BALKAN ŽELI ŽIVETI V MIRU DOSLEDNA BORBA ZA DOBROBIT
NE SOCIALNI ČUT — POLITIKA BRIGADA »VOJKA SMUČ« ODPOTOVALA NA MLADINSKO PROGO
ČEMU ODPOR NEKATERIH DO ZADRUŽNIŠTVA
NA KMETIJSKI SOLI PRI KOPRU ZASUŽNJENA UMETNOST »PONTEROSSO« — MOST ZBLI-ŽANJA
V KRALJESTVU ŽIVALI
Leto II. - Lir 15.—f 3ugolir 10.—f Din 6.—•	Poštnina plačana TfSt 7« QYQUStOI 1947
Spodlziona in abbon. postale II. o groppo
Štev. 79

KAM VODI POT
izven narodne skupnosti
Ko smo Slovenci preživljali najtežje dneve naše narodne zgodovine, ko $mo vodili borbo na smrt in na življenje proti nemškemu in italijanskemu okupatorju, takrat smo v resnici našli sami sebe, takrat se je v nas bolj kót kdaj koli Prej zbudilo človečansko dostojanstvo, ki ne trpi' sužnosti. Vsa naša usodna preteklost, ko smo se za-raai sebičnih interesov nam vladajoče klike razcepljali na sto in več med seboj sprtih strančic, ni mogla preprečiti naše združitve v e-notno jronto proti okupatorju. Svet se je divil uspehom naše enotnosti, občudoval je svetle vzglede 1‘rezprimernega junaštva tisočev in tisočev naših ljudi in od nas-je črpal moralne moči za svoj odpor proti-fašizmu.
Ze takrat, to je v dnevih, ko je šlo za . naš narodni obstoj, se je od naše skupnosti odkrušila drobtina ljudi in šla svojo pot. V tej drobtinici je prevladala osebna korist Pred skupno. Nečista vest preteklosti ji je narekovala za vsako ceno obdržati staro, da bi v' novem orehi ne prišli v vsej svoji ogromno sti na dan pred ljudsko sodbo. Prer dbbro so občutili globok pomen besede Svoboda, ki je bila borbeno geslo našega ljudstva, da bi se bo-T * zanjo. Borili so Se proti njej.
lepili so v službo okupatorja, mo-1 dea in požigalca slovenskega naroda in njegove domovine. Morili lri požigali so z njim 'in pri tem strahopetno - izkoriščali Kristusovo
Wle 2a boj proti komunizmu.
Ostali so drobtina, zavržena
drobtina.
. Ko smo se veselili zmage, ko smo v jeku sproščenosti že skoraj pozabili na sramotna izdajstva doma-cih izdajalcev, kj so nas stala ne malo dragocene - krvi, je ia izme-cek že koval nove podlosti. Prele1 vil se je, saj to je lastnost vseh izdajalcev. Menjal je gospodarja, toda ostal je suženj svoje sebičnosti in svoje drugič omadeževane Pesti. Zakrknil se je v njej, po-stal je poturica slabši od Turka. Od odkritega sovražnika je postal prikrit agent, postal je Judež, ki iz-aja lastne ljudi za sramotne groše.
Dediščina, ki jo je po zmagi PZel naš narod v osvobojeni domo-Vtni v svoje roke, je bila gospodarsko in socialno zanemarjena in še °d strašne vojne opustošena domo-vina. Ne samo to. Kot narod, ki si jp s svojo borbo ustvaril svojo, od nikogar odvisno svobodo, smo morali tudi mi prevzeti nase del mržnje in besa, ki ga goje do vseh nam enako svobodnih narodov in držav reakcionarni krogi svetovnega kapitalizma v zapadnih, drža-vah. Oboje nas je postavilo pred novo borbo, ki je preer ipriv le nadaljexmnje hoja prvu fa'.stifne-niu okupatorju. Na nedavnih tradi-cijah je slovenski narod začel boj. za izgraditev in utrditev svoje svobodne države na znotraj in pa borbo za zavarovanje miru, ki ga o-groža imperialistični pohlep svetov-mk reakcionarnih krogov, na zunaj. Ta borba m lažja od oboroženega boja. Ta borba je težka, kajti opravka imamo z objektivnimi ežavami gospodarskega značaja m Povrhu še z vrinjenimi agenti nnh sil, ki so v tej novi bitki za z‘oljenjski nivo v sedanjosti in v odočnosti upali najti ugodnejša
lin Za SU0Ie protiljudsko delo kol 11,1 v času oboroženega boja.
Kljub vsemu temu daje veliki °j mlade države in njenega pre-opljenega ljudstva svoje • sadove. Ifna mini zvesta politika krepi njen položaj in ugled v svetu,’ zato
pa dviga v reakcionarnih krogih bes in srd proti njej kot trdnjavi demokratične svobode. Ustvarjalna in borbena skupnost naših ljudi postaja spet, vzgled demokratičnemu svetu. Brez tuje pomoči, ki bi je bila deležna samo za ceno lastne svobode se dviga in gospodarsko krepi. Tuji agenti so med tem že vrgli svoje mreže in se nadejali vloviti vanje šibke, ki jih težave gospodarskega boja delajo dovzetne, za spretno vržene parole o tuji ameriški pomoči itd. Toda stalna budnost naše ljudske skupnosti in pa prepričanost o škodoželjnosti tujih kapitalističnih interesentov za naše narodno bogastvo je vrglo na dan krdelo. plačanih hlapcev (ljubljanski proces), ki so hoteli v Jugoslaviji tudi Grčijo simo da bi od mize tujih gospod ir-jev goltali drobtine in v njihove n imenu pdševali in haračili med našim narodom. Na Preliti krpi niš' osvobodilne borbe so hoteli postaviti ječo, v kateri bi bil jetnik lastno ljudstvo.
Tokrat niso uspeli in tudi v bo-(Nadaljevanje na 2. strani.')
JUGOSLAVIJA ■ BOLGARIJA
ZUNANJA MINISTRA FLRJ IN BOLGARIJE, STANOJE SIMIČ IN Kl MON GEORGIJEV, PODPISUJETA
'	BRATSKI SPORAZUM
IMPERIALIZEM V KOLONIJAH
ogroža svobodo narodov in svetovni mir
f?#® ■ BAJAVfÀ

MI MRZIMO JAPONSKI JAREM, TODA NE ŽELIMO NITI HOLANDSKEGA JARMA. (Dr. Suckarno, vodja indonezijskega osvobodilnega gibanja)
Mir, ki je bil pred časom vzpostavljen v Indoneziji, so holandski imperialisti znova prekršili. Vojska 120.000 mož, oborožena z angleškim in ameriškim orožjem, Je s sodelovanjem letalstva in mornarice iznenada napadla domače indonezijske čete. S tem so se holandske oblasti odločile še enkrat uporabiti oborožen podvig za zadušitev indonezijske republike in vzpostavitev svojega kolonialnega režima v Indoneziji.
Ho’andska vlada hoče prikazati to vojaško pustolovščino kot neke
Per f ih .-Ceistti
SiiftÀe^vA
Voloanic
fnterhv'
{ J AVA !
»policijske ukrepe«. Ho andska vlada zatrjuje, da hoče vzpostaviti v Indoneziji red toda na teritoriju repuBTike je vladal najpopolne.iši red in ljudstvo je enodušno podpiralo svojo vlado v njeni borbi za neodvisnost dežele. Holandska vlada skuša enostavno z oboroženo intervencijo obnoviti kolonialni red, ki daje holandskim, angleškim in drugim kolonizatorjem možnost najsurovejšega izkoriščanja 70 milijonskega ljudstva in ga oropati njegovega bogastva.
Jasno je, da majhna Holandi-
ja, ki je razen tega preživela svojo zadnjo dobo pod nemško okupacijo, ne bi mogla sama podvzeti takih kolonizatorskih pustolovščin, če bi njeni vladni krogi ne imeli podpore v Združenih državah Amerike z/ njihovimi dolarji in Trumanovo doktrino, kakor tudi pomoč 'Zelike Britanije, z njenimi industrijskimi in finančnimi- magnati. Položaj v Indoneziji še enkrat kaže na vlogo ZDA in Velike Britanije v Kolonialnem svetu. Kot poročajo listi, bodo v ■ vojaških operacijah proti Indonezijski repuoliki sodelovati tudi japonski vojaki. V luči tega dejstva zveni obžalovanje za izbruh sedanje vojne, ki so ga izrazili .ameriški in angleški predstavniki, kot odkrita hinavščina.
Z vlogo pomirjevalca, ki si jc. je že svoj čas nadela Vel ka • Brliani j a, je imela samo en namen, namreč pridobiti časa, da bi se holandske čete koncentrirale na daljnem ptočju za bližnji napad na Indonezijsko republiko. Mirovna pogajanja so . služila koli niza-tprjem samo. za masko, medtem pa so pripravljali vojaške operacije proti indonezijskemu ljudstvu.
Poročila ki prihajajo iz Indone zije - govore, da se je vse indonezijsko ljudstvo združilo v obrambo demokracije in svojih republikanskih oblasti, ki si jih je ustvarilo v zadnjem času. Holandska ofenziva je tako zadela ob odločen odpor ljudstva, ki je dovolj dolgo dobo prestajalo vse grozote kolonizatorske »kulture« in ki je odločeno, da se nikoli več ne vrne pod režim neenakosti in izmozgavanja.
Holandsko ljudstvo, ki simpatizira z nafodno-osvobodilno vojno Indonezijcev ne podpira politike Beelove vlade, ki je sprožila, kolonizatorsko vojno proti Indoneziji.
Toda spor med Holandijo in Indonezijo ni samo lokalne važnosti. Ta spor predstavlja borbo med sta-
rimi in novimi tendencami mednarodnega življenja. Napor imperialističnih kolonizatorjev, da bi obdržali stari red, čeprav v nekoliko spremenjenih oblikah in pod drugo suverenostjo, se je znašel pred rastočo voljo kolonialnih ljudstev, nriboriti si nacionalno svobodo in demokratičen red. Z dneva v dan postaja jasnejše, da postavljajo im-, perialistične tendence v nevarnost mir in varnost držav. Pravica do-svobode in neodvisnosti mora biti kolonialnim, narodom zajamčena v interesu splošnega miru.	:
r
m
lćcty pccu/ite?
Poročila se je ali pa sé šele : bo angleška princezinja Elizabeta. Poročni obredi bodo enaki vsem kraljevskim Ob tej priliki omenja list „Etcening Netus", da je bila poročna torta sedanjega kraljevskega para visoka pribili-' no 3 metre, tehtala pa je nič manj kot 3765 kg. List pravi, da je malo verjetno) da bo torta' princezlnje Elizabete večja kot ona sedanje kraljice.
Vsekakor bi bilo zanimivo, da bi ta ali pa kateri drugi angleški list povedal, kaj pravijo k temu oni desettisoči angleških delavcev, ki so dan za dnem prisiljeni stavkati in se na tak skrajen način boriti za malekostno zvišanje svojih borih prejemkov in kaj pravijo na to one delavske žene, ki morajo še danes po cele ure stati v vrstah pred trgovinami za kilogram krompirja.
Verjamemo, da angleški princeski prija taka demokracija, zelo dvomimo pa, da prija tudi angleškemu delovnemu ljudstvu
''---------------------------J
Balkan želi živeti v miru
V teku 30. in 31. julija ter 1. avgusta 1947 so se vodili na Bledu razgovori med delegacijo vlade FLRJ pod vodstvom predsednika vlade FLRJ maršala Josipa Broza ■Tita in delegacijo vlade LR Bolgarije pod vodstvom predsednika vlade Georgija Dimitrova.
Obe delegaciji sta vodili, prežeti z duhom polnega medsebojnega razumevanja in bratskega sodelovanja, razgovore o vseh političnih, gospodarskih in drugih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Izražajoč voljo narodov Jugoslavije in bolgarskega naroda, da se okrepi sloga in vsestransko razvije vzajemno bratsko sodelovanje, ki ju je omogočila zmaga narodno-osvobodilne-ga gibanja v Jugosaviji in zmaga Domovinske fronte v Bolgariji, sloga in sodelovanje, ki odgovarjata stoletnim težnjam in življenjskim potrebam južnoslovanskih narodov, sta delegaciji v največji prisrčnosti dosegli popoln sporazum o vseh vprašanjih.
Vlada FLRJ in vlada LR Bolgarije se strinjata, da je treba sedanje bratske odnošaje še nadalje razvijati in poglabljati ter utrditi s pogodbo o prijateljstvu sodelovanju in vzajemni pomoči. Tragični nesporazumi in celo bratomorne vojne, ki so jih med bratskimi južnoslovanskimi narodi v preteklosti izzivali reakcionarni voditelji v službi tujih imperialistov, v zadnjih dveh svetovnih vojnah pa. predvsem koburški oblastniki pod vplivom nemškega imperializma, so dokončno onemogočeni s sedanjim bratskim sodelovanjem med novo Jugoslavijo in novo Bolgarijo. Izkušnje zadnje svetovne vojne, v kateri je imperialistična Nemčija napadla slovanske in druge svobodoljubne narode, jasno kažejo narodom Jugoslavije v bolgarskem narodu, da se lahko samo s skupnimi napori in v sodelovanju z drugimi miroljubnimi narodi uspešno uprejo vsem podobnim napada'nim poizkusom proti njihovi neodvisnosti in svobodi v bodočnosti, bodisi da bi prišli od strani nemškega imperializma in njegovih morebitnih zaveznikov, bodisi od kake druge strani. Tudi v tem cilju se bosta obe vladi posvetovali in sodelovali v vseh vprašanjih zunanje politike, bistvenih za neodvisnost in varnost obeh držav, kakor tudi za mednarodno sodelovanje in zagotovitev pj^vičnega miru na svetu.
Vlada FLRJ in vlada LR Bolgarije sta se dalje sporazumeli o vrsti ukrepov, ki jih bosta podvzeh v najbližji bodočnosti z namenom najtesnejšega političnega, gospodarskega in kulturnega sodelovanja med obema državama.
• .	- o -
Po podpisu sporazuma je maršai Tito dejal med drugim naslednje: Danes 'smo tukaj sprejeli velike. Zgodovinske sklepe, ki bodo imen ogromen pomen za nadaljnji razvoi naših medsebojnih odnosov in za razvoj naših držav. Razume se. da to, kar smo danes tukaj sprejeli in tukaj podpisali, niso običajni akti. To je realnost, ki se bo uresničila. Ta realnost je v tem, da smo danes tukaj povezali usodi naših držav v , eno neločljivo celoto.
V preteklosti smo imeli težke 'dneve. V preteklosti so neljudski režimi, dinastije in razne imperialistične sile, ki so imele svoje Interese na Balkanu, gledali, kako bi zasejali med nami razdor. Ta preteklost se je prenehala onega dne, ko je bila ustvar-ena nova FLRJ. Ta preteklost se ie prenehala tedaj, ko je bila ustvarjena nova LR Bolgarija. Voditelji nove LR Bolgarije, novi ljudje z novimi pojmovanji in širokimi koncepcijami, kakor tudi voditelji nove Jugoslavije imajo veliko častno nalogo, da izvršijo to, k čemur so naši narodi stoletja težili. Danes smo izvršili del tega, utrdili smo te težnje v naših aktih, sedaj po jje naša dolžnost, da to brez od-
lašanja tudi izpolnimo in izpreme-nimo v dejanja. Ne fraz in lepih besed, ampak dejanj pričakujejo od nas naši narodi.
To sodelovanje, ki se bo razvijalo med našima dvema državama, ima ogromen pomen za stabilizacijo na Balkanu, za stabilizacijo miru. Ne bom rekel, da bo popolnoma odstranilo vse nevarnosti, ki nam grozijo, toda že to, kar smo danes dosegli, pomeni močen temelj naše varnosti. To sodelovanje ima velik pomen za zbliževanje naših naro-dov za bližje medsebojno spoznavanje naših narodov. Končno bo to sodelovanje tudi mogočen prispe-_ vek k okrepitvi svetovnega miru.
