd.; 12. obravnava sklepe in napotke upravnega odbora v zvezi z izvrševanjem letnega plana, izboljšanjem produkcije itd. in skrbi za njihovo konkretno izvršitev v tej EE; 13. odloča o drugih zadevah, ki so ji dane s tem statutom, s posameznimi pravilniki ali sklepi centralnega DS v pristojnost. Za svoje delo lahko formira komisije, ki imajo načeloma predlagalni in strokovno svetovalni značaj, lahko pa nanje prenese posamezne pristojnosti odločanja o zadevah iz njihovega področja. Te komisije so: 1. komisija za proizvodnjo in ekonomska vprašanja; 2. komisija za osebne dohodke; 3. HTV komisija; 4. komisija za kadre (dokončno odloča o sprejemanju in odpovedi delavcev). Vodja ekonomske enote vodi tekoče poslovanje in organizira delovni proces v tej ekonomski enoti v skladu z gospodarskim načrtom RLV ter izvršuje sklepe obratnega delavskega sveta in sklepe samoupravnih organov rudnika. V mejah direktorjevih pooblastil je disciplinski starešina za vse delavce in uslužbence te ekonomske enote. Nima samostojne pravice zadržanja izvršitve sklepov obratnega delavskega sveta ali drugih samoupravnih organov v tej ekonomski enoti, je pa dolžna direktorja opozoriti na vse zakonite ter za ekonomsko enoto ali podjetje kot celoto, škodljive sklepe obratnega delavskega sveta ali samoupravnih organov obračunskih enot. Odgovarja tako samoupravnim • organom svoje ekonomske enote kot tudi direktorju podjetja in centralnim samoupravnim organom za zakonitost, pravilnost in uspešnost poslovanja. Strokovno je dolžan upoštevati vse naloge in navodila direktorja in njegovih upravnih in strokovnih služb, ima pa pravico in je tudi dolžan, se teh služb za izvrševanje posameznih strokovnih ali administrativnih nalog svoje ekonomske enote posluževati. (Nadaljevanje na 10. strani) (Nadaljevanje s prejšnje strani) OBRAČUNSKE ENOTE Organi obračunske enote so: 1. zbor obračunske enote; 2. odbor zbora obračunske enote oziroma v manjših obračunskih enotah predsednik zbora obračunske enote; 3. vodja obračunske enote. Odbor zbora obračunske enote se voli le v tistih obračunskih enotah, ki imajo nad 30 člaaov. Odbor šteje od 3 do 7 članov Odbor ima predsednika, ki ga izvoli zbor in njegovega namestnika, vodja obračunske enote pa je po položaju član odbora. Odbor zbora obračunske enote je najvišji organ samoupravljanja te obračunske enote. , ... . V ekonomskih enotah, ki imajomanj kot 3(1 članov, izvršuje vse pravice m dolžnosti najvišjega organa upravljanja neposredno zbor obračunske enote. V tem primeru izvoli predsednika zbora obračunske enote in njegovega namestnika, ki tvorita skupno z vodjem obračunske enote predsedstvo zbora ekonomske enote. Predsednik zbora ekonomske enote vodi in sklicuje seje zbora ter pripravlja skupno s predsedstvom gradivo za seje. V pristojnosti samoupravnih organov obračunskih enot spada: _ 1. obravnavanje poslovanja obračunske enote in analiziranje stroškov tega po- slovanja; 2. zavestno prevzemanje planskih nalog in njihovo izvajanje s skrbjo dobrega gospodarja; 3. obravnavanje in sprejemanje plana proizvodnje (operativnega plana) obračunske enote po predlogu vodje obračunske enote; 4. obravnavanje plana dopustov, analiziranje stanja bolezenskih in drugih izostankov in sprejemanje ustreznih ukrepov za izboljšanje; 5. obravnava probleme is področja delovnih odnosov, izvajanja HTV predpisov, spoštovanja materialne in disciplinske odgovornosti in daje ustrezne predloge obratnim delavskim svetom, njegovim komisijam ali drugim samoupravnim organom oziroma v mejah svojih pooblastil sprejema ustrezne sklepe; 6. obravnava sklepe, napotke in priporočila centralnega delavskega sveta, upravnega odbora in obratnega delavskega sveta ter sprejema sklepe za njihovo konkretno izvrševanje na delovnem področju le obračunske enote ter daje mnenja k predlogom in osnutkom normativnih aktov RLV; 7. obravnava in si konkretno prilagaja predpise in sklepe, ki se nanašajo na organizacijo dela in sistem obračuna in daje ustrezne predloge; 8. daje svoja mnenja in priporočila k prošnjam in pritožbam posameznih članov obračunske enote: lJ. izvršuje druge naloge, ki so mu dane v pristojnost. Za svoje delo po potrebi formira komisije, ki imajo načeloma predlagalni in strokovno svetovalni značaj, lahko pa nanje prenese nekatere od svojih pristojnosti. Te komisije so: 1. komisija za proizvodnjo in ekonomska vprašanja; 2. komisija za kadre in osebne dohodke; 3. HTV komisija. Vodja obračunske enote je strokovni vodja organizacijskega procesa in drugega dela v tej obračunski enoti, ter neposredno izvaja sklepe samoupravnega organa obračunske enote, aH sklepe obratnega delavskega sveta, v strokovnem pogledu pa naloge in navodila vodje ekonomske enote. Za pravilnost m uspešnost poslovanja je odgovoren tako samoupravnim organom svoje obračunske enote kot tudi samoupravnim organom ekonomske enote iu vodji ekonomske enote. PREDRAČUNSKA ENOTA V predračunski enoti so združeni v samoupravno skupnost vsi tisti člani delovnega kolektiva RLV, ki so razporejeni na delovna mesta v upravnih in strokovnih službah podjetju. (Uprava RLV). Neposredni organ samoupravljanja je zbor predračunske enote. Za ta zbor veljajo smiselno tista določila, kot za zbore drugih samoupravnih enot RLV. Najvišji organ samoupravljanja v predračunski enoti je odbor zbora predračunske enote, ki ima 3 do 7 članov. Za volitve tega odbora veljajo smiselno ista določila kot za volitve odborov obračunskih enot. Odbor ima tudi svojega predsednika in njegovega namestnika, ki ju izvoli zbor predračunske enote. Direktor oziroma po njegovem pooblastilu pomočnik direktorja je po svojem položaju član tega odbora. PRISTOJNOST ODBORA ZBORA OBRAČUNSKE ENOTE J. obravnava razdelitev sredstev za osebne dohodke, ki se zbirajo na podlagi prispevkov obračunskih enot; 2. daje svoje.mnenje prošnjam in pritožbam svojih članov na druge samoupravne organe RLV; 3. daje predloge za nabavo osnovnih sredstev in inventarja upravnih in strokovnih služb; 4. dovoljuje izredni neplačani dopust in določa dodatni dopust svojih članov; 5. obravnava odnose med člani svojega kolektiva in skrbi za izboljšanje delovnih pogojev; 6. organizira skupna posvetovanja članov kolektiva o tistih sklepih in napotkih samoupravnih organov RLV, ki so skupnega pomena za celotno podjetje m za poslovanje teh služb; 7. obravnava in rešuje druge zadeve, ki so skupnega pomena za njegov kolektiv. Skrb za človeka, povečana proizvodnost dela in mehanizacija - glavna posebnost socialistične proizvodnje Smotrno uvajanje »delne ali popolne mehanizacije in avtomatizacije« osnovni pogoj za reševanje velikih gospodarskih nalog. pogoj: »Lažje — sigurneje, brez nevarnosti«. Razumljivo je, da mora imeti povečano zanimanje vseh zaposlenih za mehanizacijo, predvsem v pogledu odkopnih metod in raznih načinov strojnega dobivanja premoga, nadalje raznih načinov jeklenega podgraje-vanja na širokih čelih in v progah, transportne tehnike in ostalega, za posledico tudi zmanjšanje fizičnega napora rudarjev ter izboljšano tehniko varnosti zaposlenih proti raznim nezgodam in poškodbam. V tem smislu moramo še nadalje učinkovito ukrepati, kajti mehanizacija, ki istočasno ne nudi največje tehnične varnosti in optimalne zdravstvene in delovne zaščite, ne more biti socialistična mehanizacija. Hitro razvijanje socialistične proizvodnje je samo takrat mogoče, če storimo vse, da dragoceno zdravje in življenje našega človeka obdržimo in čuvamo. Ta zahteva je v skladu z našim etičnim osnovnim stavkom, da je človek najdragocenejši kapital socialistične družbe. Časi Biinevajo, ko se je morala vršiti proizvodnja premoga za »vsako ceno«. Z novim gospodarskim sistemom pa se vse bolj sprašujemo, kakšna je cena tone premoga. Znižanje proizvodnih stroškov pa bomo postopoma dosegli, če se bo vsak član kolektiva še bolj zavestno kot doslej, vključil v povečanje odkopne storitve, izpopolnjevanje organizacije dela, boljšega gospodarjenja z materialom in vzdrževanje jamske mehanizacije ter znižanje števila delovnih nezgod. Naši mesečni dohodki bodo večji le, če bomo delali boljše kot doslej. Splošno znano pa je, da Sc kolektiv velenjskih rudarjev po proizvodnosti dela uvršča med evropske dosežke odkopne, jamske in rudniške storitve. Skrb za delovnega človeka je na rudniku Velenje na višku in poleg proizvodnosti dela, dobiva vse priznanje pri nas in izven naših meja- - , .. Na dosedaj doseženih uspehih vzročne povezanosti med postopnim dvigom storilnosti dela, dobrim gospodarjenjem in skrbjo za človeka, pa se ne smemo uspavati. Rudarska tehnika se vedno izpopolnjuje in je v stalnem gibanju k boljšemu napredku in iskanju novih poti povečanja proizvodnosti dela in rentabilnosti podjetja. S prehodom na utrjevanje ekonomskih, odnosno obračunskih (Nadaljevanje na 11. strani) Mehanizacija olajša naporno delo rudarja, dviga storilnost dela in doprinaša k povišanju mesečnih osebnih dohodkov rudarjev. Vsebino socialistične rekonstrukcije, ki se kaže v racionalni organizaciji proizvodnje na osnovi znanstveno-tehničnega napredka rudarske tehnike in koriščenja delovne samoiniciative ter tozadevnih predlogov vseh zaposlenih fizičnih in umskih delavcev, moremo zajeti v naslednjem stavku: »Večjo in boljšo proizvodnjo z nižjimi proizvodnimi stroški v ugodnejših pogojih in skrajšanem delovnem času«. Odločujoče je, da prav v rudarstvu več kot doslej pazimo na smelejše uvajanje razne mehanizacije, predvsem na dobivanju premoga, da bomo hitreje reševali naloge povečanja proizvodnje, s čim nižjimi proizvodnimi stroški. Večkrat pa ta vprašanja obravnavamo enostransko: »Več — ceneje — hitreje«, ne da bi pri tem postavljali kot pred- V svetlih modernih in lepo urejenih stanovanjih prebivajo velenjski rudarji (0) JhidCtC Stev- 1 ~~ 10■ ianuar^a 1963 Ufydi & htenaj... Pot me vodi iz bohotnega mesta proti vzhodu. Pod razvalinami nekdanjega gradu pa zavije proti severu in že se znajdem v soteski, kjer so spretno izpeljane cesta, železnica in rečica Paka. Utrip časa je narekoval, da potujem po lepi široki in gladki asfaltni cesti, obdani na obeh straneh s strmimi hribi. Žal je prijetne vožnje že konec pri domačiji, kjer nas spomenik XIV. divizije spominja legendarnega pohoda po Štajerski. Od tn dalje te dragi popotnik zopet »ziblje< v ritmu žuboreča Paka. Pod reberjem ob strugi sameva stara opuščena žaga. Malo pod modernim poslopjem zagledam vabljivo slikanico z nahrbtnikom. v njem steklenico in markacijsko oznako z eno uro hoda strmo v hrib. Ze me zanese o strmo, serpetinasto in zvoženo gozdno cesto, ko začutim osvežujoč zrak borovcev. Globoko zaja-mem dih. Prijetno ogret stopam dalje, po prvi ravnici mimo klasičnega hleva »s podom< in staro streho, pokrito s cepljenimi deščicami. Svojstven duh odpadle hlevske mastcljec me žene dalje v hrib mimo nizkih grmičkov, smrečic in šopov gostega mahu. Zopet strmo pobočje. Ozrem se o dolino. Pod seboj zagledam vijugasto traso železniške proge in ceste. Še prehod skozi mešani gozd — in korak mi zastane na drugi, še lepši polici. Lepa pobočja mi dajo pomisliti na prijetno smučišče. Dolgouhi zajec me skoraj prestraši, ko v teku prečka čistino. Slišal sem, da je tu precej divjadi. V tem času ne manjka tudi divjih prašičev. Spomnil sem se naših lovcev. Lep razgled po dolini. Tam svetlikajoče se hiše. Da. to so troja velenjska jezera. Pred temi se dviga mogočno iz tal resnična maketa rudarskega mesteca, nižje ob gozdu izvozni stolp ter dalje kipeči hladilniki šoštanjske elektrarne. Res lepa je naša šaleška dolina. Pogled v daljavo se sreča s Savinjskimi Alpami. Raduho, Smrekovcem. Peco, Uršljo goro. Vodomljo in nad menoj še skalnati Špik. Za nižjim gričevjem proti jugu izstopa Savinjska dolina z mestom Celjem v ozadju. Izza košatih smrek se že od daleč svetlika rdeča streha planinskega doma na Paškem (Nadaljevanje z 10. strani) enot, z ozirom na nov gospodarski sistem, tako organizacijsko, kot tudi z ozirom na materialno odgovornost, se bodo morali člani ekonomskih, odnosno obračunskih skupnosti vedno zavedati, da je boljša gospodarnost podjetja odvisna od porabe raznih materialov, kot n. pr. jamskega lesa, razstreliva in drugega boljšega preventivnega vzdrževanja jamske mehanizacije, da bo čim daljša doba uporabnosti strojev in naprav, večje storilnosti dela ter povečane varnosti pri proizvodnji premoga in izpopolnjene organizacije dela. Pri nadaljnjem in še boljšem izvrševanju zgoraj nakazanih nalog, bomo še v bodoče kot doslej, krepili in izpopolnjevali socialistično proizvodnjo v rudarstvu. Ing. ŠZ kozjaku. Še malo napora in že stojim pred prijazno oskrbnico. Skladovnice drv' na dvorišču kažejo. da so se »domci< dobro pripravili na zimo. Toplo zakurjena kmečka peč daje prijetno toploto lokalu in prišlecem, ki si ob vročem planinskem čaju gasimo žejo. Sedaj imamo polno kočo smučarjev«, mi pripoveduje oskrbnik. Zelo radi pridejo na tukajšnja smučišča. Razpoloženi in nasmejanih obrazov posedajo za mizo, se krepko podložijo in si vneto