To, kar smo danes tukaj uresničili, in to sodelovanje sta močen udarec reakciji na Balkanu, v naših deželah in v inozemstvu, udarec mednarodnemu imperializmu, ki si znova z vsemi silami prizadeva, da bi napravil iz Balkana sod smodnika. — Mislim, da smo danes tukaj zabili glogov kol takim po izkušam mednarodnih imperialistov in naši reakciji, oziroma agenturi teh mednarodnih imperialistov.
Mi želimo živeti v miru. Nočemo ničesar tujega, vendar smo pripravljeni, da se branimo, in od sedaj se bomo branili ne vsak zase, ampak s skupnimi silami, vztrajno
bomo branili svojo svobodo in neodvisnost, ki smo ju končno dosegli s toliko krvi in težkimi preizkušnjami. Mi ne ustvarjamo nobenih blokov. Mi jih nočemo. To. kar smo danes tukaj storili, ni blok proti nikomur. Vendar imamo pravico do tega, da se zavarujemo. Imamo pravico do tega, da zavarujemo našim narodom mirno življenje in miren razvoj, pa naj bi govorila reakcija preko naših meja, tam na zapadu, kar koli.
Te dni boste videli jasno, kaj smo mi tukaj izvršili. Videli boste, da ni nobenih, tajnih klavzul, no
Sef višjega Španskega sodiS ca zažiga po izvršenih volitvah VOLILNE LISTKE — ZA V SAK SLUČAJ. KLJUB VSEM SPLETKAM, SE FAŠISTU FRANKU TLA VEDNO BOLJ MAJEJO.
benih zakulisnih razgovorov. Jasno in odkrito bomo rekli vsemu svetu, kaj smo storili in kaj hočemo. In ves pošteni svet bo uvidel, da to, kar smo storili, ne ograža nikogar. Naši državi, ki sta si po suo jem slovanstvu tako blizu druga drugi naši narodi, ki so tako blizu po mnogih običajih, morajo stopati po isti poti, ker druge rešilne poti ne moremo najti.
Naši državi sta v ugodnejšem položaju, ker imata dobre velike prijatelje. Nova Jugoslavija in nova Bolgarija imata v slovanskih narodih svoje zaveznike. V Sovjetski zvezi imata svojega velikega zaščitnika. Naši državi imata prav tako svoje naravne zaveznike v onih deželah tukaj na vzhodu, v katerih se razvijajo resnično ljudske demokracije. Svoje zaveznike in prijatelje imata v vseh naprednih ljudeh sveta. Z ozirom na to je naš položaj še ugodnejši.
Mislim, da ne bom neskromen, ako rečem dvoje: da smo lahko ponosni, ker smo prav mi Slovani nositelji novega pojmovanja v družbenih odnosih, nositelji napredka na svetu. Mi Slovani imamo prav zaradi tega še več pravice, da branimo to svojo svobodo, svoj novi družbeni red, ki ga ustvarjamo in uresničujemo. Vem, da reakcija v inozemstvu dela z vsemi silami, da bi nam prekrižala naše načrte, to je izgraditev naših držav in resnično boljšo, srečnejšo bodočnost naših narodov.
So razni vojni hujskači — ni jih treba daleč iskati, saj so blizu na-naših meja — ki nas hočejo z vsemi silami, z raznimi klevetami in pod-tikovanji prikazati kot narode, ki želijo vojno, ki se vmešavajo v tuje notranje zadeve itd. Vendar po zaslugi naše hladnokrvnosti, naše težnje po miru in naše previdnosti, po zaslugi naših zaveznikov, v prvi vrsti velike Sovjetske zveze ■— se našim nasprotnikom to ne posreči. Mi lahko mirno gledamo v svojo srečnejšo in boljšo bodočnost. Današnji cilj, ustvaritev tega sporazuma o vsestranskem sodelovanju, bo omogočil, da se bosta nova FLRJ in naša bratska bližnja zaveznica Bolgarija lahko hitro razvijali in stopali k polnemu razcvetu.
Naj živi bratstvo med narodi Jugoslavije in Bolgarije!
]PO 3L.IX ICKil.	XEX*E IV
Boi proti fašizmu se nadaljuje
Preteklo nedeljo je v Rennesu v Franciji govoril general De Gauile. V svojem govoru je predvsem napadel francoske komuniste, ki so najmočnejša francoska stranka in pa Sovjetsko zvezo. Medtem ko desničarski in predvsem vladni tisk n» zavzel nikakega stališča do tega na. pada na francosko demokracijo In na enega Izmed treh velikih zaveznikov Francije, oziroma v svojih komentarjih namenoma tega govora ne označuje za takšnega kakršen je bil. Je ves francoski napredni tisk zavzel do njega zelo ostro stališče. „Hu-manitè" na primer pravi ob De Gaul-lovem napadu na francosko KP, da predstavlja to napad na ono veliko stranko, katere 75.000 članov je prelilo kri zato, da bi Francija živela. Socialistični dnevnik „Populaire" pa piše, da je De Gauile postavil uradno svojo kandidaturo za vodjo francoskega fašizma. Njegova taktika, ko govori o „bolševiškem sovražniku" ni nič drugega kot poizkus vrniti vso oblast kapitalistom in vzpostaviti red sužnosti. V številnih resolucijah izraža francosko delovno ljudstvo nezadovoljstvo nad takim hujskanjem proti miru.
Tudi špansko ljudstvo Je v ogorčeni borbi proti svojemu fašističnemu diktatorju, ki je seveda toliko okrut-nejši in oblastnejši v kolikor Je ne, oblasti in v kolikor dobro ve, da ima v zapadnih državah mnogo vsaj Indirektnih zaveznikov. Vse pogostejše so vesti o gverilski vojni španskih rodoljubov proti falangističnim četam in žandarjem. S to borbo španskih demokratov simpatizira ves demokratični svet, posebno pa oni* številni španski begunci, ki so sedaj skoncentrirani v največjem številu v Franciji. V začetku tega meseca ju bil v Parizu tretji kongres glavne zveze španskih delavcev v Franciji, ki je podčrtal potrebo borbe proti fašistični diktaturi v Spanili, katere obstoj ogroža svetovni mir. Kongres je odločno obsodil zadržinje v:nd Velike Britanije in ZDA v rasistični Španiji.
I Z mnogo hrupa in debate je italijanska konstituanta ratificirala mirovno pogodbo. Govori nekaterih poslancev in ministrov ob tej priliki so pokazali, koliko je v italijanskih političnih „voditeljih" še imperializma in koliko je v njih še neporažene fašistične miselnosti. Kljub naspro-
tovanju teh profašlstičnih elementov, je bila ratifikacija odobrena. S tem je bil formalno zaključen najnečast-nejši del italijanske zgodov.ne.
(Nadaljevanje uvodnika s 1. strani) doče ne bodo, čeprav bodo še poskušali. V svobodni državi jim bo težko, zato bodo skušali za njenimi mejami, predvsem med nami, ki smo tudi po njihovi zaslugi ostali izven skupne domovine. Mreže so že vrgli, skušali bodo še sidra. Zato bomo še srečevali po naših vaseh tuje sladkobesedne agente, iz Trsta in Gorice, ki bodo rinili med nas v družbi kakega domačega vohuna v posvetnem ali duhovnem oblačilu, kajti pečat vojnih zločincev in narodnih izdajalcev J: v njihovi pokvarjenosti ne ovira " piti med naše pošteno Ij'tzswo.
Toda ostati morajo .n bodo ostali drobtina, odkrhnjena od naše skupnosti, kajti pot za njimi vodi v narodno odpadništvo. Tega bi se morali danes zavedati vsi oni maloštevilni, ki bi bili pripravljeni v svoji strašni slepoti slediti varljivim vabam njih, ki jih je strah njihove brezupne osamelosti.
ZDA
List »P. M.« javlja vest, da so sindikati uslužbencev finančnih institutov vložili o-vadbo proti policiji, ki je odkrito pomagala banki »Broo-klyn Trust Company,« da bi zadužila stavko, ki traja že nekaj časa. V ovadbi je rečeno. da se ie roliciia posluževala vseh sredstev proti stavkajočim od aretacij brez razlogov pa do odkritih fizičnih nasilj nad stavkajočimi uslužbenci finančnega trusta. V o-vadbi ie rečeno tudi, da ie bila odkrita tajna zveza med bančno direkcijo in policijo, kar ni nič čudnega, če vemo za dejstvo, da je bil sedanji Sef banke Maks Leaflvn preje policijski komisar in da je tudi bivši preiskovalni šef policije sedaj v izvršnem odboru bančnega trusta.
★
AFP. V noči med petkom in soboto so se snet on lavili na zidovih in pločnikih angleških konzularnih poslopij v raznih ameriških mestih kot v New Yorku, Baltimoo-ru. Philadelphiji, Los Angelesu, Chicagu in drugod proti-britanski napisi. Te protibri-tanske manifestacije ima io svoj izvor v poslednjih dogodkih v Palestini v zvezi z eroj«rantsko ladjo »Etodus 1947.«
AVSTRIJA
Tass. Iz Celovca javljajo, da je tamkajšnje sodišče o red dnevi izpustilo na svobodo bivšega SS vodjo Paulovske-ga. M e J Hitlerjevim režimom je bil Paulovsk* eden najožjih sodelavcev Gauleiteria za Koroško Rainerja in Gau-hauntmana Natmessniga. ki je bil že vred njim izpuščen na svobodo. Vse +o se dogaja seveda v angleški okupacijski coni.
★
Francoske oblasti so v svoji okupirani coni v Avstriji prepovedne izhajanje lista »Tirolec Neue Zeitung.« ker ie objavil izčmek poročila o procesu in obsodbi teroristov io belogardistov v Ljubljani ter njihova priznanja, da so uživali v Avstriji podnore vseh zapadnih okupacijskih oblasti in avstrijske vlade.
HOLANDSKA
Tass. List »Het Freie Folk* javlja, da so fašisti, ki so hi-li spuščeni iz raznih koncentracijskih taborišč, že začel delovati v vsej Holandski, kjer obnavljajo svoje krožke. V zadnjih dnevih je bila p°' lidia prisiljena izvršiti nekaj aretacij.
JUGOSLAVIJA
Tanjug. V Zagreb se je ' nilo 240 renatriirancev iz borišč v Nemčiji. J z javili da jim je bil povratek v , movino zelo oviran. ',	p0.
nik Jovan Karamadin iz žarevca je dejal:	„u*.no
ljen ja so nas pretepali, ce le izrazili željo po novr . v domovino. Ameriške ž. ške oblasti so ostale . -j brižne kljub vsem z‘°c nad nami.
Dosledna borba
za dobrobit | j H™
ljudstva zahteva od tržaške demokracije aktivno sodelovanje v vseh izvršnih ustanovah ZVU
ANGLIJA
(Nova doba). Anglija, ki se je tekom zadnje vojne močno zadolžila v Braziliji, v E-giptu, Indiji in drugod, zahteva zdaj od svojih upnic, da svoje zahteve znatno znižajo, sicer ne bo plačala. S takimi državnimi zadolžitvami je sitno. Ako se zadolži navaden državljan in ne more do določenega roka plačati dolga, so mu potom sodnije prodane njegove nepremičnine, če jih ima. Anglije pa ni mogoče prodati na dražbi in če bi jo bilo mogoče, kdo bi jo maral kupiti.
__________GRČIJA____________
Izredno vojaško sodišče na Kreti je obsodilo 11 oseb na krzni do 12 let, ker so poslušaje radijske oddaje demokratične vojske. ,
★
Dwight Griswold, šef ameriške misije za pomoč Grčiji, ie izjavil, da bo ta misija razdeljevala pomoč brez ozira na politično in versko nre pričanje prebivalstva. Istočasno pa je ta ameriški usmiljeni gospod dejal, da to ne more veljati za kraje, ki so 00 ^ kontrolo demokratične grške voiske, rekoč, da ameriška vlada ne želi, da bi n je-nomoč padla v roke so- -vražniku grškega ljudstva. (Kaj naj bi vendar rekel dru-ta Trumanov špijon v Grčiji?)
BRAZILIJA
Tass. List »Journal Ae Debat es« piše, da je v Braziliji 'j teku ostudna kampanja laži nroti vsem onim, ki obsojajo, da je izkoriščanje naravnih bogastev zannano tulim imperialistom. »Vsi ti patrioti, ki branijo politično in Hospodarsko neodvisnost Bra-Z’lije, piše list, so obsojeni, da kot komunisti delujejo po navodilih Rustie in da so sovražniki ZDA. To je navad-rja laž, s katero hoče io zadu-siti proteste proti sužnosti v Ur azili ìì in njenemu postopne-rrm prehajanju v navadno kolonijo.
NEMČIJA
(AFP) V tovarni Askania Of ameriškem področju v Eerlinu so odkrili ogromne količine vojnega materiala. Ze dve leti so v tovarni izdelovali precizne instrumente Za rakete VI in V2 ter Za Podmornice. Organizacija Uewley, ki upravlja berlinski sektor, ima na razpolago samo dva inšpektorja za nad-zorstvo okoli 2000 nemških tovarn na tem sektorju. A-'neriška policija je aretirala o članov vodstva tovarne.
Med vojnim materialom so v tovarni našli tudi dele za letala, za podmornice in oklop-ne avtomobile ter precizne instrumente, kakor so jih uporabljali ph VI in V2, dalje tudi periskope za podmorni-Ce m druge instrumente.
V zadnjem času se govori o možnosti, da bi Slovansko-italijan-ska antifašistična unija sodelovala v upravnih organih, ki jih je postavila ZVU. Ali naj to pomeni odstop od načela, ki ga je SIAU zastopala vse doslej; načelo, da predstavlja ljudske množice edino po njih izvoljena ljudska oblast. In ker upravni organi, postavljeni od ZVU, niso bili take narave, zato SIAU ni hotela v njih sodelovati.
Bili smo v borbi za priključitev k Jugoslaviji. Edino v Jugoslaviji smo videli ohranitev in utrditev vseh tistih pridobitev, ki so bile sad narodno-osvobodilne vojne. Zato smo to borbo vodili z vso ostrino. Ako bi takrat pristali na sodelovanje z ZVU, bi to pomenilo, da naše zahteve po priključitvi k FRLJ niso resne, z odstopom od načela, da je treba ohraniti ljudsko oblast, bi se ta naša borba spremenila le še v več ali manj akademsko razpravljanje brez sodelovanja vseh naših ljudskih množic. Naše odločno odklonilno stališče do odloka št. 11 je bistveno pripomoglo, da kompromis o ustanovitvi STO-ja ni še mnogo manj ugoden kot je že s tem, da ni izraz volje večine prebivalstva.
Vendar je SIAU v interesu miru v svetu kakor tudi v interesu po-mirjenja duhov na tem ozemlju in pa v želji, da se čimprej pristopi k rešitvi perečih problemov, ki zadevajo predvsem delovno ljudstvo, sprejela pariški sklep kot izvršeno dejstvo in temu dejstvu odgovarjajoče je prilagodila svojo politiko. Izjasnila se je za sodelovanje v vsem javnem, upravnem in poli-
Mnogo so že pisali razni časopisi o tržaških otrocih, ki so prepuščeni cesti, ki uživajo usodo deset tisočev otrok raznih mest zapada. Ti listi so objavljali slike otrok, ki po tržaških ulicah prodajajo cigarete in ki človeka tako silno spominjajo na raztrgane in sestradane otroke po raznih nacifasistic-
nih koncentracijskih taboriščih v
času vojne.