pripovedujejo svoja doživetja. Svežina in razigranost prihajata od njih. Navdušeni skakalci si bodo v prihodnje še uredili skakalnico, predvsem odskočno mizo. Predvidevajo pa o letošnji sezoni še mnogo takšnih tekmovanj. Oskrbnik pa ima tudi besedo za >splošne« smučarje, one, ki kri- V številki 20 z dne i?, novembra 1962 smo objavili članek z gornjim naslovom. Na ta članek nam je poslala prodajalka jabolčni ka odgovor, v katerem navaja, da želi javnost objektivno informirati. Ta njen odgovor se glasi takole: »Pod tem svojevrstnim in vse preveč vsakdanjim naslovom je uredništvo s svoje strani komentiralo v št. 18—19 glasila objavljeno sliko moje hiše z na njej navedenimi prodajnimi cenami sadjevca in prišlo do zaključka, da njen avtor Ojsteršek Alojz ni v ničemer pogrešil in da zlasti ni navedel napačnih cen. Res je, da sem kritične sobote in nedelje ustregla nenehnim prošnjam voj. obveznikov in jim prodala nekaj starega jabolčnika in hrušovca, ki sem ga imela sicer namen hraniti za prihodnje leto. Prvi dan sem jim prodala manjšo količino hrušovca po ustaljeni ceni 80 din in ne po 60 din kot je napačno navedeno v ceniku »Rudarja«. Naslednji dan sem prodala še nekaj litrov jabolčnika, nato pa sem hotela prodajo ustaviti, ker sem spoznala, da ne bi mogla brez škode za lastno gospodarstvo še kaj več pogrešati. Voj. obvezniki se s tem mojim stališčem niso hoteli spoprijazniti in s prošn jami in spraševanjem niso odnehali, tako da sem končno popustila in pristala na nadaljnjo prodajo, vendar le pod pogojem, če plačajo zanj 100 dinarjev. Voj. obvezniki so se s tem brez nadaljnjega strinjali in izjavljali, da je tak jabolčni k (mošančke, londonski pejpingi itd.) vreden še več in da jim je ljubši kot vino v marsikateri gostilni. Tako sem s točenjem nadaljevala tudi v nedeljo in večinoma polnila čutarice, ki pa jih je bilo treba najprej prati v vroči in nato še izpirati v hladni vodi. Voj. obvezniki so, jih namreč sprejeli neposredno iz skladišča vse prepojene z naftalinom, tako da je bila neposredna uporaba docela nemogoča. Ker držijo čutarice več kot liter in ker je bilo nujno potrebno dodatno delo, so žarijo širom po pobočju. >Morda že prihodnjo sezono dobite vleč-nico«, izjavlja, saj se planinsko društvo skupno s predstavniki smučarskega kluba že vneto pripravlja na to akcijo. »Vožnjo boste imeli navzdol in navzgor.« Tako konča svoj govor. Iz njihovih žarečih oči vidim, da naša mladina idejo o zimskem športnem centru toplo pozdravlja. Pa tudi starejši se tej pobudi pridružujemo. Kar poglejte! Daleč naokoli ni podobne naprave. Naši tereni pa so idealni za s muk, slalom itd. Tudi zaledje je dovolj veliko. Računamo, da bo s tem zelo narasel tudi promet v postojanki. Mladincem kar žarijo pogledi ob takšnem pogovoru. Oskrbnica ima polne roke dela. pa jo za hip premotimo. »Ja. veste, za silvestrovanje se pripravljamo. Jutri bomo imeli koline. pa čiščenje, dekoracijo, nabave itd. Vsi delamo za prijeten sprejem gostov. Prostora je do- voj. obvezniki sami od sebe povsem zadovoljni in veseli odštevali za čutarico tega sadjevca, jabolčnika najboljše kvalitete po 120 dinarjev. Take so torej bile prave cene in ne tiste, ki jih je prikazal Ojsteršek Alojz in kot je zatrjevalo uredništvo v članku, na katerega odgovarjam. Pri tem prav nič ne moti, da je uredništvo že opravilo poizvedbe in postreglo v članku s pričami v dokaz svojih trditev, ker sem o resnicoljubnosti vseh navedenih globoko prepričana in vem, da ne bi mogle kaj drugega povedati kot sem navedla v tem odgovoru. Ponovno podčrtujem, da ne bi nikdar pristala na točenje takega jabolčnika iz zaloge za prihodnje leto, če ne bi šlo prav za voj. obveznike in če ne bi bila v dobri veri, da služim s tein dobri stvari in da pomagam prav njim v okoliščinah, v katerih so se nenadoma znašli. Gotovo je obveščanje javnosti v časopisnih člankih važna naloga sedanjosti, biti pa mora objektivno in takšna bi morala biti tudi informacija »Rudarja«. Zato bi moralo uredništvo, če je že menilo, da je potrebno, v svoji volj, saj lahko postrežemo najmanj 200 gostov. Pridite še vi, tovariši, nas vljudno vabi. > A ko ste navdušeni fotoamater in ljubite naravo, pridite, tu posnetka plašne srnice ne bo težko ujeti. Pa za prijetno razpoloženje smo že tudi poskrbeli. Igral bo veseli trio izkušenih muzikantov iz doline. Skratka, vsega bo dovolj. Kuhinja vam bo nudila »ostanke< četvero-nožca, klet pa vse najboljše. Počitka to noč res ne predvidevamo, vseeno pa vam bodo na razpolago mlačno zakurjene sobice. Ljubitelji plesa bodo prišli na račun tudi drugi dan, če bodo to želeli.« Zahvalili smo se oskrbnici za nadobudno izva janje programa silvestrovanja in se na tiho že odločili, da ponesemo s seboj tudi smuči. Skrbi nas le še to, če bo plan osvojila in > prikupi jaža« tudi boljša polovica. Upajmo da. Zadovoljen z obiskom, sem se v mraku spuščal nazaj v dolino. Penšek informaciji seznaniti javnost tudi z vsemi zgoraj navedenimi olqol-nostrai. V tem primeru očividno ne bi bilo moči hiše ironično in omalovažujoče krstiti za »gostoljubno«. Končno pripominjam, da bi sploh bilo primernejše, če bi uredništvo tak način reagiranja na moje vljudno pismeno vprašanje z dne 31. 10. 1962 opustilo, kajti ta dogodek pač ne zasluži tako široke publicitete, razen tega pa se je s tem krog prizadetih oseb brez vsake potrebe še razširil, tako da bo končno besedo le treba prepustiti sodišču.« Korun Josipina Tako! Sedaj pa zares pTITa. Javnost je informirana z obeh plati. Prodajalka je mnenja, da bi bilo sploh primernejše, da ne bi bili reagirali na njeno prvo pismo, češ da ta dogodek pač ne zasluži tako široke publicitete. Morda tega res ne bi bili storili, pa je prodajalka to sama zahtevala, se pravi, da smo samo ugodili njeni prošnji. No, nič hudega! Enkrat smo reagirali mi, enkrat prodajalka — če je res, da v tretje rado gre — bo povedalo svoje še sodišče, kakor napoveduje prodajalka sama. Uredništvo V soboto, dne 19. januarja 1963 bo oib 20. uri v vseh prostorih Hotela »PAKA« I. RUDARSKI DRUŽABNI VEČER Program: 1. Otvoritev I. Rudarskega družaibnega večera 2. Zapoje oktet DPD »SVOBODA« Velenje 3. Povedal Vam ho . . . 4. Zapela bo Bettv Jurkovič 5. Nekaj zares, nekaj za šalo 6. Dober tek in na zdravje 7. Zaplešiimo % Rezervirano za člane kolektiva RLV .• @ Vstop prost """ V spremljavi priznanega kvarteta bo pela Bettv iurkovič. ' Vabi kokrfhiv "s 'Gos t i nskega«^^fjet ja , t»< Se enkrat ..Korunov toucek" Novoletne želje ž i postanejo živa stvarnost Nad menoj visoko je ažurno nebo. Pod njim se do tal kot dimni steber spušča mraznica. Komaj kilometer pred teboj razločiš obokane zidove nekdanjih lastnikov. In kakor piščeta pod njimi so se v mlado svobodo razrasle nove, ponosne stavbe. Ne, ne samo piščeta. Nad nje se dviga strmo nad lebdečo in pahljasto tančico velenjski nebotičnik. Sprehajam se po mehki gazi med novimi tisoč in še več stanovanji. In srebrni prah mi sili v oči, ostro pika v obraz. Kaj vse lahko ustvarijo človekove pridne roke... Koliko ur, noči in dni so preživeli kreatorji. Toda, vselej so bili prepričani, da bodo uspeli. Iz žitnih polj in močvirij tod je zraslo mesto. Kako posrečena arhitektonska igrača, vendar. Še več — pravljična igrača sem jo imenoval. Dvakrat pravljična v beli zimi, ko zvečer mežikajo le zastrte luči in vabijo neonske. V njihovem skrivnostnem siju pa plavajo neslišne srebrne snežinke. Vse je srebrno svetlikajoče se: moderne, ravne strehe, gladek asfalt, zaspane zelenice. Ko je jutro, potem je zimsko jutro tisočkrat lepše. Glej sonce, in v sleherni srebrni zvezdici je živ, mrzel, toda nenavadno žareč zlat plamenček. V velenjski gazi se ne izgubiš. Kako vendar, saj se v lepoti človek ne preda. In že stojim poleg rudarske šole. Odzvonilo je in dve sto (urnih) gojencev mirno čaka. Samo še tisto pesem bi dodal temu mlademu svetišču: »Kopljemo te, premog, ti sen in zaklad naše zemlje!« Ne, še nekoliko dalje. Le petdeset metrov ob Paki, tokrat hladno žuboreči, ukročeni in v zimski sen pozabljeni. Da, ob njej je še stavba več. Tri nadstropja. Velika okna in polna obrazov, nežnih, ob njih. Samo še mesec, prvi mesec v novem letu in življenje v njej bo kot gorska reka, ki se zlije v strugo sredi plodne ravnine. Nova šola! Zliti vse vode v strugo ni lahko. Ce so učitelju starši desna roka, potem gre. Razjarjeni severnik je zapihal in zvrtinčil srebrni prah. Obrnil sem vetru hrbet. Preko ceste se mi je nasmihal z zlatom obsijanimi okni nov zdravstveni dom. V njem je utrip dela celodneven. Pa, kaj bi! Zamahnil sem z roko, kot bi hotel pregnati neprijetne misli in se vsedel v rdeče vozilo. »Do novega jaška, prosim!« Hitro je zdrčalo in po nekaj minutah sem bil že tam. Umazane obraze rudarjev srečuješ in takrat še bolj občutiš, kako dragocene in težko je delo teh ljudi. »Naprej, naprej!« sem si rekel. »Res, kam naprej?« »Ne daleč. Do mesta, kjer bo rasel orjak, velenjski orjak. Vplinjevali bomo lignit, milijon ton lignita!« mi je pripovedoval prijatelj. __ Jaz pa sem si že slikal v domišljijo jeklenega robota. Kako silen bo vendar. Neznanski z neznansko dolgimi rokavi. Po njih bo brnela topla in močna pesem ... plin. »260 kilometrov dolgi rokavi!« se je tovariš zasmejal mojim, na pol izgovorjenim besedam. Da, tako bo. Robot se bo dvigal s tal že spomladi. Dvigal močno in čvrsto nekaj let. In nato! Nato bo hranil svoje železne orjake po vsej Sloveniji. Utihnil sem, kajti preveč silna, mogočna je bila misel na čas, ko bo robot — kombinat kraljeval v šaleški dolini in pomagal človeku v proizvodnji. Ste pomislili, koliko tisoč in tisoč ton premoga več bo treba! Ste pomislili, koliko novih stanovanj in novih tovarn. Takrat bo šaleško mesto še lepše, vabljivejše. Zopet brije, brije severnik, ki nikoli ne prizanaša. Kje si, rdeče vozilo? Hitro stopiva in že sva tam. Srečno! Srečno! Stokrat srečno! In gledaš nasmejane, čiste obraze. Škoda, da ne moreš videti še tisoč nakopanih ton lignita. Kup, ki bi čezenj ne mogel! Ze smo v domačem centru. Mimo tebe hitijo otroci, ki jih ne zebe. Veseli, razposajeni! V klub na šilce vročega. Za zavesami, črnobelimi, se odtrgajo najine misli od delovnega hrupa, borbe za proizvodnjo, ki je vsak dan uporno spreminjajo v milijonske številke rudarji. »Srečno novo leto, kolega!« »Zdravo in srečno!« Kje, le kje naj bi še bilo bolj srečno, kot tu. Srečno v znoju in borbi! Srečno, ker ima dobre gospodarje, prizadevne rudarje. Srečno, ker ustvarja sebi in skupnosti lepšo prihodnost. Tako, brez fraz. Srečno velenjski gigant s kilometrskimi rokavi! Na mah sem ga zvrnil in v grlu me je speklo. Nato pa, kot bi sprožil plaz. »Srečno novo leto! Srečno!« In vsakomur, ki ga srečam in vidim v lepem mestu, brez nepotrebne domišljavosti in napihnjenega jaza želim: »Tisočkrat Srečno! na srečni in plodni rudarski zemlji!« -V- V MESECU DECEMBRU SO BILI SPREJETI V STALEZ PRI RLV NASLEDNJI: V jamo: Pustinek Baltazar, nakladalec; Goričanec Franjo, nakladalec; An-clin Jože, nakladalec; Razgoršek Alojz, nakladalec; Selič Franjo, nakladalec; Drozg Stanko, nakladalec; Rebemak Martin; nakladalec; Frece Viktor, nakladalec; Koren Jože, nakladalec; Vogler Franc, nakladalec ;Vasle Franc, nakladalec; Harnik Drago, kvalif. ključavničar; Rogel Mirko, nakladalec; Stramečnik Ludvik, nakladalec; Venišnik Valentin, nakladalec in Vladisavljevič Mak-sim, nakladalec. V MESECU DECEMBRU SO ODŠLI IZ PODJETJA: Vavtar Franc, na lastno željo; Borovnik Alojz, sporazumno; Pučnik Edvard, samovoljno; Kušer Leopold, poizkušnja; Hlastec Rudolf, samovoljno; Kotnik Ana, samovoljno; Juharst Franc, poizkušnja; Pustinek Ivan, disciplinsko odpuščen; Metelko Mirko, po odpovedi podjetja in Berzelak To-mislav, samovoljno. V pokoj je odšel: Kores Leopold, kvalificiran kopač. NEUPRAVIČENO SO MANJKALI NA DELU V NOVEMBRU: 90 etg.: Čerenak Alojz 1 dan, Ledinek Franc 1 dan, Vusič Josip 3 dni, Glušič Anton 1 dan in Fal-noga Stanko 1 dan. 90 etg.: Pungartnik Jože, 1 dan; Kostrevc Vinko, 2 dni; Mrzlak Ivan, 1 dan; Lemež Franc, 1 dan; Plešnik Franc, 1 dan; Mejaš Pavel, 2 dni; Hlastec Rudi, 1 dan in Rozman Franc, 1 dan. Glavni prevoz: Špeh Franc, 1 dan; Sobo Jože, 1 dan; Pogladič Ivan, .1 dan in Podpečan Franc, 3 dni. 100 in 107 etaža: Trupkovič Ignac, 1 dan; Krumpačnik Slavko, 1 dan in Zavolovšek Franc, 1 dan. Jamska mehanizacija: Čanžek Martin, 1 dan in Triglav Ferdo, 1 dan. 81. etaža: Plešnik Val ter, 1 dan. Jama zahod: Kortnik Franc, 1 dan; Škrinjar Miha, 2 dni in Hri-beršek Ivan, 3 dni. Preklic K urnik Radolf, stanujoč v Velenju. Aškerčeva 12, zaposlen pri RLV. preklicujem veljavnost plačilnega kartončka za dviganje plač — matična številka 55. Preklic V e r b i č Rudi, zaposlen pri RLV — strojni obrat jame vzhod, preklicu jem žaljivo izjavo, katero sem nepremišljeno izrekel dne 26. 12. 