Vse to pa je bilo le pisanje, ki je pri tistih, ki so odgovorni za
PIONIRJI SE VRAČAJO S POČITNIŠKE KOLONIJE. HARMONIKA SEr VEDA NE MANJKA.
tičnem življenju STO-ja. Zato se je tudi pogajala s strankami bivšega CLN-a, kar pa zaradi delovanja reakcionarnih in fašističnih sil ni privedlo do uspeha
Tudi z ozirom na možnost sodelovanja SIAU v upravnih organih ZVU so reakcionarji, ki sedaj vedrijo in oblačijo v teh svetih, zagnali precejšen hrup. Govore o SIAU kot o manjšini, katere sodelovanje nj potrebno, v kolikor bi se pa taka potreba pojavljala naj se pa izvedejo volitve. Te volitve bi kajpak priredili in zrežirali oni sami.
Jasno je, da vprašanje sodelovanja v organih ZVU ni moglo po-
rešitev tega perečega vprašanja, naletelo le na gluha ušesa. Nihče ni niti s prstom mignil, da bi olajšal usodo tem otrokom, ki jih je neskončna beda pognala na ulico. Tisti, ki bi iskreno radi pomagali, nimajo ne sredstev ne oblasti, tisti pa, ki imajo oblast in sredstva, jim pa trpljenje teh otrok ni mar.
Mestni odbor Antifašistične slo-vansko-italijanske ženske zveze je že pred meseci pričel resno razpravljati o možnostih rešitve tega vprašanja. Predvsem so tržaške antifašistke prišle do zaključka, da bi pri tem delu morale sodelovati vse žene našega mesta. Zato so povabile k sodelovanju tudi ženske sekcije strank bivšega CLN-a. Toda odgovor je bil negativen. Bil je jasna slika žena. ki sede v vodstvu teh sekcij, žena, katerih otroci če jih sploh imajo — niso nikdar stradali. Demokrščanska stranka se izgovarja, da njena ženska sekcija že vrši to delo v okviru Katoliše akcije. To je le fra-rarjenje, katerega se poslužujejo pri svoji politični propagandi. Z vsem njihovim »delom« nj bilo rešeno niti eno od perečih vprašanj. Otroci so še vedno na cesti, še vedno pobirajo cigaretne ogorke po pločnikih, še vedno brskafo in iščejo razne odpadke po mestnih smetiščih, desetletni dečki se skrivajo za vogali zakotnih ulic in skrivaj kade cigarete, ki so jih zvili iz ogorkov, pobranih po tleh, itd. itd. Skratka, ti otroci še vedno žive življenje, ki jih vodi le v zločin in prerano smrt, kajti večina njih je tuberkulozna.
Kje so vzroki tega stanja? To so otroci staršev, ki po ves dan garajo po tovarnah in drugod, ki morajo otroke puščati same doma,
stati aktualno, dokler je bil na čelu ZVU polkovnik Bowman, ki je bil obdan po eni strani s fašistično in slovenskemu delu prebivalstva sovražno razpoloženim Simonijem, po drugi strani pa s «poštenjaki» à la Richardson in Squire.
Niso še znani rezultati pogajanj med SIAU in ZVU, vendar lahko že danes rečemo, da eventualno sodelovanje z ZVU ne bi pomenilo kake bistvene spremembe naše politične linije, temveč samo logično prilagoditev novi situaciji, ki je posledica pariškega sklepa, — vse zaradi realnosti naše politike, ki je vedno v službj miru in interesov naših ljudskih množic.
večkrat lačne kot site. Trst je veliko mesto z velikim številom delavstva. ima pa le štiri otroška zavetišča. Devet šolskih poslopij so zaplenile vojaške oblasti. Kam naj torej matere, ki morajo na delo. pošiljajo svoje otroke. Lahko je onim gospem iz strank C1 N-a. ki imajo dovolj služinčadi, kateri prepuste svoje otroke, medtem ko one posedajo po kavarnah.
Taka je žalostna slika položaja delavskih otrok v našem mestu, ki leži na meji med zapadom in vzhodom. Le sto ali par sto km od Trsta pa so mesta, kjer otroci delnv stva niso več prepuščeni ulici, kjer otroci žive zdravo živ!;,enje in se pripravljajo za srečno bodočnost, kjer skrb za otroka ni prazno besedičenje, temveč je dejstvo, o ka terem se je mogoče prepričati na vsak korak. V bližini Beograda grade ma'o mestece, ki bo v kratkem dograjeno in kjer bó vsako leto lahko preživelo na tisoče otrok, predvsem sirot, počitnice. Imel» bodo svojo železnico, katero sami pomagajo graditi. Enako tudi v Zagrebu. V vseh mestih Jugoslavije ustanavljajo »Domove igre in dela«, v katerih dobe otroci vzgojo in razvedrilo. Po vseh večjih železniških postajah so posebne čakalnice za matere z malimi otroci, ki so najmoderneje urejene.
In tržaške žene to vedo. Cule so od ljudi, ki so bili v Jugoslaviji, od delavcev, ki tam delajo. Prepričale so se, da m nemogoče otroke rešiti ulice in jim dati dobre vzgoje in zdravega razvedrila. Čeprav je razlika med razmerami v Trstu in Jugoslaviji velika, čeprav je tu ob'ast v rokah anglo-ameriške vojaške uprave, v Jugoslaviji pa v
Preteklo soboto so pozno ponoči vstopili v gostilno „Antiča Bonavia" v Trstu trije angleški mornarji v spremstvu dveh Goričanov. Ko se* popili že za fiOO lir vina, se je gospodar gostilne uprl nadaljnim „dobavam" in so zato mornarji odšli, Goričana pa sta ostala praznih žepov v gostilni, kjer jih je policija aretirala. Zanimivo je, da je gospodar predložil sledeči račun: pokritje mize (s prtom, „coperto") 1.000 lir, postrežba 320 lir, vino pa — 600 lir.
-	o -
Obveščevalni urad Julijske krajine je objavil, da je tržaška občina sklenila z uvoznim in izvoznim zavodom UIVOD v Trstu pogodbo za dobavo 10.300 ton drv in premoga za kurjavo. To gorivo bo prispelo v najkrajšem času iz Jugoslavije in pred kratkim je že prišla v Trst prva pošiljka 160 ton oglja. Občina bo plačala kurjavo, prispelo po železnici po 600 lir za stot, ono pa, dobavljeno po morju po 700 lir stot. Ves prevoz kuriva iz Jugoslavije do Trsta bo organiziral UIVOD.
-	o -
Težka nesreča Se je pripetila v tržaškem pristanišču. Žrtev je postal pristaniški delavec Franc Črnigoj, ki Je bil zaposlen pri razkladanju bombaža z nekega švedskega parnika. Nenadoma se je tovor odtrgal od žerjava In iz precejšnje višine padel z vso težo na Černigoja, ki je bil na mestu mrtev.
■ o -
V Trstu je zavladala huda vročina, ki je v zadnjih dneh dosegla povprečno višino 340 c v senci. Po izjavah geofizičnega zavoda pa bo vročina kmalu prenehala. V dopolnilo tega poročila lahko povemo, da je v letu 1873 bilo v Trstu celo 37.5') C in leta 1921 37.20 c. V zadnjih sto letih pa je poletna vročina približalo desetkrat prestopila 36» C v senci.
rokah ljudstva, čeprav so žen.-ke sekcije strank CLN-a odklonile sodelovanje, tržaške antifašistke niso obupale. Skupno z ženami republikanskega gibanja za neodvisnost in Fronte za neodvisnost tržaškega ozemlja so se lotile dela. Sestavile so si program, po katerem bodo delale.
Prvi del programa se nanaša na splošno pomoč in obsega delo za dosego brezplačne zdravniške pomoči materam in otrokom, predvsem izpopolnitev oddelka za mater in otroka v Splošni bolnici in povečanje' števila ambulane. Dalje ustanavljanje otroških jasli pri podjetjih, kjer so zaposlene žene in v gosto naseljenih okrajih, razširitev otroških vrtcev in ustanavljanje novih. Drugi del programa se tiče študija in vzgoje. V okviru tega dela programa bo treba zahtevati derekviriranje šol, ki so jih zasedle vojaške oblasti; predlagati bodoči vladi STO-ja, da se uvedejo zakoni, ki bodo šolskim otrokom in študentom nudili materialno in mora'no pomoč pri študiju; s pomočjo roditeljskih svetov bo Ireba izvesti demokratizacijo šol. Tretji del programa obsega šolsko reformo, v okviru katere kontrolo nad učnim osebjem, zboljšanje otroških zavetišč in povečanje njih števila ter takojšnje usrepe za odpravo otroških zločinov. Tretji del pregrama pa se tiče otrok, ki so žrtve zadnje vojne. V tem delu predvidevajo ustanovitev enotne zveze, katere naloga naj bo zdravstvena, materia'na in vzgojna pomoč tem otrokom.
Program je obširen in potrebno bo, da bomo ženam, ki so se tako nesebično lotile tega !e\a, pomagali
V
Policija je aretirala dva mladoletnika, begunca iz Reke, ki sta bila člana posebne tatinske skupine, kt je pred kratkim ukradla v' prosti luki vrečo cigaret v vrednosti 28.00# Ur.
PRED DNEVI JE POVELJNIK AMERIŠKE 88. DIVIZIJE GENERAL MOOR VRNIL VLJUDNOSTNI OBISK JUGOSLOVANSKEMU GENERALU BA-NJINU, POVELJNIKU JUGOSLOVANSKIH ČET NA STO-ju. OBA ZA-VEZNIfiKA GENERALA STA SE ZADRŽALA NEKAJ CASA V PRIJATELJSKEM RAZGOVORU.
NE SOCIALNI CUI-POLITIKA!
Kdo dela
proti Jugoslai/iji
Jugoslovanski narodi so z najveći imi žrtvami vodili borbo proti nacifašizmu. S težkimi udarci, ki so jih zadajali sovražniku, so bistveno vplivali na potek vojne. Poleg svoje mogočne in iskrene za-,veznice, Rdeče armade, so naši narodi smatrali za svoje zaveznike tudi Angloameričane. Mislili so, da se tudi zapadni zavezniki bore za uničenje fašizma in da bo vojno zavezništvo rodilo iskreno prijateljstvo.
Vendar je bilo premnogo znamenj še pred koncem vojne, ki so kazala, da je cilj, ki so si ga zastavili Angloameričani nekje drugje kot tisti, h kateremu so stremeli svobodoljubni narodi Jugoslavije. Tako je n. pr. Grčija s pregonom Nemcev iz svoje dežele samo zamenjala jarem sužnosti.
Cim je nehala vojna, čim vojna pomoč jugoslovanskega ljudstva ni bila več potrebna, so si zapadni zavezniki sneli krinko. Tedaj se je pokazalo, da so jim naenkrat ljubši njihovi dovčefajšnji sovražniki, kot pa njihovi zavezniki v vojni, da smatrajo za mnogo bolj nevarnega demokrata, antifašista kot pa fašističnega zločinca; da so jim mnogo bolj pri srcu opozicijska gibanja v vzhodnih državah, ki bi hotela rušiti, kar ustvarja ljudstvo, kot pa ljudske množice in njih o-blast; pokazali so tudi, da imajo mnogo več srca za «ubogo» Nemčijo kot pa za mučeniško Poljsko.
Takšen je tudi kurz njihove politike napram Jugoslaviji. Neštetokrat smo že lahko to opazili: mirovna konferenca, razne note in ostri napadi odgovornih ljudi, zaščita vojnih zločincev. Vse to je bilo javno, to je lahko vsakdo o-pazil.
Toda v zadnjem času so prišle na dan stvari, ki zelo zgovorno pričajo kako podlo in zločinsko je delovanje nekaterih tujih sil proti mladi Jugoslaviji. Kakšni nagibi vodijo te države do tako sovražnih dejanj napram državi, katere narodi so se do včeraj z neprecenljivimi žrtvami borili. posredno tudi zanje? Ali narekujejo ta dejanja čustva hvaležnosti?
2e zadnji ljubljanski proces proti nekaterim zločincem, ki bi naj opravljali napade ob meji in tudi V notranjosti države, je pokazal, da vodijo vse niti v en center. Ljudje, ki iz tega centra vodijo delovanje proti Jugoslaviji, uživajo popolno zaščito in pomoč zapadnih zasedbenih oblasti.
Proces pa, ki se te dni vrši v Ljubljani, pa še jasneje prikazuje vlogo, ki jo pri razdiralnem poslu, katerega objekt bi naj bila sedanja Jugoslavija, imajo nekatere tuje države po svojih predstavnikih.
Pred sodiščem stoji skupina ljudi, katerih odgovornost -je spričo njihove intelektualne stopnje toliko težja. Tu gre za univerzitetne pravnike, profesorje, inženirje, učitelje. In kakor po eni strani vodijo kanali v isti center kot pri ostalih zločincih, ki šo že doslej stali pred sodiščem, tako kaže sedanji proces na očitno zvezo s tujimi konzulati.
Vzemi dopust in pojdi na mladinsko progo
V Manchestru je nedavno predaval o svojih vtisih z mladinske proge znani angleški publicist Ewart V. Tempest, ki je rekel:
Kaj nam zbuja v današnji Evropi največje upanje? Na to vprašanje odgovarjam: 60.000 mladincev In mladink, ki zdaj prostovoljno delajo na 237 km železniške proge od Samca do Sarajeva v Jugoslaviji.
Moj svet ciniku in pesimistu se glasi: Vzemi dopust! Kreni iz Sarajeva z jeepom, še rajši pa peš, (če imaš čas za to), in preglej vse ob progi. Ce si mlad, se boš pri-družil delavcem, če si star ali mlad, pa boš ozdravljen od svojega pesimizma.
Mladinska proga postaja simbol vsega tistega, kar lahko stvorijo navdušeni mladinci. Zgraditev proge bo prispevala k razvoju osrednje Bosne in bo pomagala dovažati rudna bogastva iz oddaljenih bo-
sanskih dolin do proge Zagreb--Beograd. V dolinah, po katerih teče proga, je dovolj premega za oskrbo vse države. Toda razen tretje-vrstne ceste je vzdrževala tod promet samo ozkotirna železnica. Zgraditev proge normalne širine je bila neobhodno potrebna. Mladinske organizacije so se prostovoljno javile za to delo. To je bila pogumna gesta, čeprav so mnogi strokovnjaki menili, da je nepremišljena.
Priznavam, tudi sam sem prišel v Jugoslavijo dokaj skeptičen. Vrednost prostovoljnega dela takšnega obsega se mi je zdela dvomljiva. Potoval sem vzdolž velikega dela proge ter se prosto razgovar-jal ne le s prostovoljnimi delavci, ampak tudi s strokovnjaki. Zdaj vem, da bo proga zgrajena in da bo imela velik pomen za Jugoslavijo.
Delo se je začelo letos v aprilu in bi moralo biti dovršeno do 29. novembra, toda mnogo znamenj ka-
že, da bo končano prej,. Ko sem bil na progi, je delalo tam 60 tisoč delavcev, med njimi 2000 prostovoljcev iz Avstralije Albanije, Bolgarije, Danske, Francije, Grške, Madžarske, Italije, Palestine in Švedske. Do dovršitve del se'bo izmenjalo na progi 200 tisoč prostovoljcev, ki bodo delali po dva meseca. Delavci stanujejo v šotorih, nosijo delovno obleko, so dobro hranjeni, ne prejemajo pa nobenega plačila. Delo je težko, vročina velika. Podnebje pa je zdravo, kraji so krasni, organizacija dobra. Med mladinci, ki kažejo mnogo zdravega smisla, vlada tovariško vzdušje.