1962 v izvozni kletki jaška Preloge proti varnostnemu tehniku L e b a r Jožetu. Izjavo obžalujem, tovarišu Le-barju pa se zahvaljujem, ker je odstopil od tožbe. ONO Nekaj novega za vas Ce ste v mesecu novembru obiskali ženski oddelek v brivsko-frizeirskem salonu I. center, ste lahko opazili nov aparat za nego las, ki je bil doslej potrošnikom frizerskih uslug v vsej šaleški dolini nepoznan. Imenuje se parna kapa ali »sauna«. Prednosti, ki jih ima ta aparat za nego las in lasišča pred drugimi aparati, je občutna, saj skrajša-ves proces dela pri trajni on-dulaciji, barvanju in beljenju las ter nekaterih drugih uslugah tudi za polovico. Zaradi skrajšanja procesa delovanja preparatov, ki so potrebni za izdelavo pričeske, so lasje kakor tudi lasišče samo, obvarovani večjih okvar, kakor prekomerno izsuševanje las, nastajanje prhljaja in podobno. Zaradi teh vrlin, katere ima »sauna«, vam priporočamo nego las, oziroma izdelavo frizure s pomočjo najnovejšega aparata, zlasti še za to, ker usluge zaradi uporabe »saune« niso dražje. Tako kot »sauno«, vam priporočamo tudi nov izdelek tovarne »Zlatorog«, žvepleno mleko za mastne lase ter prhljaj. Tudi v moškem oddelku boste naleteli na prijetno novost. Pred kratkim smo uvedli uporabo papirja pri ogrinjanju za striženje. Neprijeten občutek, da je bilo ogrinjalo že uporabljeno, odpade, ker je bilo okoli vratu podloženo s papirjem in tako ne pride ogrinjalo v dotik s kožo. Vse to smo storili zato, da bodo naši gostje zadovoljni odhajali od nas, in se tudi radi vračali. Da bomo v bodoče opravljali naše usluge čim -bolj kvalitetno in po modi. smo poslali eno visokokvalifici-rano delavko na strokovni tečaj »Narta studio« v Ljubljano, kjer si je pridobila bogate izkušnje za nove prijeme v našem poklicu. V februarju 1963 bo sodelovala v enakem strokovnem tečaju še ena visokokvalificirana delavka v Mariboru, katerega prireja tovarna »Zlatorog«. SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO ZELI VSEM NAŠIM STRANKAM IN OSTALIM PREBIVALCEM OBČINE KOLEKTIV EE BRIVNICE IN CESALNICE PRI KOMUNALNO OBRTNEM CENTRU VELENJE. VZETA DENARNICA V četrtek, 3. januarja 1963 okoli 11. ure je bila v čakalnici ambulante v velenjskem zdravstvenem domu vzeta črna polivini-lasta denarnica z osebno izkaznico na ime Slapnik Marija, Kaju-hova 11 — Velenje in 600 dinarjev. Dotieni, ki je to vzel, naj vrne vsaj izkaznico na naslov.: Slapnik Marija, Kajuhova 11. KfJVO NOVA LEPOSLOVNA DELA PRI MLADINSKI KNJIGI V VELENJU ILONA: Pisatelj Hans Habe ima zelo razgibano življensko pot za seboj: rojen 1911 v Budimpešti, študiral na Dunaju in v Heidel-bergu, živel kot časnikar v Švici, izdal svoj prvi roman, ki je danes preveden v 18 jezikov, stopil v francosko vojno, bil ujet od Nemcev in pobegnil 1940, služil potem v ameriški vojski in prišel 1945 kot major iz nje, organiziral tisk v povojni Nemčiji, urejal liste, časopise itd. Njegovo, nam že znano delo, je roman »Vstop prepovedan«, v katerem prikazuje okupirano Nemčijo. Knjiga je izšla tudi v slovenskem prevodu in je našla velik odmev med bralci. Vendar smo prepričani, da bo Ilo-na dosegla še dosti večji uspeh. Ilona je avtorjevo do sedaj zadnje delo in njegov največji poskus, da bi zajel v široko podobo evropsko dogajanje zadnjih nekaj desetletij. Medtem ko spremljamo življensko usodo Ilone, hčere madžarskega postajnega načelnika, do njenega sedemdesetega leta, se razgrinjajo pred nami usode treh rodov, od začetka našega stoletja do današnjih dni. Dogodki vodijo Ilono na Dunaj in v Budimpešto, v carski Petrograd in nazaj na Dunaj. Od tam pa v vihri prve svetovne vojne na soško bojišče, prav v naše kraje. Nacistična tiranija prežene Ilono v ameriško izgnanstvo i,n se vrne šele v poraženo Evropo. Medtem se je končala življanska pot njene hčere Cite, ki je po čudnih preobratih postala žena nacista in si naposled sama vzela življenje. Zgodba se nadaljuje s pripovedjo o njeni hčeri Evi, predstavnici najmlajšega rodu, v kateri pisatelj kljub raznim neprijetnim videzom vidi pozitivne vrednote. Ilona je zavestno napisana v »stari« pripovedni tehniki tako, da je zgodba podana v časovnem zaporedju od začetka do konca. Ce je avtor hotel dokazati, da način pripovedovanja ni odločilen, da je poglavitno pisateljevo doživetje' resničnosti, kakor koli ga potem izoblikuje, potem se mu je ta dokaz posrečil: Ilona je močno pripovedno delo, ki prepričuje in osvaja. KATAKOMBE SVOBODE: Ta obsežni roman, ki je izšel v dveh knjigah, bi lahko imenovali sago o brazilskem ljudstvu. V silnem epskem zamahu nam pisatelj plastično riše življenje Brazilcev ter njihove gospodarske, družbene in politične probleme v konfliktu s profašistično diktaturo. Armado nas popelje v mesto Sao Paulo, gospodarsko središče dežele, kjer v bankah in podjetniških koncernih sedijo možje, ki vodijo brazilsko politiko. Med njimi se razraščajo nepregledne mreže najzahrbtnejšega intrigant-stva. korupcije In prostitucije, sredi katere je ljubezen samo sredstvo, pa še hujše zaslepljevanje in razvratnost. Sredi vsega tega brezdušnega ozračja pa se vedno glasnejši protesti zatiranega in izkoriščanega ljudstva, ki bolj in bolj organizirano prehaja v protiakci-jo, v boj za svobodo in človeka vredno življenje za svetlobo, ki naposled mora posijati v velemestne katakombe. V Santosu, enem izmed največjih pristaniških pre- PERSONALNE VESTI PREGLED NESREČ PRI DELU ZA NOVEMBER 1962 Lahke Težke Smrtne Skupaj Nesreče na delo in na poti iz dela Jama'— vzhod 34 5 _ 39 —21 Jama — zapad 4 — — 4 — Klasirnica 1 1 — 1 — Elektrostrojni 1 — — 1 2—41 Zunanji obrat 1 1 — 2 1— 5 Avtopark Gradbeni obrat Direkcija IRS 1 — — 1 — EFE Šoštanj 2 — — 2 — SKUPAJ: 44 6 — 50 3—67 NESREČE PRI DELU, NA POTI NA IN Z DEL-A <1) v Skupaj za celo Si- C a a podjetje •C CS >N O P 3 v J H M m Nesreče pri delu 44 6 _ .50 Nesreče na poti na in z dela 2 1 — 3 SKUPAJ: 46 7 — 53 »RUDAR«, glasilo delovnega kolektiva RLV — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik Jože Tekavec — Tehnični urednik Pavla Zar-gaj — Ostali člani: Franc Pristovšek, Alojz ing. Diaci, Marjan Šušteršič, Ivan Drev in Vinko Smajs — Izhaja dvakrat mesečno — Tisk Časopisnega podjetja »Celjski tisk« Celje — Cena 20 din delov brazilskega velemesta, prirejajo mogotci zaslepljevalna slavja v čast in slavo ministra za delo — nekaj sto metrov stran pa sestradano ljudstvo protestira in* stavka. Med domačini na pode--želju vre ... Zadnje orožje vladajočega kapitala je seveda nasilje, so ječe in rablji, kljub vsemu zatiranju pa se v vedno določnejših oblikah kažejo znaki svobode, ki mora priti... Rosenstein sporih! dogodki Občinsko sindikalno prvenstvo v skokih Dne 23. decembra je bilo na 26 m skakalnici na