Dekleta so zaposlena večinoma tam kjer je delo manj komplicirano. Delajo tudi v kantinah in na vrtovih, kjer goje povrtnino. V glavnem je število mladink enako številu mladincev. Vprašal sem skupino deklet pri precej težkem delu, kako ga zmagujejo. Ko so jim pre-
Pri tem procesu nimamo opravka s pripadniki kake organizacije. Tu ni bilo normalne organizacijske povezanosti, ni bilo nikake ideologije. Ideja teh ljudi je bila samo: v službi tujih sil čimbolj škoditi lastni domovini. Borba proti ljudstvu v tuji vohunski službi, to je bil program obtožencev. Ti ljudje so hoteli novo okupacijo Jugoslavije, intervencijo, da bi bile v Jugoslaviji «take razmere kot v Grčiji».
Vsi ti ljudje so bili tipični spi-joni. To so dokazale šifre, ki jih je obtožencem razlagal obtoženi Kavčnik, to so dokazala navodila špijonskega centra 101 v Avstriji, ki so jih preštudirali vsi obtoženci, isto so dokazali odgovori na
1LINDEN NARODNI PRAZNIK MAKEDONSKEGA LJUDSTVA
2. avgust leta 1903 predstavlja enega največjih datumov v zgodovini osvobodilne borbe makedonskega naroda.
Že ob koncu preteklega stoletja se je začela postavljati borba Makedoncev proti turškemu nasilstvu na široko podlago. V zadnjem desetletju 19. stol. se je v Makedoniji ustanovila za časa vlade krvavega sultana Abdul Hamida leta 1893. revolucionarna organizacija, katere naloga Je bila združiti vse narodne sile v borbi za narodno osvoboditev. Na čelu makedonskega	narodno—osvobodil-
nega pokreta so bili Goce Delčev, Jurij Petrov in Dame Grujev, katerim je vkljub vsem težavam in ne-prilikam uspelo, da so organizirali najširše sloje naroda in jih pripravili na borbo proti samovoljnosti turških oblasti.
Zavedajoč se, da more edino revolucionarna borba vseh slojev naro da izvojevati njegove pravice, se je makedonski narod pričel polagoma oboroževati na borbo proti sultanovemu nasilju.
Uspešna borba z raznimi begi, fevdalci in agami je govorila, da bo gotovo prišlo do neke spremembe. Medtem pa so se v vodstvo makedonske revolucionarne organizacije vrinili bolgarski kraljevski špijom Boris Saratov, Ivan Garvanov, Anastazij Lozančev in drugi. Zaradi njihovega vpliva je upor pričel prezgodaj, ko položaj še ni bil popolnoma zrel. Ti agenti kraljevskega bolgarskega dvora so hoteli izkoristit borbo Makendoncev za imperialistične cilje monarhlzma. čeprav so revolucionarni vodje Delčev, Petrov, Sandanski In Tošev nasprotova prezgodnjemu pričetku vstaje, je vendar bolgarskim monarhističnim reakcionarjem uspelo, da so pridobili še nekaj glavnih članov revolu-
vprašanja, ki jih je postavil vohunski center 101, to je dokazalo veliko število skrivališč v stanovanjih obtožencev, iskanje skrivnih poti za zvezo v inozemstvu, povezave s člani predstavništev tujih sil, ilegalna imena obtožencev, posebni spoznavalni znaki, iskanje materiala za radijske zveze,-ponarejanj e potnih dovolilnic, zbiranje poročil o razvrstitvi, transportih in taboriščih vojske, tatvine važnih tajnih gospodarskih aktov, torej, prav vse delo obtožencev, kakor ga je pokazala javna razprava.
Za slovensko ljudstvo je ta proces v bistvu končan. Pričakuje le še sodbe za te zločitlce, ki naj bo taka, da ne bo mogla žaliti žrtev, ki jih je dalo slovensko ljudstvo za to Jugoslavijo, kj so jo ti zločinci hoteli rušiti, sodbo, ki naj bo resen opomin: kar je ustvarila ljudska volja, je nedotakljivo.
cionarnega gibanja. Na ta način dezorganizirani odbor revolucionarne stranke ni mogel kljubovati in je bil prisiljen, da odredi na kongresu v Smiljevu pričetek vstaje na dan 2. avgusta 1903. Delčeva so tik preo pričetkom vstajo ubili.
Kljub temu pa, da so bili Makedonci še nepripravljeni in slabo oboroženi, so se vendar uprli. V borbo so pozvali vse balkanke brate z naslednjimi besedami:	„Tudi vi ste
sužnji kot mi, sužnji paš, efendijev, bogatašev in zemljiških veleposestnikov, ki so nam zažgali domovino na vseh štirih straneh In nas tako prisilili, da se vzdignemo za pravico svobode in narodnega življenja."
V neenaki borbi, ki je trajala tn mesece in v kateri je bil osvobojen del Makedonije, kjer je bila osnovana Kruševsk^ republika, je makedonski narod pokazal neviđene primere junaštva in borbenosti.
Ureditev Kruševske republike je jasno govorila, da teži tudi makedonski narod k demokratski vladi, svobodi in enakopravnosti vseh narodov. Kljub veliki borbenosti in nezlomljivi vztrajnosti pa Makedoncem le ni uspelo, da bi obdržali svojo republiko, ki je bila po trinajstih dnevih obstanka v krvi udušena.
Toda Ilindenski upor Je vstopil v makedonsko zgodovino kot najslavnejša in junaška doba. Ostal je v srcih in spominu vsega naroda in mu dal moči za nadaljni upor. Na izkušnjah tega upora se je makedonski narod učil In našel pot proti svobodi.
Potem, ko so Makedonci menjavati mnogo gospodarjev, pretrpeli nešte-vilno ponižanj, narodnih zapostavljanj in izkoriščanj, so 11. oktobra leta 1941. na poziv komunistične partije ponovno razvili zastavo narodno osvobodilne vojske, to pot čvrsto zedinjeni z bratskimi narodi Jugoslavije.
V novem ognju borbe, v kateri so ga vodili njegovi najboljši sinovi in v povezavi z ostalimi narodi Jugoslavije, je tudi makedonski narod lahko v tej vojni ustvaril svoja demokratska načela in narodnostne pravice in tako nastopil pot novega razvoja.
Po zmagovitem koncu narodno o-svobodiine borbe, na sam Ilinden leta 1944, torej 41 let po slavnem uporu, so se sestali v prohorskem samostanu pravi narodni predstavniki tn osnovali prvo narodno oblast v zgodovini Makedonije — Antifašistični svet osvoboditve Makedonije.
Ideali Ilindenskega upora — bratstvo in edinstvo Jugoslovanskih na rodov, demokratska oblast In svobodno življenje — so se uresničili v na-rodno-osvobodilni borbi, ko je, kakov tudi drugim Jugoslovanskim narodom, zasijalo sonce sreče in blagostanja tudi makedonskemu narodu.
Zato slavi makedonski narod 2. avgust kot svoj največji praznik in se klanja junaštvu borcev iz upora leta 1903 in iz narodno osvobodilne vojne, ki so prelili svojo kri za skupne narodne interese.
Praznik Ilindenskega upora In u-stanovitve antifašističnega sveta osvoboditve Makedonije, dvojni praznik makedonskega ljudstva, pozdravljajo vsi jugoslovanski narodi. V mislih In dejanjih dele radost z bratskim makedonskim narodom, s katerim stopajo skupno v lepšo in srečnejšo bo dočnost.
(Po „Naprijedu")
vedli moje vprašanje, so se smejale. Ozrl sem se po njihovih mišičastih rokah in nogah, po njihovih s soncem ožganih vitkih telesih, in bilo mi je jasno, da moje vprašanje ne potrebuje odgovora.
Kakšna tretjina prebivalcev Bosne je muslimanske vere. Na tisoče muslimanskih deklet dela na progi. To je samo ob sebi največja revolucija. Povsod odlagajo pajčolane, ki jiirr pravijo »feredže«. Geslo na mladinski progi je: »Gradi mo progo in sebe«. To se nanaša posebno na muslimanke. Z leho sva prenočevala v Zenici, kjer nam je gospodinja deja’a: »Prestara sem r.a delo na progi, zato sem dala na raz.polago za vas to sobo.« In res, soba je bila krasna, zelo ži;la, z množino orientalskih preorog.
Jugos'ovanski prostovoljni delavci posvečajo eno uro dnevnega časa prosvetnemu delu. Povsod je videti skupine moških in žensk, ki te uče čitati in pisati. Tako se bo blizu 20 tisoč nepismenih med delom naučilo čitati in pisati. Profesorji vseh jugoslovanskih univerz predavajo na progi svoje predmete. Vsa gledališča in vsi orkestri imajo tu nastope in koncerte, tako da je proga pravcata šola napredne vzgoje.
Delo na progi je razdeljeno na enajst sektorjev s posebnim strokovnim osebjem. Poleg tega obstoji' za vsak sektor nadzorni odbor mladine ki odgovarja za prehrane, nastanitev in za kulturno prosvetno delo. Dva meseca sta običajna deba za prostovoljno delo in približno polovica delavcev se izmenja vsak mesec, polovica pa jih ostane, da dajejo novodošlim napotke za delo. V juliju in avgustu zameniujeio dijaki kmete, ki morajo biti ob tem času doma zaradi žetve. V mest'h se javlja za delo več prostovoljcev, kakor jih je mogoče zaposliti. Proga ima tudi svojo pesem z ritmom dela: Titova mladina se bori proti lenobi.
^ [ Pil Triglava ilo Kajinakčalafia ♦
Dne 29. julija so prebili 800 m dolg dovodni rov, kjer so bila najtežja dela celotne gradnje hidrocentrale Moste-žirovnica na Gorenjskem. Delo so opravili mesec dni pred določenim rokom.
V ljudski republiki Srbiji je še mnogo gozdov, ki jih ni bilo mogoče racionalno izkoriščati, ker ni bilo cest in železnic za prevoz lesa. Zato so pa tembolj trpeli gozdovi ob prometnih zvezah. Doslej so že mnogo storili za mehanizacijo prevoza lesa; do konca prihodnjega leta mora biti prevoz povsem mehaniziran, kar je v zvezi z graditvijo cest In železnic. Po osvoboditvi je oilo do konca lanskega leta zgrajenih 100 km cest za prevoz s kamioni, prav tako so popravili in razširili 100 km starih cest. Zgradili so tudi 17 km gozdnih železnic in preuredili 35 km starih. Letos bodo zgradili 80 km kamionskih cest.
Predstavniki ameriških cerkva so na obisku v Jugoslaviji. Predsedstvo vlade LHS jim je priredilo 2. avgusta kosilo v hotelu „Toplice" na Bledu, v nedeljo pa jih Je sprejel maršal Tito. Pozneje so preko Zagreba odpotovali v Dalmacijo.
V Jugoslavijo je prispela skupina 270 povratnikov Iz taborišča v Augsburgu v ameriškem zasedbenem pasu Nemčije. To so bivši vojni ujetniki, prisilni delavci, Interniranci tr» tisti, ki so s Selniškimi In drugimi kvlzlinškiml organizacijami odšli Iz države. Tl povratniki so pripovedovali o strahovitem četniško-ustaškem terorju, ki se izvaja proti vsem tistim, ki se želijo povrniti v domovino.
Predvojna Jugoslavija je imela 155 parnikov s 395.000 bruto registrskimi tonami in 596.000 ton nosilnosti. Med vojno je bilo uničenih :8% parnikov za dolgo in obalno plovbo, za kratko plovbo pa 85%. Uničenih ali poškodovanih je bilo tudi 90% pristaniških Varnostnih naprav. Skupno je bito razdejanih in poškodovanih 145 pri stanišč. Razen tega je bilo uničenih 3158 ribiških in drugih čolnov. Ob koncu petletke mora imeti jugoslovanska mornarica 600.000 bruto registrskih ton ladjevja, pri čemer pa niso vštete jadrnice brez motorjev. 2e te številke kažejo dovolj, koliko naporov zahteva obnova jugoslovanske mornarice.
V	Slovenjgradcu bo 24. avgusta koroški festival, ki bo nazorno prikazal uspehe tekmovanja na vseh področjih gospodarskega, političnega Ih kulturnega življenja prevaljskega okraja.
♦
Letos spomladi so začeli obdelovati v krajih vzdolž mladinske proge, kjer prej še ni bilo nikdar vrtov, zemljo na Intenzivni vrtnarski način. To obdelano zemljo imenujejo „mladinske vrtove". Obdeluje jih prostovoljno ljudstvo okoliških vasi. Samo v prv> polovici Julija so dali mladinski vrtovi za mladino na progi 320.000 kg povrtnine.
♦
V	Gornjo Lendavo v Prekmurju so prišli otroci iz Istre, ki bodo v tamkajšnjem gradu preživeli počitnice-Ljudje jih imajo radi in Jim prinašajo razne priboljške.
pri Beogradu,
železnico, s* odprli miniaturno mesto z velikimi ter t vselit P°"
V Košutnjaku zdaj gradijo pionirsko
Igrišči za številne panoge mi potrebnimi napravami Slopji.
PADLA TRŽAŠKA PARTIZANKA VOJKA ŠMUC, PO KATERI JE DOBILA MLADINSKA BRIGADA IME.
MLADI TRŽAŠKI BRIGADIRJI POJ EJO PRED ODHODOM V BOSNO. LJUBEZEN DO JUGOSLAVIJE JIH ŽENE OBNAVLJAT DEŽELO, ZA KATERO SO SE BORILI IN ZA KATERO JE PADLA TUDI VOJKA.
BRIGADA KORAKA PO LJUBLJANSKIH ULICAH. PO ZDRUŽITVI Z BRIGADO DANSKE MLADINE BO NADALJEVALA POT NA PROGO SAMAC—SARAJEVO.
BRIGADA „VOJKE ŠMUC"
]F*3E ]E»
JI IT C I
DRAGA JUGA!
odpotovala na mladinsko
1. t. m. je odšla iz Trsta, oziroma iz Divače tretja delovna brigada tržaške mladine na mladinsko progo Samac-Sarajevo, da tako znova poudari in dokaže svojo so’idarnost ne samo do jugoslovanske, temveč tudi do vse svetovne mladine, ki je s svojimi najboljšimi mladinci soudeležena pri velikih delih na mladinski progi Samac-Sarajevo. S tem pa se je obenem tudi pokaza'o, kako jalovi so načrti onih reakcionar-fev in imperia'ističnih spletkarjev, ki bi za vsako ceno hoteli Porušiti ali pa vsaj zavreti enotnost demokratične 'in napredne svetovne mladine.
Celotno primoirsko brigado sestavlja preko dvesto mladincev in sicer 65 iz Trsta in 145 iz Bui, I-zole, Pirana in . zlasti iz Kopra. Preko sto mladincev pa sploh ni moglo odpotovati, ker je bilo število le omejeno. K jub temu je nekaterim uspelo, da so se v Ko-Pru skrivaj vkrcali na avtomobi-toda na ža’ost so mogli priti Is do Divače, odkoder so se morali spet vrniti domov, ker niso bili vpisani v potne sezname za Prehod meje. Tako je človek imel Priliko videti prav ža'ostne pri-z°re, ko so nekateri m’adinci žalostnih in celo ob.okanih obrazov opazovali odhajajoče tovariše.
Tržaški del brigade se je pripeljal v Divačo z jutranjim vla-kom, Koprčani pa so prišli že nekoliko pred prihodom trža?*cega vlaka kar z avtomobili. V tržaški brigadi so bili večinoma sami mladinci delavci in vajenci iz ladjedelnic in tovarn, med Koprčani pa so bili v glavnem kmetski fantje, sinovi vinogradnikov, Kmetovalcev in ribičev. V mladinski brigadi je tudi nekaj študentov s tržaške univerze, kar je pokazalo, da tudi v tej ustanovi živi duh demokratične in napredng mladi ne kljub vsem naporom rajnih struj, ki bi hotele napraviti iz tržaške univerze trdnjavo reakcije. Veselje je bilo pogledati veliko četo mladih, močnih in zagorelih mladincev, ki so se pripravljali na daljno pot v Bosno. Vsem je sijala z obraza neka določna zavest, pomešana z veseljem in resnostjo. Bili so resni, ker so se zavedali resnosti dela, za katerega so se prijavili, dobro vedoč, da to ni počitniška zabava, tem-Več najprej delo, potem šola in Potem zabava; toda tudi veseli so bili, da bodo lahko na progi spoznali junaško mladino jugoslovanskih narodov in ono iz vsega sveta, ki misli, dela in se bofl za isto stvar kot mladina STO-ja. Navdušenje, s katerim so se mlgdinci odpravljali na P°t> J® bilo v popolnem nasprotju z onim razpoloženjem, ki bi moralo biti opazno, ako bi bila resnična Proti j ugasi ovanska	proj ligandav
žeš da je udeležba na mladinski Progi za mladince prisilna. Nasi mladinci so šli na pot, o kateri so dobro vedeli, kam j ih pelje, nc kot čreda ovac ali celo sužnjev, temveč kot skupina svobodnih ljudi, ki odhajajo na delo. Toda he samo na de’o, kajti na mladinski progi se druži »prijetno s koristnim.« Tam ni biričev in po-Jirjev, ki bi priganjali k hitrej-semu delu, mladina iz lastne yo-1)6 tekmuje med seboj, skupina 5 skupino, brigada z brigado. Za-
to pa jim tudi preostane dovolj prostega časa za zabavo, za taborne ognje in razne druge mladinske prireditve, na katerih se družijo mladinci vseh narodov in barv. Tako se pospešuje poznavanje med narodi, vsak narod prispeva k temu. Mladinska proga torej ni nekako suženjsko delo, temveč velik delovni tab v mladine vsega sveta, ki jo kljub narodnostnim, kulturnim in rasnim razlikam veže skupna želja po medsebojnem spoznavanju in pa ljubezen do Jugoslavije, v kateri vidijo enega izmed glavnih porokov za izgrajevanje pravične človeške družbe, brez rasnih in razrednih razlik, države dela in svobode.
Tržaška in koprska skupina sta se, kot že uvodoma omenjeno, združili v tretjo primorsko delovno brigado, ki si je nadela naslov Vojke Smucove. Pred odhodom brigade v Ljubljano, kjer se bo združila z dansko brigado, je ^spregovoril zbranim mladincem zastopnik kulturnega krožka Vojke Smucove. Poudaril je važne naloge, ki jih bo morala mladina rešiti na duhovnem in gmotnem področju: utrditev bratstva in iz-
Laihek tovorni avto policije je trčil v avtomobil, v katerem se je vozil predsednik italijanske republike De Nicola. Zaradi sunka je De Nicola dobil lažje poškodbe na nosu, vendar je šel takoj spet v svoj urad.
***
Letos bo na železnicah, v Sovjetski zvezi potovalo 4 milijone potnikov več kakor lani. S tem bodo prekosili predvojno raven. Številne postaje, ki so jih nacisti uničili, sedaj pridno obnavljajo.
***
Ras Gukša, ki je za časa italijanske okupacije Aibesinije sodeloval z Italijani, je bil obsojen na smrt in vse njegovo imetje je bilo zaplenjeno. Kot znano je bh ras Gukša zet Haileja Seiasieja.
***
Suženjstvo je sicer v Ameriki prepovedano, vendar so morali v Kaliforniji kaznovati neko 73 letno žensko, ki je imela 30 let v suženjstvu neko črnko. Čudno, da so to opazili šele po 30 letih. .
***
Strela je udaiila v skladišče municije v nekem kraju 15 km od Brescie. Prvi eksploziji so sledile druge, ki so povzročile silen strah med prebivalstvom. Jetniki v nekem zapora so poskusili izkoristiti priložnost za upor, toda policija jih je takoj ukrotila.
***
V jetnišpici v Tourelles (Pariz), kjer je bilo zaprtih okrog 300 žensk, 3e izbruhnil požar in pri tem je umrlo 22 oseb. Vzroki nesreče že niso znani.
gradnje proge. S podžigajočimi besedami je opomnil zbrane mladince, naj zbero vse svoje sile pri delu, da bo tudi ta tretja brigada prišla domov z naslovom »udarna«, tako kot sta se vrnili obe prejšnji. Svetel vodnik pa jim bo na tej poti lik Vojke Smucove, katerega je govornik v kratkih in prisrčnih besedah opisal. Potem je predal zastavniku brigade zastavo kulturnega krožka Voj-se Smucove. Zastavnik io je spoštljivo razvil; odločni obrazi zbranih mladincev so pričali, da bodo v resnici zastavili vse svoje moči in napore in se vrnili domov kot udarniki. Nato je spregovoril še zastopnik mladinskih organizacij iz Trsta, kot zadnji pa oče Vojke, ki je v kratkih, toda prisrčnih besedah opomnil zbrane mladince, naj delajo vztrajno in se ne strašijo nobenih naporov. Za zgled pa naj jim bo Vojka, ki se nikdar ni piašila na j več j ih žrtev za svobodo. Tedaj je kot en glas zaorilo iz mladinskih vrst; »Hočemo, hočemo!« Ta prisega mladine, odločne in polne življenja je biia tako spontana, naravna in prisrčna, da je globoko ganila vse navzoče.
S to prisego »Hočemo, hočemo«
Pri avtomobilski nesreči, ki se je zgodila 12 km od Virovitice, je umrl namestnik vojaškega atašeja pri francoskem poslaništvu v Beogradu Jean Goro.
*#*
V	Parizu je nek avtobus strmoglavil z neuìllyskega mostu v Scino. Bilo je 54 mrtvih in 20 ranjenih
***
Zadnjega julija se je skupina sovjetskih padalcev spustila z letala v višini 11200 m dn s tem postavila svetovni rekord.
**«
Poginil je kanarček ,,Bobby“, last angleškega kralja, star 15 let In pol. Kanarček je bil zelo slaven, saj se je na razstavi domačih živali v „Kristalni palači" 1. 1937. silno postavil, ko je zažvižgal himno „God save the King", ki jo je znal on edini — med kanarčki namreč.
• **
Vročina je zahtevala v Milanu vet žrtev. Zaradi sončarice je umrlo že znatno število oseb, precej pa jih leži v bolnicah in je njih stanje resno.
• **
V	Livornu, sedežu zavezniškega poveljstva, je skupina mladeničev napadla in slekla 12 „segnorin" („gospodičen", ki se stavljajo na razpo-lago zavezniškim vojakom) in jih prisilila, da so gole korakale po mestnih ulicah. Konec je napravila tej „predstavi" šele policija.
**«
Prj neki avtomobilski dirki v Italiji je nekega vozača zaneslo s prog«. Avtomobil se je ob sunku v neko drevo razbil, vozač pa je osta, težko ranjen.
* **
Na zanimiv način je sklenil maščevati se nad tatovi nek francoski mizar. Na plotu so mu namreč Izginjali koli. Ko je namestil nove, je vanje neopazno vdelal eksplozive za bengalski ogenj in smodnik. Že naslednji večer so ob groznem pokanju skakali v zrak lonci In kozice, tatovi pa, ki so z ukradenimi koli kurili, so bili razkriti in kaznovani.
progo
je bila zaključena kratka slovesnost pred odhodom delovne brigade. Jasnih pogledov ;n krepkega koraka so odšli mladinci s pesmijo na ustih na vlak, ki jih je odpeljal naprej, daleč v Bos.no, kjer bodo skupno z drugimi mladinci gradili za srečno bodočnost jugoslovanske mladine, zase pa nabirali naukov za življenjsko! pot.
Pri tem delu jim želimo tudi mi čim največ uspehov. Želimo jim, da bi se njih delo na mladinski progi razvijalo prav tako u spešno, kot je bilo ono, ki sta ga opravili prejšnji dve brigadi, ki sta si priborili udarniški naslov. Živimo v dobi, ko delu ni dana samo čast, temveč tudi ■ blast, ki mu pripada. Delo ustvarja novega človeka in biti udarnik pomeni najvišje priznanje, ki ga kdo more doseči pri svojem delu. Zato mladincem želimo, da bi u-spešno gradili železnico in njeno mostove, ki bodo materieino in duhovno bližali ljudstva in nerode in tako pripomogli k dosegi najvišjega cilja naprednih demokratičnih množic sveta: blagostanje delovnih ljudi, bratstvo med narodi in svetovni mir!
LISTMICA CREnmŠm
PISMO
s ram polja
Uredništvo "Ljudskega tednika”
Trst.
Sporočam vain, da sem se naročil na vaš tednik. Mi Primorci tu na Kosovem polju smo kolonisti, ki smo že leta 1921. morali bežati pred fašizmom iz svojih sončnih krajev. Mnogo gorja smo prestali tako v prejšnji kot v sedanji vojni, ko smo prišli ob vse imetje. Lani smo se vrnil na svoja polja in domove; polja smo našli zapuščena, hiše razrušene. Lotili smo se obnavljati in čeprav s težavo gremo vendar naprej. Radi bi se sicer vrnili v svoje rojstne kraje, v Komen, saj bo vse v eni domovi. Toda mi in naši otroci še posebno smo se vživeli v tukajšnje življenje in delo, ki je vseeno malo drugačno kot na Krasu.
Pozdravljeni !
Pavlin Jože, Priština.
Dragi tovariši !
Veseli nas, da naš tednik prihaja tudi v vaše domove na daljnem Kosovem in vas tako seznanja z dogodki iz vaših rodnih krajev. Pišite nam tudi vi kaj o svojem življenju. Želimo vam lepih uspehov v novi domovini in novem miru.
Bodite prisrčno pozdravljeni "Ljudski tednik".
Skoraj mi je nemogoče pisati, tako je vroče!
Hudo zimo smo imeli, no, zdaj smo se pa ogreli!
Svet pošteno se ogrel je in ne kaže, da deževje bi nebo nam dodelilo.
Se se ljudstvo bo potilo!
A nad grško domovino še vse hujše je z vročino.
Veš, človeka vse bolj peče, če je vroče in če teče.
Na pomoč pa so v tej sili zapadnjaki priskočili; s svojimi so posojili marsikoga ohladili.
V Indoneziji, sem brala, pa zdaj vojna je nastala; tja Holandci so prispeli; ti se bodo tudi ogreli!
To se pripeti zemljanu po Marshallovem planu!
Cast bogu, da vsaj Slovani z drugimi mude se plani.
Eden druge spravlja v kletko, drugi dela za petletko.
A čez pet let bo že iasno, kaj je slabo, kaj je krasno.
Tam v Ljubljani pred sodnijo pa gospodje zdaj sedijo, ki zelo so si želeli novih vojn v deželi.
Pa prišlo je vse drugače, iz te moke ni pogače; slab račun so naredili, zdaj se bodo pokorili.
Vidiš, Juca, vsak se ujame, ki Angležem kaj verjame.
»Voce libera« pa sika, da slovenskega jezika je preveč v tržaški šoli in moleduje okoli, da se tisto bi vrnilo, kar je pod fašizmom m'o.
A vse to je, kot se pravi: glas vpijočega v puščavi.
Mi smo tu enakopravni pa četudi razni slavni Sciolisi kriče po svoje.
Dokler more, naj le poje!
Preje, sleje bo utihnil, kot bi lučko kdo upihnil.
Spet so nekaj govorili, da pri tramvaju stopili v stavko bodo vsi vozači, ker vse v redu ni pri plači.
No, pa so jim ugodili in se bomo še vozili.
Naši omladinci dragi, so pa bili te dni v Pragi.
Tam, v okviru festivala, se je vsa mladina zbrala; zbrali niso se le tisti, ki jim pravimo fašisti.
Ti se pač doma držijo, ker nikjer jih ne želijo.
Naše so pa prav veseli bratje Cehi medse vzeli.
Draga Juca, brez zamere, saj vesti še nekatere bi prav rada sporočila, če tako bi ne potila ob današnji se vročini.
Zdajle bom stopila k Tini, da se bova šle kopati, saj drugače mi zdržati na tem svetu ni mogoče, ker tako zelo je vroče.
Te pozdravlja
Tvoja Pepa.
Zaradi pomanjkanja prostora Je v tej številki izpadel članek „Vinska razstava v Komnu". Objavljen bo v prihodnji številki.
Čemu odpor nelrateriP
do zadružništva
Nedavno smo iz ust takozvanih akademsko izobraženih iz nabrer žinskega okraja slišali »visoko« merodajno mnenje, da so zadruge prt nas v zoni A nepotrebne. V taki izjavi mora tičati samo dvoje: ah ta akademika ne poznata gospodarske problematike, ali pa se za^ družne gospodarske oblike bojita. V obeh primerih je dovolj slabo spričevalo, ker najmanj, kar moramo danes od vsakega izobraženca zahtevati, je vsaj površno poznanje bistva kapitalističnega gospodarstva in načina obrambe proti njemu; če pa se zadružništva bojita, pomeni, da sta nasprotna interesom delovnega ljudstva, to je vseh onih, ki jih neusmiljeno stiska kapatalistični vijak: da sta torej proti kmetom, delavcem, malim obrtnikom in tudi proti umskim delavcem kar končnp pomeni, da sta proti samim sebi. Sta pa tudi proti malim trgovcem.
Taka izjava, ki razkriva samo moralno siromaštvo, mera zaboleti vsakogar, ki mu ni usoda našega naroda in njegovega delovnega dela navadna igra in njegovo delovanje vsakdanje kruhob'jrslvo Kaj pomaga vsa izobrazba, ki se zapre v namišljenost, samoprecenje-vanje, samoljublje in formalnost samo v začaran kroj sebičnosti' Ali je naša izobrazba mogoče samo zato, da se z njo ivi jamo nad druge — ali pa je namenjana ljudstvu? V prvem primeru je kapital, ki naj se čim višje obrestuje in koristi samo enemu, v drugem primeru pa je njen pravi, resnični namen.
Pa poglejmo v to zmoto (ali preračunano namero) teh akademikov o zadrugah, ki jo nedvomno širijo med nepoučenim ljudstvom v njegovo veliko škodo. Pred vsem so namenjene te naše besede našim ženam — gospodinjam, ki vodijo’ gospodarstvo za pragom in najbolje poznajo vsakdanjo obupno borbo za lonec. Vprašajmo jih, kako jim je dan 7ia dan pri srcu in kako se počutijo ko odnašajo vse svoje skromne dohodke v trgovino. Vse samo za hrano, ki mogoče vsebuje 114 one hranilne vrednosti, ki jo družina potrebuje. Posledice pri delovnih ljudeh in otrocih poznamo prav dobro.
Kje je vzrok teh vrtoglavih cen, ki jih mezde in plače ne morejo nikoli dohiteti? Mogoče v delavcu, kmetu, obrtniku, malem trgovcu? Nikdo od teh in drugih delovnih plasti ne nosi te odgovornosti, ampak vzrok tiči v gospodarskem načinu ali samem gospodarskem redu — v kapitalističnem načinu gospodarstva, katerega bistvo je dobičkarstvo. Kapitalisti so glavni vrhovi, ki vodijo gospodarsko življenje in odločajo prodajne pogoje (mezdo) njih delovne sile in cene glavnim potrošnim predmetom (hrana, obleka, orodje, stroji i dr.). S svojo gospodarsko oblastjo imajo tudi popolno svobodo, ki ji je naša gospodarska svoboda (ki nam omogoča, da svobodno prodamo ali kupimo, kar, kolikor in kjer hočemo,) podrejena in zato samo navidezna.
Kdo njihovo oblast moč in svobodo najbolj podpira?