Kozjaku občinsko sindikalno prvenstvo v skokih, in sicer za prvenstvo posameznikov in za prvenstvo ekip. ki ga je izvedel občinski sindikalni svet občine Šoštanj. Za tekmovanje se je iz podjetij naše doline prijavilo 18 tekmovalcev in 4 ekipe. Posebno številni so bili tekmovalci iz 1RŠ. katerih je nastopilo kar S! . Ob 13. uri se je na dobro pripravljeni skakalnici začelo tekmovanje. Za pokal zmagovalca je bilo nekaj prav izenačenih tekmovalcev, ki so dali vse od sebe, da ibi si ga priborili. Lepe in dolge skoke je imel Majdak Kari iz IRŠ. Po dolžini ga je malo prekosil Zager Roman iz TE Šoštanj, vendar je bil stilno nekoliko slabši. Javornik Tone iz RLV je kljub temu, da je imel to sezono prvič smučke na nogah. dosegel lepe daljave in tudi stilno še kar dobro, vendar v borbo iza prvo mesto ni mogel poseči. Smola se je držala tudi Žo-har Štefana dz RLV, ki je bil na treningu odličen, na tekmovanju pa je vedno malo zamudil pri odrivu, kar je bilo seveda vzrok, da so ibile dal jave nekoliko krajše in je zasedel šele 5. mesto. Hladin Milan iz RLV. elektrostrojni obrat, je skoke izvedel še najlepše in tudi najdaljše ter je .zasluženo zmagal. Presenečenje tega tekmovanja pa je 3. mesto Špegel Karla iz iRš. ki je pustil za seboj nekatere dobre tekmovalce. ki so bili vedno pred njim. Med ostalimi bi bilo potrebno omeniti Zupane Marjana iz Gorenja«, ki je kljub temu. da je skakal z izposojenimi smučmi, dosegel v tako močni konkurenci odlično 7. mesto. K dobremu razpoloženju je pripomoglo tudi ugodno vreme, saj je veter, ki je dopoldne še pihal, popoldne popolnoma prenehal. Zaradi tega je tekmovanje potekalo brez zastojev in kljub nekaterim padcem ni bilo nobenih nezgod. Od 9. do 10. januarja: »BELE SENCE«, italijansko - francoski barvni film. Od 12. do 14. januarja: »KARTA-GINA V PLAMENIH«, italijansko - francoski barvni fikn. Od 16. do 17. januarja: »AMBICIOZNA«, francoski barvni film. Od 23. do 24. januarja: »PREISKOVALNI SODNIK«, italijansko - španski film. Od 26. do 28. januarja: »VSI DOMOV«, italijansko - francoski film. Od 30. do 31. januarja: »VSEMU JE KRIVO POLETJE«, domači film. Tehnični rezultati: 1. Hladin Milan. RLV. 24 in 24 m. 200 točk; 2. Zager Roman. TE Šoštan j. 24 in 23,5 m. 195.5 točk: 3. Špegel Kari, ]RŠ Vel., 25.5 iti 24 m. 195 točk: 4. Majdak Kari. IRŠ Vel.. i22.5 in 25.5 m. 188.8 točk: 5. Zohar Štefan. RLV, 21.5 in 22 m. 174.6 točk: 6. Javornik Tone, RLV, 20 in 22.5 m. 169 točk; 7. Zupane Marjan. »Gorenje«, 21.5 in 21.5ni. 165 točk: 8. Verdev Jože. IRŠ Vel.. 21 in 21 m, 163 točk: 9. Kovač Jurij. Chroni-metal, 20.5 in 21 m. 158.6 točk; 10. Kral j Jože. RLV, 20.5 in 20.5 m, 156,7 točk: 11. Tesovnik Franc, TE Šoštanj. 18.5 in 19.5 m. 156.8 točk: 12. Čepelnik Milan. IRŠ Vel., 17,5 in 17.5 m. 129.7 točk; 13. ' Dobnik Ivan. TE Šoštan j. 17.5 in 17.5 m. 126.7 točk: 14. Božič Franc, TE Šoštanj. 17.5 in 17.5 m. 121.7 točk: 15. Brišnik Viktor. IRŠ Vel.. 18.5 in 18 m. 115.5 točk: 16. Poštrak Edo. IRŠ Vel.. 15.5 in 16 m. 108 točk: 17. Cepin Franc, JRŠ Vel.. 17.5 in 16.5 m. 100 točk. Tehnični rezultati ekip: 1. Ekipa IRŠ I. 544.8 točk 2. Ekipa RLV 545.6 točk 5. Ekipa TE Šoštanj 459 točk 4. Ekipa IRŠ II. 355 točk Ing. Jevšenak L. Posnetek z uspelih skakalnih tekem Dafusufte V NAŠ LIST © TEKAVEC JO že (Nadaljevanje) Nadalje je Cimperman Stane še dejal: »Tu pri nas bomo sami obračunali s komunisti in tako bo človeštvo po dolgem času spet svobodno zadihalo, ker bo na svetu v celoti uničen komunizem.« S številnimi in dobro pripravljenimi sestanki si kler ni veliko opomogel. Le nekoliko je utrdil svojo obveščevalno mrežo, ki je bila organizirana po članicah Marijine družbe in po organiziranih slovenskih katoliških fantih. Desetega septembra je Lojze dobil obvestilo, da bo prihodnji večer v Ravniku sestanek, na katerega prideta dva tovariša — ilegalca. Tega sestanka1 se morajo udeležiti vsi štirje. Po možnosti ne sme manjkati nobeden, ker bodo Obravnavali stvari, tki zadevajo njih osebno. Lojze je takoj po tem obvestilu stopil do Jožeta in Pepeta. »Kje pa bomo imeli sestanek in kaj bomo tako važnega obravnavali na njem, ker moramo biti vsi navzoči?« je vprašal Pepe. »Jaz ne vem, kaj bomo obravnavali«, je kratko odvrnil Lojze. Nadalje je pripomnil: »Glede kraja pa se moramo pogovoriti, kje bi Ibilo najbolj primerno za sestanek.« Jože je rekel Lojzetu: »Do sedaj smo vsako stvar imeli pri tebi. To pa ni prav dobro, ker te bomo preveč kompromitirali.« Pepe se je oglasil: »Pa imejmo sestanek pri nas v skednju.« »Dobro!« je odvrnil Lojze. »Pripravi, da bosta tovariša po sestanku v vašem skednju prespala.« »Bom že pripravil in uredil, da bo prav«, je odgovoril Pepe. Po kratkem dogovoru so se razšli. Drugi dan je Pepe v skednju na senu pripravljal ležišče. Medtem je prišel oče v skedenj. Ko je zagledal Pepeta, da poravnava seno, ga je vprašal: »Kaj pa delaš? Boš vse razkopali« Pepe mu je odvrnil: »Nič ne bom razko-pal, ampak bom poravnal, da bo lepše.« »Ne razkopavaj! Pojdli raje kaj drugega delat!« mu je rekel oče in odšel iz skednja. Pepe je še malo poravnal, prinesel odejo, da se bosta tovariša lahko pokrila, potem pa je odšel v hišo. V kuhinji je poiskal mater in jo poprosil, če bi lahko malo prej pripravila večerjo. >AH Iboš kam odšel?« ga je vprašala. »Ne, nikamor!« ji je odgovoril. »Imeli bomo sestanek. Zato bi želel, da bi bila prej večerja, da me ne bi tovariši predolgo čakali.« Mati je pohitela in večerja je bila kmalu gotova. Takoj po večerji je Pepe stopil na dvorišče. Kmalu je prišel še Jože in ga vprašal: »Ali si že večerjal?« »Sem že gotov«, mu je odvrnil Pepe. »Tudi jaz sem že gotov«, je rekel Jože. »Ce bosta še ostala dva kmalu povečerjala, bomo lahko kar začeli s sestankom.« Pepe mn je odvrnil: »Vprašanje je, kdaj bosta prišla ilegalna tovariša.« »Saj sta že tu«, je rekel Jože. »Prej sem bil pri njima v gostilni. Sta ravno večerjala. Še vprašala sta me, če bomo lahko kmalu pričeli.« Po kratkem razgovoru sta zagledala Lojzeta, ki je prihajal s tovarišema proti hiši. Za njimi je stopal tudi Andrejčev Lojze. »Dober večer«, so pozdravili. »Dober večer« sta odgovorila Pepe in Jože. Lojze je predstavil Pepeta tovarišema, ker jse ido tedaj še ni z njima poznal. Tovariša sta se predstavila — Očka (Novak Ivan) in — Sine (Popit Franc). »Gremo kar v skedenj«, je rekel Pepe in stopil naprej. »Pa pojdimo«, so mu odgovorili in se takoj drug za drugim povzpeli po lestvi na pripravljeno ležišče. Ko so se vsedli v seno, je v temi prvi spregovoril Očka in v dolgem govoru pojasnjeval vlogo komunistične partije. Na koncu je med drugim dejal: »Tovariši! Vaše delo za OF od vsega začetka spremlja komunistična partija in je zadovoljna z vašimi uspehi. Opažamo, da dosegate vidne uspehe, izato je sklep komunistične partije, da vas sprejme v svoje vrste.