Samo oni, ki jih je največ in zato tudi največ potrebujejo (hrane, obleke itd.). To so delovni ljudje od težaka, profesionista, kmeta itd. do delovnega inteligenta. Ker pa morajo skoro vse ali celo vse, km zaslužijo, potrošiti samo za hrano, morajo za vse ostale potrebe čakati boljših časov. Le redki so tako srečni, da »plavajo na gladini«. Prav zato so n. pr. tržaške izložbe tako polne blaga. Ce bi bilo delavstvo bolje plačano In bi imelo večjo kupno moč, bi v Trstu ne bilo toliko »odvisnega« blaga. Ni torej preveč blaga, ampak kupcev je premalo.
Kapitalizem se prav dobro zaveda, da bo živel samo dotlej, dokler bo svobodno poljubno izžemal 'elovne množice. Zato si temeljito prizadeva, da bi ta njegov vir ostal še dalje takšen kot je bil doslej, hočemo reči: da bi ne spoznal, kdo je kriv njegovih neznosnih razmer; da bi Se nadalje ostal v temi in ne bi ničesar videl, slišal, razumel, oziroma da bi sledil samo nauku, nasvetom in navodilom njegovih (kapitalističnih) privržencev; da bi se medsebojno ujedal in prepirat za oslovo senco ter se klal.
Poseben strah ima pred našimi
organizacijami, pa naj so te politične, prosvetne, gospodarske alt kakršnekoli. Le naprednih organizacij ne, da se ljudstvo ne »zbrih-ta« in pogleda malo dlje in globlje za kulise onih, ki nam mačehovsko delijo kruh!
Ce bi se to onemoglo ljudstvo, ki je od tega zmešanega trga vse enako odvisno, gospodarsko združilo in napravilo iz drobnih, neznatnih, gospodarsko neuvaževanih ljudi močnega prodajalca ali kupca, ali bi bilo še taki meri izigravano? Cim bolj bi bili enotni in trdni, tem bolj bi gospodarsko soodločali. Ce ne moremo s takimi organizacijami zavojevati glavnih kapitalističnih postojank — industrije, moremo z njimi uspešno braniti svoje interese v potrošnji. Da se pa morejo uveljaviti volja, želje in potrebe ljudstva, oziroma da more ljudstvo gospodarsko čim bolj sodelovati in soodločati je v naših prilikah mogoča -samo za-
družna gospodarska oblika.
V zadrugi zaupamo manjši ali večji del svojih gospodarskih poslov skupni, od samega ljudstva (članov) izvoljeni upravi. Cim bolj delovna, sposobna in poštena le ta, tem bolje, deluie. Upravni odberr pa deluje tem bolje, čim večje je sodelovanje, zanimanje, nadzorstvo vseh članov. Kdor išče v zadrugi samo ugodnosti in ne vrši svojih članskih dolžnosti ali samo godrnja in vsevprek kritizira, ne da bi se o stvari bolje informiral, je navaden koristolovec — oportunist, ki ni vreden naziva »zadružnik«. Ce je takšen kritik poleg tega še nečlan, je pa še kaj več.
Ni delovno ljudstvo moralno tako nizko, da bi ne bilo med njimi klenih poštenjakov. Obratno: razmeroma mnogo več jih je kot pa v tako zvanih višjih krogih (tržaška afera!). Zato je povsod možnost za izbor poštene uprave. Kdor bi pa skušal zaupanje izkoristiti, se po pravilih lahko onemogoči in primerno kaznuje.
Ali bi ne bilo bolj koristno In pošteno, da bi se oni, ki tako vneto kritizirajo zadružništvo, oglasili javno? Za stvarno kritiko s poštenim namenom jim bo javnost hvaležna.
Janko Furlan
Kmetovalec v avgustu
POLJEDELSTVO: V tem mesecu končujemo z mlačvo. Kdor ni že ob času žetve odbral najlepše£»a klasja za dobavo semena, naj to stori ob mlačvi. Odbrano naj lepše klasje omlati posebej, sčisti zrnje in shrani seme zase. Le oa zdravega, zrelega, klenega, polnega in težkega zrnja je pričakovati tudi dober pridelek. Podobno kakor žito, odbiraj tudi razna druga semena. Kdor ni še poseial repe, naj se požuri, da ne bo prepozn •. Za setev rdeče detelje je najprimernejši čas mesec avgust. Najbolj temeljito zatiraš turšično snet, ako po njej napadena stebla izruješ in sežgeš.
Cinkvantin naj ima vedno zrah Ijano zemljo, da se bo hitreje razvijal. Ker ima od setve do zorenja le kratko dobo, zahteva dobro gnojeno zemljo. Vsak kilogram solitra nam obilo poplača.
Kdor je zgodaj pričel s košnjo, že lahko kosi otavo.
ŽIVINOREJA: Gnoj naj izgine iz hleva vsak dan, okna naj ne bodo zamašena, gnojnica naj se ne zbira v hlevu, ako hočeš imeti zdravo
Na kmetijski soli pri kopru
Tik preden se cesta, ki drži iz Trsta v Istro, odcepi proti Kopru in Semedeli/ imamo kmetijsko šolo. Njeno lično poslopje se beli sredi bogatih nasadov, ki gredo na spodnji strani stikoma s cesto, na zgornji pa segajo do roba Škocjanskega hriba. Ob vznožju ga objema morje v mehkem loku in daje vsej pokrajini nek opojen čar, ki te priklepa nase, da se mu ne moreš odtrgati in še dolgo potem, ko si že daleč na prašni koperski cesti, nosiš v sebi njegovo lepoto.
Kmetijska šola deluje že dvajset let. Nastala je za časa fašizma. Njenih ustanoviteljev niso vodile stvarne potrebe istrskega kmeta, pač pa raznorodovalni nameni. Vpliv šole naj bi segal tja v zadnjo slovensko in hrvaško istrsko vas ,ki naj bi se prekalila v duhu fašističnega imperija. Ce ne gre z ricinovim oljem in batinami, pojde morda tudi z lepo besedo, so tuhtali v svojih računih, ker niso poznali duše istrskega kmeta. Ta na videz ponižni in nevedni istrski kmet, pa jih je pretehtal že v prvem početku do mozga. Nihče mu ni prišepetaval, kakšna je stvar kmetijsko šolo, ker je sam uganil da se skriva za lepim besedičenjem in še lepšimi dejanji ost, ki je naperjena naravnost proti njemu. Zato je to ustanovo odklanjal na celi črti, zato je imelo njeno vodstvo stalne borbe za število učencev, ki «e k'ìub vsemu nriza-
ing. Viher se jih spominja s toplino vzgojitelja, ki zna ustvariti med seboj in svojimi učenci tisto živo vez, ki se tudi v poznejšem življenju nikoli več ne pretrga. O njih mi je pripovedoval takole: »Prišli so od vsepovsod, od Kobarida do Kopra so raztreseni njihovi domovi. S seboj so prinesli kup grenkih izkušenj, ki so si jih nabrali po vsej Evropi: prvi je na Korziki obračal sol, drugi je čistil krave pri nuerenberškem kmetu, tretji je bil vedno bolan in okusil vrsto evropskih bolnic, četrti je napadal železniške postaje in tako naprej. Vsak je imel za seboj svojo povest, vsi pa so bili nacionalno zelo zavedni, dobri in dovzetni. Z njimi ni bilo težav. Borbo smo vodili le s slovenščino, katero so obupno govorili. V petnajstih mesecih pouka pa smo strli tudi ta najtrši oreh. Začetnih šest mesecev jim kar ni šlo v glavo, da so v šoli in bog zna kje so romali v svojih spominih. Zmagalo je tisto neodoljivo hrepenenje po znanju in obešali so se na učitelja kakor čebele na matico. Kadarkoli si prišel med nje, so te obkolili, ti zastavili desetino vprašanj in te niso izpustili dalje. Proti koncu pa so se že tako osamosvojili, da je bilo treba v strokovnem pogledu skrbno paziti, kakšen bo odgovor. Izpitna komisija se kar ni mogla načuditi njihovemu znanju, tako so odgovarjali. V mladinski organizaciji so imeli dooolni'o k šo'ski vzeoti. Na
stila prijetno klop pred hišo in se odpravila v breg.
»Spočetka je bila trda«, je mirno razvijal dalje svojo misel in povezaval dogodke v celoto. .»Polje so do agrarne reforme obdelovali še koloni, ki so potem dobili zemljo drugje v svojo last. V hlevu je samevala ena sama krava in Jugoslovanska armija nam je dodelila dva konjička za tovorjenje. Pozneje smo jih oddali, ker sta bila premajhna in nista zadovoljila naših potreb. Počasi smo prigospodarili s pomočjo državnih posestev v Ptuju, Mariboru in Kočevju, ki so nam poslala tudi semena in hrano, pet goved enega konja, štiri plemenske svinje iz - Male Loke na Dolenjskem in enega merjasca.« Vstopila sva v živinski hlev, kjer je v ograjenem kotu brezizrazno strmel v naju tri dni star teliček, in njegova mati Belka se je iz vrste ostalih goved ljubeče ozirala po njem. Dve plemenski svinji sta se svežili v bazenu pred svojo stajo, v njej pa so poleg merjasca in dven drugih svinj, ki so zavaljeno ležale na tlel, rili trije mladi pujski. »Tri-in dvajset jih je bilo, a druge smo že oddali in lahko bi jih oddali, kolikor bi jih hoteli, ker jih kmetje cenijo radi dobrega plemena.
Svinjak je nov. Material zanj, za moderno gnojišče in za silnico smo dobili iz italijanskih bunkerjev. V silnici cepimo žlahtne trte na ame rikansko podlago, ki je bolj odporna. Do trideset tisoč sadik da-


"TL. ^ ' »»

Hi ™
TAK PROSTOR S KORITOM ZA PRAŠIČE, KOT GA IMA KMETIJSKA SOLA PRI KOPRU, BI MOR-M
IMETI VSAK NAS PRASlCEREJEC.
devanju ni premaknilo dalje od devet v vseh letih, ko je v Istri gospodaril fašizem.
Po vojni je nastala korenita iz-prememba in na mah se je vse pre-okrenilo. Od vseh strani Slovenskega Primorja so začele deževati prošnje za sprejem v kmetijsko šolo, ki je zdaj pričela služiti svojemu pravemu namenu — vzgoji ljudi, ki bodo na svojem področju delovali za povzdigo kmetijstva. Vsem prosilcem pa ni bilo mogoče ustreči naenkrat, ker je bilo n. pr. letos prostora le za dvajset gojencev.
tedenskih sestankih so se v rednih predavanjih, ki so obsegala politično in strokovno snov. izmenoma bavili v samostojnem nastopanju.
»Bodočim učencem so vzidali v vežni steni reljef maršala Tita v spomin. Sicer ga boste videli sami. Ce pomislimo na trdo zimo in pomlad, ko nas je čakalo toliko dela«i je nadaljeval, »šele znamo ceniti njihovo vztrajnost prr učenju. Takrat smo morali za mesec dni prekiniti s poukom in vsa šola je šla na polje, da opravi glavna dela.« Po teh besedah sva zapu-
mo lahko na tržišče. Na drugem koncu posestva pa je matičnjak, ki smo ga tudi v tem času zrigolall, ker ga šola poprej ni imela.«
Od teh gospodarskih poslopij sva se vzpenjala dalje med nasadi jedilnih buč in paradižnikov, ki so v Istri najbolj donosni, med nasadi melancan hrušk in latnikov prav do vrha, kjer se grič prevesi v drugo pobočje. Ing. Viher mi je pokazal streho sosednjega poslopja, katerega v tem času temeljito popravljajo. »To poslopje, ki je bilo
in lepo uspevajočo živino. Pri krmi pazi na to. da ne bo priš’a «greta žival k jaslim. Sveže krompir-jevice tudi ne dajaj živini, ako se hočeš izogniti napenjanju. Ob zelo vročem dnevnem času ne puščal živine na paši. Ne vozi in ne de’aj z vprežno živino v prehudi vročini. Močno vroče živali napajaj šele potem, ko so se popo’noma shladile. Kdor še ni cepil proti rdečici, naj ne odlaša! Prašiči naj se mnogo gibljejo na prostem in njih glavno krmo nai tvori detelia.
ČEBELARSTVO: Kdor ni pelja? svoiih čebel na gozdno pašo. mu bodo čebele v tem mesecu lenarile in trosile svojo zalogo. V krajih, kjer ni paše. se število čebel krči. Čebelar stori dobro, da odstrani medišče. če teea še ni storil. Ce pusti medišče še nadalje v panju, se naselijo v nezasedene satnike molji in drusi škodljivci. V krajih, kjer je nrlčakovati naše na ajdi, je skrbeti, da se število čebel ohra-' ni. Ce imaš slabiča v čebelnjaku, pa sa misliš oiačiti, ali na norabit! pozneje za poiačenlp drueih družin. zmanišaj panju žrelo, da ne bi hodile vanj ose in sršeni. Ce ima* kaj z medom opraviti, ne raztresaj ga. da ne privabiš renarle, ki so v tem času jako nadležne. Sedaj je z.adnU č-*^ rta <;i nresVrbiš dobre matice.
VINOGRADNIŠTVO:	Trto	smo
škronili že petkrat in upajmo, da poslednjič za letos. Vinogradnik se bo oddahnil, ko nd'oži v tem mesecu škronilnico. Škropilnico je hraniti na’bolje v kleti, če ni preveč v'ažna. Hraniti jo v suhem nrosto-ru, ni pravi'no. ker v močno suhem prostoru nopokajo sumijastt deli. V vinogradu ni posebnega dela. razen pietja plevela. To se mo-v tem mesecu izvršiti, ker pozneje ni priporočljivo delati v vinogradu. zlasti ne ob vlažnem vremenu. Kjer je onaziti na grozdih črva-kiseliaka poškropite ga z raztopino tobačnega izvlečka v vodi. Nekateri vinogradniki privzdigujejo rozge in izstavljalo grozdje na sonce, češ da bo bolje dozorelo. To delo ni potrebno, ker grozd ravno tako dozori v senci kakor na soncu. Samo trtno listje mora biti izločeno soncu.
Skrbimo posebno za one vinograde, ki iih je pobila toča. da dosežemo dozoritev lesa in si zagotovimo nride’ek za drugo leto.
(Nadaljevanje na 12. strani.)
poprej last koprske občine, je priključeno s posestvom vred kmetijski šoli, tako da obsega njeno zemljišče zdaj trideset hektarrov.
V	njem bo dvajset večjih in manj-šil spalnic, da bo lahko že v tem šolskem letu sprejetih petdeset gojencev in gojenk, kajti danes je tudi dekletom potrebna vsestranska izobrazba, katero jim ne morejo več nuditi prejšnje enostransko usmerjene gospodinjske šole.
V	bodoče bo trajal pouk dve leti.
Prvo leto bodo dobili splošno
izobrazbo, drugo oa, ko se navadijo prilične samostojnosti, bodo dobili strokovivfc izobrazbo. V sosednjem poslopju bomo zboljša1! vinsko klet. da bomo lahko spravili svoj pridelek in se bodo gojenci priučili tudi praktičnega kletarstva. Nabaviti nameravamo nekaj strojev, predvsem pa so nam potrebni: plug, dinamo, slamoreznica in freza za drobno okopavanje med trtami in drugimi sadikami.«
Ob tej njegovi zanimivi raz’agi sva se vrnila nazaj. Vstopila sem v vežo, kjer je na levi steni, poleg Titovega reljefa in venca pod njim, razobešen stenski urnik, ki je razdeljen na zimski in letni čas. V zimskem času imajo šestintrideset tedenskih ur teoretskega pouka in štiri ure na dan praktičnega dela, v letnem pa dva in dvajset tedenskih ur in šest ur praktičnega dela na dan. Po vrsti sem čitala: vinogradništvo, kletarstvo sadjarstvo, poljedelstvo, živinoreja, vrtnarstvo, zadružništvo, strojstvo, fi' zika, geometrija, merstvo. prirodopis, botanika, čebelarstvo, kmetijstvo. državoznanstvo. računstvo in slovenščina. »Celo kopico z.nanpa odnesejo s seboj« sem pomislila Prl sebi. Pa s tem še daleč ni izčrpana vsa korist, ki jo imajo od take šole. »Naš namen je gojiti najboljše vrste, ki tu uspevajo«, je dopo’ni ing. Viher mojo neizrečeno ml?*1-»Kmečkemu ljudstvu dajemo smer nicp za delo, seme in sadile m mu s tem. pomagamo k dvig” r,'n gove ku'ture, celotnega gospodarstva in blagostanja.