« Te besede so izzvenele izne-nada, kajti na kaj takega tovariši niso bili pripravljeni. Vsi so bili presenečeni. Vsem se je v notranjosti lomilo. Srca so jim močneje utripala. Zdelo se jim je, da so še premalo seznanjeni z vlogo komunistične partije, čeprav jim je to tovariš Očka pravkar na dolgo in široko razlagal. Nekaj časa bi moralo preteči, da bi vse stvari še dobro pretuhtali in premislili. Tovariš Očka je rekel, da je sklep komunistične partije, da jih sprejme v njihove vrste. Kaj naj mu na to odgovorijo? Zakaj mOra biti danes ta sestanek? Zakaj jili silijo v komunistično partijo, saj lahko delajo za OF, čeprav niso člani komunistične partije. V glavo jim je silila vročina. Kako srečni so, da so vsaj v temi, da si ne morejo pogledati v oči. Če bi jim nekdo potisnil termometer pod pazduho, bi se prav gotovo živo srebro povzpelo čez rdečo črto. Tovariš Očka in Sine sta slutila, da se vsi nahajajo v trenutni stiski. Po kratkem premoru je Očka vprašal: »Ali se strinjate, da ste sprejeti v komunistično partijo?« Zopet je nastala tišina. Srca so še močneje udarjala. Po kratkem času se je ojunačil Lojze in spregovoril: »Mi se že strinjamo s tem, da smo sprejeti v komunistično partijo, samo ne verjamem, če smo že dovolj zreli za to, da bomo kos nalogam.« Tovariš Očka je potem na dolgo in široko pojasnjeval, kaj je komunistična patrija, kakšen je njen program, kakšna je disciplina. kakšne so naloge članov partije, kdo je lahko član partije, kako se mora član partije Obnašati in zadržati, da si pridobi ugled in zaupanje med ljudmi itd. Ko je končal, je vprašal: »Ali vam je sedaj bolj jasno, kaj pomeni biti član partije in kaj boste morali delati kot člani partije. Ali se vam zde naloge pretežke?« Lojze je odgovoril: »Res je. da so pred nami težke naloge. Vendar upam, da jih bomo premagali, ker smo pripravljeni vsako nalogo, iki jo dobimo, tudi izvršiti.« Pepe se je oglasil: »Nekaj me resno skrbi. Kot vidimo, so naloge velike, mi pa nismo sposobni za tako delo.« Očka je nato obrazložil, kako se morajo člani partije truditi, da se bodo usposobili, če hočejo biti kos nalogam v tej težki borbi, ki je pred nami. Med drugim je rekel: »Prepričan sem. da se boste tudi vi poglobili v našo stvar in postali dobri člani partije. Zato morate nadaljevati z delom še vztrajneje, kot ste delali do sedaj.« S temi besedami je končal. Potem pa je vsakega posebej vprašal, če se strinja s tem, da je sprejet v komunistično partijo. S tresočim glasom so drug za drugim odgovorili, da se strinjajo s sprejemom. Za tem je tov. Sine govoril o konspiraciji. (Nadaljevanje prihodnjič) Ljuban Naraks Po Sovietski zvezi n. (Nadaljevanje) Precej časa smo ogledovali »Boljšoj teater« v Moskvi.- Še vedno se doživeto spominjam vsega, kar sem tu videl in slišal. Vodiči in prevajalci so nam kronološko pripovedovali .o razvoju in uspehih, ki jih še vedno žanje kolektiv te kulturne ustanove. Baletna skupina, zlasti pa Galina Ulanova, Olga Lepešinska ter drugi dobro znani operni in baletni mojstri, so prinesli tej hiši svetovni sloves. Leta 1937 pa so Veliki teater v Moskvi nagradili z Leninovim ordenom. Zato ni nič posebnega, da je ogromna dvorana pri vsaki predstavi zasedena do zadnjega sedeža. Ker je postavljena blizu tega hrama opere in baleta tudi stavba »Malega teatra« —• šola starejše ruske realistične dramaturgije — zato nekaj besed še o tej kulturni hiši, ki je tesno povezana z reformatorjem ruskega (gledališča, dramatikom Aleksandrom Ostrovskim. Pripovedovali so nam, da je zlasti Ostrovski imel vidnejši vpliv pri razvoju ruske progresivne dramaturgije, kate- rega dela so bila v Malem teatru mnogokrat odigrana. Ze večkrat sem omenil, da prestolnico Sovjetske zveze povezujejo široke in ravne magistrale, ki so jih preuredili v poslednjem času. Ena izmed najlepših je prav gotovo ulica, ki je dobila ime po velikemu proletarskemu pisatelju Maksimu Gorkemu. To je glavna prometna žila Moskve. Dolgo časa smo se vozili po 43 metrov širokem cestišču in kar nekam majhnega sem se počutil, ko sem vzdolž ulice gledal nove sijajne stavbe. Na levi strani je ulica Gorkega posejana s stanovanjskimi bloki, na desni istrani pa je zgrajenih mnogo pomembnih stavb. Moji potni vtisi iz daljne dežele ne bi bili popolni, če v njih ne bi zasledili imena A. Puškina, ruskega pesnika, in enega največjih svetovnih lirikov. Na trgu, ki nosi njegovo ime, smo se ustavili in stopili iz avtomobilov, da bi se ob spomeniku poklonili njegovemu spominu. Zapeli so spro-žilci naših fotoaparatov, ko so ob spomeniku, katerega so mu po- stavili ljudje sami, z nabranimi sredstvi, mladi literati recitirali mimoidočim svoja dela. Vendar jih nismo dolgo poslušali. Naši gostitelji so imeli pripravljen obsežen program, zato smo se odpeljali dalje po ulici Gorkega in se spet ustavili na trgu Maja-kovskega. Tudi to mesto je tesno povezano z razvojem ruske kulture. Pročelje velike koncertne hiše, imenovane po Petru Iljiču Cajkovsikem, daje temu trgu značajno podobo. V njej se odvija glasbeno življenje Moskov-čanov in je hkrati tudi center muzikalne ustvarjalnosti. Na ogromnem odru lahko istočasno uprizorijo sceno tisoč nastopajočih. Ko smo hodili tu naokoli, so nam pripovedovali, da je trg Majakovskega drugo kulturno središče v Moskvi. Izmed tridesetih teatrov, ki so postavljeni v prestolnici, se štirje pomembni nahajajo na tem trgu. Zato so 1958. leta postavili temu znanemu ruskemu revolucionarnemu književniku veličasten spomenik. (Prihodnjič dalje) ^Miiittffiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiitiiiiiiiiiiriiiiiiifiifiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifmiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiir«^ i Ifsm Italutn ik sodelavce** \ Zeti Ht*a$o ustteka v uomm letu Utedništua „%udatia4 ■ IlIlVVIlIlllllIllIllllVlllItlllVIlIlllIllItIVIIIIlillVIIIIlIllIllIVIIIIIIIIIIVIIIIIlIllIVIIIIIIIIlIlVIllllllfllllllllllllllllllTIIIIIIIIII mast&ha, {ignituT' (Nadaljevanje) Rudarsko glavarstvo, ki je moralo paziti na varnost delavcev, s temi metodami ni bilo zadovoljno. Leta 1907 je posredovalo tako, da je predpisalo odkopno višino 5 m. Toda pri rudniku tega predpisa niso upoštevali. Leta 