Mara Samsa
Filmska umetnost v Ameriki je popolnoma zasužnjena. Ona je v prvi vrsti vir nadaljnjega, vse večjega bogatenja nekega že itak prebogatega razreda. Razen tega pa je ta umetnost izkoriščana kot propagandno sredstvo v korist tega razreda. Tisti, ki imajo v svoji monopolistični oblasti filmska podjetja, so uspeli monopolizirati tudi celo mrežo kinematografskih dvoran v Zedinjenih državah, in na ta način dajejo širokim masam take filme, kakršne oni sami želijo. To se pravi, filme, ki bodo masam uspavali zavest in ki ji bodo iz dneva v dan mešali glavo z iluzijami, da je kapitalistični sistem idealen. lija Ehrenburg je porogljivo imenoval Hollywood za „tovarno sanj". Ameriške mase in mase po vsem svetu, kamor se ameriški film širi, se neopazno hranijo s hollywoodskimi sanjami o raju na zemlji, šoferji, prodajalci časopisov, tipkarice postajajo milijonarji, rajske lepotice se nasmihajo, a razbojniki v frakih so prikazani kot filantropi in osrečevai-ci človeštva. Masa ne sme razmišljati o sebi, o družbenem redu, v katerem trpi; treba jo je vsak dan premotiti, treba Ji je dati film, v katerem bo — v temi kinodvorane —sedela za bogato mizo, polno majonez in tort, masa mora biti vsak večer v bajnih nočnih lokalih s šampanjcem v ledu in privlačnimi atrakcijami, masa mora imeti vizuelni in slični delež pri fantastičnih potovanjih na jahtah In prekooceanskih ladjah, odvesti jo Je treba na Tahiti — kar najdlje iz črne stvarnosti eksploatacije in mračnih misli o socialni bodočnosti.
Zato v Hollywoodu ni svobode umetniškega ustvarjanja. Naj bo Igralec je tako talentiran In režiser
metično izolirati in obrniti od njega tisti val napredne misli, ki se čedalje bolj in čedalje krepkeje čuti v vsem svetu. Tudi tam je čedalje več ljudi, ki vedno odločneje izražajo svoje misli in svoja čustva. Ti ljudje so ne le med delavci in tehniškimi kadri, ki vodijo stavke in zahtevajo boljše plače in druge socialne pogoje, temveč so tudi med Umetniki, celo v vrstah velikih filmskih zvezd, ki nam jih hollywoodska reklama prikazuje v sijaju dolarjev in bajnem razkošju. Tudi režiserji so se razgibali in vse bolj izrazito prihaja na dan njihova težnja, da se osamosvojijo, da delajo to, kar jim umetniška vest nalaga. Chaplin je mnogim vzor, on je duhovni vodja tega gibanja. Njega so označili kot — komunista. On je pod preiskavo in odgovarjati bo moral pred komisijo zaradi „antiameriške delavnosti". Imajo spisek tridesecorice holly-woodskih umetnikov, ki morajo prav tako odgovarjati zaradi antiameriške delavnosti in so silao preprosto označeni kot — komunisti. Za mnoge so take obtožbe: govorijo proti Francu, slede Wallaceju, podpirajo stavkujo-če delavce itd. Nedavno so zaprli slavne igralce Garyja Coopera, borca in polkovnika iz španske vojne, potem Tyronna Powera, borca iz sedanje vojne in Alana Ladda, ki je bil partizan v Franciji. Na spisku pa so še William Powel, Edward Robinson. Paul Muni, Errol Flynn (tudi španski borec), Humphrey Bo-gart, James Cagney, Henry Fonda, Robert Montgomery, Franchot Tone, Joan Crawford, Olivia de Havilland, Bette Dawis, Ingrid Bergman itd., a od režiserjev King Vidor, Orson Wel-les, Frank Capra, John Ford, Jean
Renoir, Fritze Lang itd. Vsi so pod preiskavo kot komunisti, nevarni za ameriški red.
Res je, da Gary Cooper ni prikrival svojih simpatij za komunizem. On je nedavno izjavil: „želel bi, da bi vsi ljudje spoznali, kaj je komunizem, kajti tako bi ne bilo več tistih, ki bi dobro ali zlonamerno govorili, da so ameriški komunisti sovražniki domovine, človeštva in miru." Ob aretaciji je izjavil Cooper množici, ki se je zbrala: „Grem v ječo in vrnil se bom iz nje, toda Bilbo, Hearst, Baruch in Rockefeller ne bodo dolgo gospodovali nad tem ljudstvom. Oni žele, da bi jaz utihnil, toda jaz bom le povedal za vse umazanosti, ki se skrivajo za to akcijo." Alan Ladd je pa ob enaki priliki dejal: „Prijeli so me, ker sem se boril proti kapitalistom, ki sv oborožili Hitlerja. Kmalu boste slišali od mene še lepših stvari o tistih, ki me danes zapirajo." Tyronne Power je pa izjavil: „Nisem zaskrbljen. Zaskrbljeni bi morali biti oni, ki nas obtožujejo, da smo antiame-ričani." Ko so te tri umetnike pripeljali v ječo, se je okrog stavbe zbralo tisoč bivših borcev in 40 tisoč delavcev in so burno protestirali. V Philadelphiji je v znak protesta stav. kalo 28 tisoč delavcev. Ostre proteste sta poslala vladi Fiorello La Guardia in Elliot Roosevelt.
Tudi ta dejanja so direktni rezultat ofenzive „Trumanove doktrine" in panike, ki vlada v ameriški plutokratski reakciji, pred čedalje večjim valom nezadovoljnih ljudskih množic. Velika popularnost aretiranih „anti-američanov" pa izziva le še večjo pozornost sveta na ameriške prilike in še ostrejšo kritiko tamkajšnjega sistema.
genialen, onadva sta v Hollywoodu le kolesci v ogromnem stroju kapitalističnega bussinesa. v tovarni ogabne kapitalistične laži.
René Clair pravi: „Režiser Je tam neke vrste uradnik enako kot ostalih dva tisoč ali pa še več v enen. Podjetju. On mora strogo izvrševati ukaze delodajalca ... Cesto najme Producent drugega režiserja, ki vrine F film scene, za katere režiser, ki Podpiše film, niti ne ve. Režiser ne Fidi svojega filma do premiere in n® koncu v filmu često ne vidi niti sledu sebe in svojih naziranj. V tistem hipu, ko režiser poskusi napraviti kaj, kar njemu ugaja, mu pokažejo vrata."
Ha se napredne Ideje ne bi prikradle v ameriški film, zato skrbi Posebna cenzura, nek velik aparat, ki stoji nad vsem Hollywoodom kot buden čuvar onega sistema, kateremu "tora filmska industrija stoodstotno
služiti.
Toda Hollywooda ni mogoče her-
PONTEROSSO» - MOST ZBLIZANJA
Ze nekaj časa pričakujemo, da se bo na tržaškem knjižnem trgu pojavil napovedani almanah »Pon-terosso«. Nekoliko oepočakan sem se namenil poiskati urednika in izdajatelja g. Menasseja. Našel sem ga v tiskarni.
»Potrpite!« Samo ta odtis še pregledam in potem pojdeva v mojo pisarno. Tam je mir m lahke se bova pogovorila.«
Toda naneslo je drugače in stopila sva v najbližji lokal. Ob skodelici kave je tekel živahen pogovor; prav za prav ni bil pogovor, temveč bolj predavanje.
»Kdaj bo izšla vaša revija?« sem ga najprej vprašal.
»Te dni, mislim, bodo že prvi izvodi na razpolago.«
na sHkalisču kulTur
»Kaj vas je pa napotilo na izdajanje te revije?«
»Tu bi moral poseči za dve leti nazaj. Ko sem se takrat vrnil v Trst, že ni bilo nič gotovega o njegovi nadaljnji usodi. Eno mi je pa bilo takoj jasno: treba je delati za mir. In Trst je most med različnimi narodi, med različnimi gospodarstvi in logično tudi med različnim' kulturami. 2e takrat sem mislil na revijo, na nekak zbornik. Povabil sem najpromi-nentnejše osebnosti italijanske literature: Stuparicha, Quarantotti-ja, Giottija in Umbra Appolonia. Nisem mislil toliko na njih sode-
lovanje, oni bi le predstavljali nek odbor, ki bi potem vabil druge sodelavce. Imenovati sem hotel to revijo »Sudest«. Zdi se, da je bilo to takrat nekoliko preveč drzno in vsi so odšli razen Giottija. Vidite, linija, ki gre iz središča Zapada, iz Pariza, čez Trst, gre na jugovzhod. Zato »Sudest«. Mogoče pa }e to bilo prezgodaj.
No in sedaj sem se lotil ponovno tega načrta«.
»Da vas prekinem: čemu pa naj služi vaš zbornik?«
»Saj to sem vam hotel povedati. Glejte, pokazal vam bom, kako sem napisal v uvodu v revijo.«
P RIP O VRDNIK Dr. IVO ANDRIĆ
Kdo je naj več ji sodobni im»0-slovanski pisatelj v Titovi Jugoslaviji? Oton Zupančič? Prežihov Forane? Vladimir Nazor? Miro-slav Krleža? — Ne. Imamo nedvomno velike umetnike, odlične može peresa, ki so prehodili dol-8° pot od virtuoznosti do kritič-nt' analize, toda največja sodobna Pisateljska osebnost v današnji •fugos'aviji je bosanski	“r'
Ivo Adnrič,
Rodil se je 1. 1892. v okolici Travnika, študiral v Sarajevu, na Dunaju, v Krakovu, Zagrebu in Gradcu, pripadal mladi predvojni generaciji revolucionarne mla-dine Bosne in Hercegovine, zaradi česar je bil v stari Avstriji '•aprt v Splitu, fiiebniku, Mariboru in Zenici, od 1920. do druge svetovne vojne pa je bil v konzularni in diplomatski službi v Rimu. Gradcu, Bukarešti, Madri-Ry> Ženevi in Berlinu, zdaj pa ži-Fi izmenoma v Beogradu in Sarajevu.
Andric je začel književno delo-Fati še med balkansko vojno, m sicer pri »Bosanski vili« v Sarajevu. L. 1919. je izdal zbirko »Ex Ponto« s fino izbrušenim slogom, bve leti pozneje »Nemire«. Istega leta je ustvaril klasično novelo
»Pot Alije Djerzeleza«. Sodeloval je pri »Srbskem knUževnem Glasniku«. Srbska književna zadruga — ustanova, ki po svojem pomena odgovarja Slovenski in Hrvatski matici — pa je izdala tri knjige Andričevih izbranih novel. Vmes je pisal članke in -eseje, prevajal Bezruča, itd.
Ze v prvih stvareh se kaže pri Andriču neka posebna značilnost, ki kvalificira njegovo pisateljevanje kot službo najčistejši umut- . nosti. Iz vsakega stavka diha zrelost, umerjenost, distanca. Nikjer nobene ohlapnosti in napihnjenosti Kar je zapisano, stoji kakor pribito. Iz nobenega lika ne gleda pisatelj — docela nasproten tip našemu Ivanu Cankarju!
In pri vsem tem je Andrič ta-irr» tesno povezan s svojo domačo zemljo, kakor more biti le velik in resničen umetnik. Vse njegove zgodbe se odigravajo na tleh Bosrc in Hercegovine, njih mna-ki so iz bosanskega sveta. Opisuje Bosno pod Turki in avstrijsko o-kupacije ter aneksiio prve svetovne vojne. Zanima ga življenje muslimanov in katolikov, toda v njih riše samo duh dobe, ne posameznih zgodovinskih dejstev in dogodkov. Posebno ga privlačuje-
jo ljudje, ki so kot pojavi v zatonu. Predstavljajo mu neko tradicijo, profinjenost, polni so strasti in čutno trpijo. Iz tega okolja ustvarja majhne prizore, ki jih povezuje v večje kompozicije, a brez poudarkov pisateljske arhi-tektonike. Njegov način pisanije je nenavaden. Ustvarja namreč notranje harmonična, dejal bi u-lita dela. FantaZiia je tako skromna, da povsod odstopa pred razumom. Zato pa si pisatelj pomaga z ogromno psihološko pronicavo-stjo, ki mu daje čudovit videz mirnosti, legendairnosti in klasicizma.
V zadnjih letih ie napisal Andrič troje velikih del. 1942. je nastala »Travniška kronika«, ki slika nekdanje vezirsko mesto Travnik pod francoskim Napoleono>n in Avstrijo. Svojevrsten opis »konzulskih časov« z ga’erijo vsestranska preštudiranih oseb.
1943. je nastal roman »Na Drini most«, ki je bil lani odlikovan z največjo državno nagrado (sto tisoč din). Ta knjiga je kronika višegrajskega okoliša skozi tristo-petdeset let, sestavljena iz niza
manjših »knanik« od začetka 16. stoletja do prve svetovne vojne. Lahko bi rekli, da je to knjiga brez določenih »junakov« in e-notnosti d'j'anja, takorekoč brez predstavotvorne vsebine. In vendar, kako zanimivo pisana, kako globoka! Višegrad na Drini meji na Bosno in Srbijo. Tam je zgradil most čez Drino sin te zemlje Mehmed paša Soko’ović, ki je. vanj vzidal misel o enotnosti turškega cesarstva in o zvezi, ki spaja vzhodno Evropo z Zapadom.
Tretje delo iz 1. 1944. je »Gospodična«. To je šele pravi Andricev roman, tudi v oblikovnem pogledu. Obravnava eno samo o-sebo, hčer propadlega trgovca, ki v Beogradu, deloma v Sarajevu, bogati od špekulacije in postaja sužnja denarja v svojem klasičnem skopuštvu. Ta roman je odlično psihološko delo z ogromnim psihopatološkim kompleksom.
Tak je Ivo Andrič kot pisatelj in človek: po letih in delu svež in še mlad, toda tako zrel in popoln, da bodo njegove knjige ki se zdaj prevajajo tudi v slovenščino, pravo odkritje za vsakogar, ki jih še ni čital v izvrniku.
S. K.
In iz velike aktovke privleče odtise vseh strani. Bere odlomek iz uvoda, ki ga Je naiJovdl »Unai parola o due«, in živahno mi komentira skoraj vsako besedo.