1909 je pa rudarsko glavarstvo kratko malo predpisalo, da morajo v Velenju uporabljati prečno metodo, ki se od bočne loči v bistvu samo v tem, da dopušča manjšo višino, zahteva pa tudi manjše zračne kanale. Največja višina, ki so jo pri prečni metodi dosegli, je bila 6 m. Na področju med cesto in železnico, kjer so kopali leta 1909. so bili odkopi na etaži visoki samo tri metre. Prečno so kopali od 1. septembra 1909 do 51. marca 1910. Vodstvo rudnika pa ,s to metodo ni bilo zadovoljno. Delovni učinek je padel za več kakor polovico. Prej je znašal na kopača 5.2 in na celo jamo 1;7 tone na dan, zdaj pa je padel na 1,6 odnosno na 0,72 tone. Proizvodna cena tone se je od 5,1 K dvignila na 8,2 K, medtem ko se je prodajna cena gibala med 5,1 do 5,5 K. Umevno je, da se je vodstvo rudnika pritoževalo in končno doseglo, da je rudarsko glavarstvo preklicalo svoj odlok o uvedbi prečnega odkopavanja. Zopet so uvedli bočno, vendar nekoliko izpremenjeno odkopa- vanje. Proizvodnja se je dvignila in stroški so padli, vendar ne za toliko, da bi bil postal rudnik aktiven. To -so dosegli šele, ko je rudarsko glavarstvo ileta 1912 dovolilo metodo tako .imenovanega odkopavanja z varnostnimi stebri. Zopet so šli do višine preko 10 m in enake širine, toda ob smernih progah so puščali močne varnostne stebre, zaradi katerih je šlo mnogo premoga v izgubo. A ne samo to: premog, ki je padal s stropa, je krovnina često zasula. Proizvodnja je bila velika, kar je ustrezalo potrebam prve svetovne vojne in rudnik se je zopet rešil pasivnosti. Ročno kopanje so podpirali s« streljanjem. Do leta 1895 so prižigali iz odprto rudarsko svetilko. Po dveh nesrečah, ki sta se dogodili v začetku leta. so uvedli zažiganje z vrvico. Leta 1912 so začeli zažigati na električni način. Že kar v začetku so imeli v velenjskem rudniku težke izkušnje s plinom, ki se je v nepo-polnoma zasutih jamah lahko nabiral in tudi vžigal. Metan (CH«) in ogljikov dioksid -se po analizi iz leta 1947 močneje javljata v zahodnih (južnih) jamah, kakor v vzhodnih. Vendar sta se obe veliki nesreči zgodili na vzhodu. Vzhodne jame so označevali kot vzhodno, ostalo pa kot južno in jugozahodno polje. Nekako do konca stoletja so kopali v vzhodnem delu premogovnega ozem- lja, potlej pa v južnem. Na vzhodu je namreč nastal ogenj in so se več let trudili, da bi ga zadušili. Na južnem polju so ob železnici in cesti puščali varnostni stetbri. Sesedanje se je začelo takoj ko so podrli opore in je trajalo tudi leto dni. Pri tem so nastajale na površini tako imenovane pinge, udori. večji ali manjši, ki jih je navadno zalila voda in jih spremenila v mlake ali manjše ribnike. Večkrat je pa od ping zniževanja šlo dalje, tako da je nastalo znižanje obširnejšega terena. Jasno je, da je izkop vsake naslednje etaže izzval nadaljnje zniževanje terena. Kmetom je bilo seveda hudo za njive in travnike. Morali so se jim odreči, v kolikor jih je kupil rudnik, in jih je dajal, kjer so bili količkaj uporabni, v najem svojim nameščencem in delavcem. Kakega zasipanja niso uporabljali, -saj bi se ne tbilo izplačalo, (ker je bil lignit prepoceni. V jami so vozili z vozički, ki ,so bili pritrjeni na vrveh brez konca, na visečih delih proge, na zaviralnicah in so polni, drčeči, navzgor vlekli prazne s svojo težo. Delavci so prvotno svetili s svetilkami, v katerih je gorelo repno olje. Po obeh velikih nesrečah leta 1895 so uvedli -zaprte svetilke. Že ob koncu (Lap-pove dobe so uvedli elektriko, toda ii-porabljali so jo za pogon in razsvetljavo samo -pri izvoznem jašku. Podjetni Lapp je leta 1900 poleg izvoznega jaška postavil tovarno briketoT. Premog, iz katerega so proizvajali brikete, so sušili v posdbnii cerni peči sistema Schultz. Ker vsebuje velenjski premog -zadostno količino bituminoznih snovi, mu niso dodajali nikakega vezira. Briketi so bili premalo odporni proti vlagii in so v shrambi kmalu razpadli. Med -prvo -svetovno vojno, ko je išel premog dobro v- denar, so peč podrli. Sam nremog so sortirali na suhi iseparaciji. kajti že iz jame je prihajal -čist. Leta 1905 so skladišča za premog in brikete -z rudniško železnico povezali z železniško postajo v Pesju. Kot drugo sredstvo za rentabilnejšo uporabo premoga si je Lapp zamislil elektrarno. Zgradil jo je leta 1909. Elektrar-niško poslopje je stalo za sedanjim poslopjem tehnične lupra-ve. V njem je Ibilo preprosto motovilo, ki ga je gnal parni stroj. Vendar je električna sila zadoščala samo za pogon izvoznega jašika 'ter za razsvetljavo njegove zunanje ter notranje okolice. Lapp je seveda imel z elektriko večje načrte. Po njegovi smrti so jo ponudili celo Celju, vendar -se je mesto povezalo z domačo Westnovo elektrarno. V zapisniku iz leta 1914 se omenja tudi jamski vodovod, toda očividno ni bil napeljan po vsej jami. Delavci in nameščenci, njih delo in dom Delavci so v Velenju najprej delali po dvanajst ur na dan. Kakor v rudnikih trboveljske premogovne družbe so tudi tu polagoma uvedli osemurnii delavnik s tremi izmenami. V rudniku je bilo sorazmerno malo pravih poklicnih rudarjev. Večino so tvorili mali kmetje in njihovi sinovi, medtem ko so pravi rudarji odhajali v tuje, zlasti v nemške rudnike, kjer je bil zaslužek večji. (Nadaljevanje prihodnjič) cUspehov polno novo leto želi delovni kolektiv (Rudnika lignita Velenje UPRAVNI ODBOR IN DELAVSKI SVET ŽELITA KOLEKTIVU NOVE USPEHE V LETU 1963 KRAJEVNI ODBOR SZDLJ v Velenju želi zadovoljstva in uspehov polno novo leto 1963 Mnogo sreče in vsestranskega napredka v letu 1963 želi Rudniški komite ZKS Sindikalna podružnica RLV Rudniški komi-te LMS * Mladinska knjiga Velenje želi vsem cenjenim bralcem vso srečo v novem letu. * ENERGO KEMIČNI KOMBINAT V VELENJU čestita k doseženim uspehom v preteklem letu in želi v letu 1963 še mnogo novih' uspehov pri nadaljnji izgradnji naše socialistične družbe! Vsem športnikom Velenja, posebno nogometašem želi srečno in uspehov polno novo leto 1963 na vsem športnem področju STVD »Partizan — Rudar« Ob novem letu 1963 čestitamo vsem delovnim ljudem Šaleške doline in se priporočamo v nadaljnjo naklonjenost pri nakupu v naših poslovalnicah. Kolektiv trg. podjetja »BAZEN« Velenje Kolektiv in uprava KOMUNALNE BANKE ŠOŠTANJ z ekspozituro Velenje želi vsem svojim poslovnim prijateljem, vlagateljem, hišnim svetom, posojilojemalcem potrošniških posojil in vsem občanom srečno in uspešno novo leto 1963 SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO ZELI VELENJCANOM DELAVSKI KLUB VELENJE (p(P