»V novi politični ureditvi našega mesta so funkcije na gospodarskem in zatem na kulturnem polju točne in jasne. Tu se stikajo civilizacije in te niso nikoli privilegij kakega naroda in civilizacija tudi ne sme pomeniti nadoblast enega naroda nad drugim, temveč skupno delo vseh ljudi — torej vseh narodov, ki se neprestano iščejo drug druegga. Torej je tukaj most ... «
»Da, zakaj pa »Ponterosso?««
»Tudi o tem pišem v uvodu. Nekoč smo se menili, da bi si ustvarili galerijo v nekem lokalu na Ponterossu. Spacal je omenil, da bi se lahko imenovala »La Galleria del Ponterosso.« No, do tega ni prišlo, pač pa do te revije. Dal sem ji ime »Ponterosso*, kajti glejte zakaj bi naj bil vedno Sv. Just z baziliko in beneškim gradom, ki bi naj predstavljal Trst. Saj ni tam srce Trsta. Zakaj ne bi enkrat predstavljal Trsta Ponterosso, to je trg s svojimi »venderigolami« in Kanal s svojimi ladjami? In most, preko katerega hodijo ljudje. Glejte, Hla-vaty je napravil tole krasno vinjeto. In rekel sem že, da je Trst most. Od zapada na vzhod — ali obratno, kajti pri mostu ne moreš reči: tu se začne in tam se konča. Pa še zakaj »rdeči most?«. Ves svet se še rdeči od svita vojne. In jutri? Rdeča večerna zarja obeta lep dan.«
»Kakšnega odziva si pa obetaš?«
»Bomo videli. Šovinizem si lasti monopol nad kulturo, jaz pa odklanjam vsak monopol v kulturi. Namenil sem revijo meščanstvu.«
»In je tvoja revija zamišljena kot »enkratna številka« ali periodična publikacija?«
»Najprej bo izšla kot »enkratna številka«, če bo pa odziv ugoden, bom pa čez nekaj mesecev pripravil novo.«
V tem je pa že poteklo pol ure, ki mi jo je v naprej obljubil in poslovila sva se.	R. R.
postane kletka pretesna. Vse kar in so tako imeli dolgo časa prili-nož v Brio Lev se ie edmatrùi „ Tn°len !Tm“SLdn»	-0.-0pa7'0^a.ti _števiIne n?jta-asneiie nov naskok, toda ni ga več rmo-
.	------v an ai.uvi.iijc JlčJ j KrčlallL J Sc
in ko se mu to ne posreči ali p« prizore. Potem pa so začeli graditi ga pozneje ujamejo, ostane spomin avtomobilske ceste in sedaj je razna divjo svobodo v taki živali tako predenih po tem parku toliko àv-
ke. Tako PJ,! Jf5 nahaja v tem parku* '"''sej ver-nekrf teh «vali.
močan, da se ji upre življenje v kletki, nič več nima teka :n v kratkem shira. Ravno to dejstvo pa je napotilo velike in plemenite može ali pa ustanove do tega, rta so pričeli misliti na to, da bi st
gel in zgrudil se je mrtev neko- jetnosti liko korakov proč od ranjenega čuvaja. Ta se je z največjimi teža- Lovjo
vami povzpel na neko drevo in to---------J—
ravno v pravem času, kajti med-	n avo .v..---------
tem se je prvi lev že naveličal koni- rengeti. Leži' 1.® Tanin ot>* !5'0MkvE
Pravo krali* t ^ ie Se-
tomobilskih cest, da je že pred pričetkom druge svetovne vojne v e-nem samem letu šest" tisoč avtomobilov prevozilo ogromni park, v	^ v. a=v uavciit-ai kuhi- rengeii.
katerem,so se predvsem levi, kralji	ske pojedine in se je pravkar p>-i-	ganjiko
so pncen mišim na 10, aa d. st	živali tako privadili človekove pri-	Dravlial da se znova vrže m ču-	dratnih	metr<l':“‘ Parku
ustanovili v raznih krajih zemlje sotnosti, da jih ropot avtomobila ■ v’ ,	‘	. ;e zei0 strož® 7ln samo
prirodni živalski parki ali rezer-	sploh ne preplaši in prepodi ter za-	V pustolovščina bi se na;-	v izrednih živ	»Umih slu-
vacije, kjer bi bil prepovedan sle-	to ni Prav nič težavnega, slikati	, rze prav za ostno kon^ala, ako ne	èa-ih •	doVol?	. lati strel-
herni lov in bi živali v primem- kakega ogromnega leva iz nepo- bl Posegel vmes čuvajev pes, ki se nriJ	pjiff »prebi-
ograjenem prostoru živele svoje	sredne bližine nekaj metrov.
c x 7 rv	oJtrl-lr-v*-«!*-.	_!_ z _ ...	T),, J»-.,_1__________1 . •	1
spoznal, da mu ne more do živega, dele hrano, umaknil v temo pragozda.	na dolgo vr*
" ubito
ograjenem prostoru živele svoje sreane ouzine nekaj metrov.	pogumno zacei zaganjati valcem«. Da, .‘‘aPaaaIe
svobodno življenje. Zanimivo je pri	Podnevi so obiskovalci tega naj- v lova, da se je ta. potem ko je obiskovalcev. ^ J. r° raz-
tem to, da so bili največji pobor- večjega živalskega parka lahko go- spoznal, da mu ne more do živeaa. delp hmno. T11!, :!? ^kole: niki teh ustanov ravno oni možje, tovi, da ni v vsem tem velikem ki so bili tudi največji ljubitelji svobode in neodvisnosti. Zavedali a so se namreč, da je divja žival v • kletki ravno tako kot človek v za-gj poru in da je zato svoboda živa'im H ravno tako ljuba, kot človeku.
gl
ONOSNA DRUŽINA ,,KRALJA ŽIVALI1*. LE POGLEJTE SI SAMOA iz-!HI	J" ""L v" I"
GA KRASI MOGOČNA GRIVA, KAKO NA VIDEZ NEBRIŽNO IN VEN B ^qSCI*q divjih ZIVpIl dar pazljivo čuva svoje ozemlje
«■1*!!^	raPrvi, ^arJkei^prv0ŽI1|atzarni't|se^0b^
|\ /I arsikak bralec je že go- dostavljajo hrane v izobilici ter te živ]ienie divjih živali zagotovljeno J VI tovo v filmu opazoval silne tako postal lov za te ujete živali in P° Potreb1! tudi ubranjeno, Je A T "in divje afriške živali neP°trebna in obenem tudi nemo- bil vel!ki borec za svobodo Pavel in neiznmsnr, h-vh- ti	„	* goža reć- Včasih pa se le prebudi Krueger, predsednik burske repub-
nHm hnie	v kakem levu ali kaki drugi žlvali »ke v južni Afriki. Posrečilo se
ji bojeval človek, bodisi belec divji nagon pragozda in tedaj mu mu ie> da ie dal tej svoji ideji tu-ali pa domačin. Ta bnrha ip hiin	............... j; ---------------------- r.	_	• •
ali pa domačin. Ta borba je bila tako ostra in zagrizena, da je danes mnogo divjih afriških in drugih živali na tem da izumre. Le redke so še na svetu divjine, v katere ni prodrl človek s svojo »civilizacijo« in kjer živali žive še vedno svoje prvotno življenje, ki ga ne moti jek sdkir, ropot avtomobilov In hrup lokomotiv dolgih vlakov, ki odvažajo iz pragozda njegove zaklade in bogastva. Zato so tudi razmeroma redki filmi, ki prikazujejo resnično pravo življenje pragozda. Filmi o Tarzanu, ki so najbolj poznani radi svojstvenih živalskih prigod, so bili vsi, od prvega do zadnjega, posneti v velikih zooloških vrtovih. Igralci in režiserji in nastopajoče živali v zvezi s fitmoni sploh nikdar niso videli Afrike in drugih zemeljskih divjin. Strahoviti tigri in levi, sloni s svojo nedosegljivo močjo, ogromni in več metrov dolgi udavi, vse te živaH so V resnici le sence njihovih očetov ali pa celo pradedov. Da'eč nekje na severu, tisoče kilometrov proč od svojega pragozda so se rodile in nikdar niso okusile svobode in prostosti, ki so jo uživali njih predniki, dokler niso zašli v pasti belca ki jih je žive odvedel v mrzle kraje severa, v zoološke vrtove, kjer morajo živeti v tesni kletki. Nič več ne morejo hoditi na ponočni lov, tesno povezan s tolikimi ponočnimi dogodivščinami in bor-
di stvarno obliko. In v resnici so določili med reko Sabi in Krokodiljo reko obširno, skoraj 4000 kvadratnih metrov veliko ozemlje, na katerem je bil sleherni lov strogo prepovedan in so bile divje živali pod posebno zaščito države. Leto dni na to pa je izbruhnila tako zvana »burska vojna«, v kateri so Angleži z vsemi sredstvi napadli Bure. V tej vojni se je Knieger pokazal kot velik borec za svobodo, toda na žalost navdušenje in svobodoljubje nista mogla kljubovati ogromni angleški premoči. Tako Je bila pokopana ne samo svoboda Burov, temveč tudi varnost onih divjih živali, ki jih je hotel burski predsednik zaščititi. Ko pa so bila burska ozemlja priključena južnoafriški zvezi in predvsem takrat, ko
OGROMNA JE MOČ SLONA, KI S ČELOM PODIRA DREVESA m v'
Z MOGOČNIMI OKLI SPET DVIGA. SLONA NA SLIKI SPADATA . j VRSTO AFRIŠKUi SLONOV, KI SE LOČIJO OD INDIJSKIH PO SVČJ i
OGROMNIH USESIH	L,
arrisiti zvezi in preavsem takrat, ko	vi(fk Po-
so se Buri spoprijaznili z Angleži, kraljestvu živali zanje prav nobe- Poleg Kruegerjevega parka, ki je bro, katero v Ja je ^ se-je zopet vstala Kruegcrieva ideja ne nevarnosti, kajti kadar je lev največji na svetu, pa obstojajo Se ben tovorni 11	Vrv
.	- < r\no	.	i	’	“	---— "	• --—j -— — ji j iv* .j v <_ v n,	pvjj a;	tv-» •	:
m leta 1903 so adprli park ki se sit, in to je običajno podnevi, te- mnogi drugi, precej manjši, toda še privezana taK 'fja Cest.1 površina mala 28 kvadratmh^kf- ^	ne™^kot "avad- ved™ *elo_ veliki in obsežni. Tako vem treno» Pot
...........	“ “1	..........................4^

Dravska banovina. V naslednjih letih so to ustanovo tako izpopolnili, da je postala pravi magnet za vse one, ki ljubijo preprosto naravo in hočejo opazovati divje živali in njih življenje.
Krugerjev park
pravljajo levi na lov in tedaj n. pobudo varno biti sam v pragozdu. Cujte, Alberta
bi se
ameriškega raziskova'ca lagoma so Akeleya, ki je raziskal
pra-
hi
he
kaj se je pripetilo nekemu čuvaju njegova področja do zadnjega ko-Kruegerjevega parka:
•J^anje.
NOSOROG NI SAMO POŠASTNA
Čuvaj se je nekega dne zakasnil m se je vračal na svojem konju tik pred mrakom domov ko nenadoma sreča ogromnega 'leva, pri-
---------------------------------------------------------------------------------------------------------7.	umnega leva, pribami na življenje in smrt za'vsak- zver'na pogled^TEMVeč'^tjdi . ^rueger!ev Pf>* * nad vsa pri----------t* P^n ^
danji plen ali pa samico. Niti jim zelo nevarna napadalna in fdkbyab:,a UsPel- s0 takoj Ugo- j hJ^ b®	-1 .konJa, da bi
ni nnfnoh, i^iti	_ AUALNA IN tovili že prvi obiskovalci, ki JanKo P°begnLl, ga je ze silna živa
tega ni potreba, kajti vsak dan itm
zahrbtna
luvm že prvi obiskovalci, ki so —s« je ze silna živai prešli ta park v skromnem vlaku V, mog, neirl skoku dosegla in vrgla s konja. Nenadoma se je znašel pod močnimi šapami divjega
lCVa' 2Ri f ie llad niim odpiralo krvavordeče zrelo, ko se je V v nenadoma premislil. Videl je namreč čuvajevega konja, ki je bežal. Nagi,, jo je ucvrl za njim in verujte da zna lev prav dobro teči, kaiti ni samo močan, temveč tudi uren, kol vse mačke. Naj vam zadostuje to, da z mlado kravo v gobcu lahko preskoči dva metra visok plot! Lev je kmalu dohitel konja, se mu vr-?. .ba brbet in ga usmrtil. Čuvaj, i oslej še ni bil nič poškodovan in se je naužil le dobre porcije strahu, je že upal, da se je rešil, ko je nenadoma zapazil pred sebo) nekega drugega leva, pripravljene-
bevZt	Ni	biI° niti žasa za
beg, kajti trenotek na to je že le-
tička. Velika zasluga tega parka je ravno ta, da so se v njem Se
"	*	^ 4	£	£ fr &	-\

ko navadili
vanja,	in Ža-
noma pre* 0 p l'jj »‘''e pri(4a. to vsako ! cf.sti ^‘onnobua kujejo ob c	{,o
z ubit° kopriVfcmu Pri-
so se tako ^sti « , ^set ^ bližajo na 1 ^nih ^
rak°y	^ da
padalmh '	samtj
mm.
lC\nkar se
* TJ*- «	■: '
J&B ŠS, S
^v
nc	5
silb®, 4" ‘b
leto ob'^tev^'ifširili asfaÙÌ-
varno,	jh Zato
ne
bi se »s
zaščitenega	- - ako
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiniii»
ju in poslušajo radijske oddaje iz Evrope!
Pravkar našteti trije parki so eni izmed največjih na svetu. Seveda pa jih je še več v sami Afriki, ki pa so manjšega pomena. Enako imamo živalske parke ali rezervacije tudi v Aziji, Sovjetski zvezi, Avstraliji in Indiji.
V	Ameriki
Največ pa jih je v Ameriki, zlasti v Združenih državah, kjer ima kar 32 federalnih edinic svoje živalske parke ali rezervacije. Nekateri so prav majhni in skromni, toda drugi so ogromni in s svojim živa1 skim svetom in prirodnim! lepotami eni najlepših na svetu. Tu velja omeniti predvsem Yelowstonski park, turistov. Čeprav je le polovico manjši od Kruegerjevega parka v Afriki, se pa vendar lahko ponaša s številnimi prirodnimi lepotami, ki so edinstvene na svetu. Po pravici lahko rečemo, da je Yellow-stonski park pravi muzej naravne zgodovine: V njem lahko vidite ponosne ledenike in gejzirje, to je vrelce ki v rednih presledkih bruhajo iz sebe do petnajst metrov visoke stebre vroče vode; v tem parku so' čudovita gorska jezera in starodavni • gozdovi, v katerih rastejo po nekaj tisoč let stare sekvoje, naivečja drevesa na svetu. Nekaj čudovitega je pogled na Ve-'iki Kanjon, ponekod do tisoč metrov globoko dolino sredi popolilo-Aia ravne puščave, v katero je v tisoč in tisočletjih voda izdolbla globoko strugo, ki danes izgleda kot ogromna razpoka.
V	Skalnem gorovju
Drug, prav tako slaven park se nahaja v Skalnem gorovju v Koloradu. Po površini ni velik, ima samo tisoč kvadratnih kilometrov, toda v njem je zbranih toliko naravnih lepot, da se jim človek ne more načuditi. Seveda v njem ni tako divjih živali, kot jih najdemo v afriških živalskih parkih, toda tudi ogromne črede jelenov s ponosnim rogovjem so vredne, da si jih človek ogleda. Povedati pa moramo, da živi v tem parku še vedno tudi nekaj parav najhujše ameriške zverine, sivega medveda. giy-slija, ki zdaleka prekaša v moči in velikosti našega rjavega medveda kočevskih in logaških gozdov. Tudi risi in divjo mačke so v lem Parku poleg srnjadi in druge zverjadi zelo številni.
V Sierri Nevadi se nahaja nek še manjši park, ki je bil organiziran ne zaradi zaščite živali, temveč radi zaščite največjih dreves sveta, ameriških sekvoj. Nekatera drevesa, največja med vsemi ostalimi, dosegajo višino do 130 ^ metrov! taka jè n. pr. sekvoja, ki no-
s: o
iiiiiiiiiiiiHiiiiiiiaiiiniiiiii
IEVINJA PREŽI NA SVOJ PLEN V TRSJU OB REKI, KJER JE NAPA,-JALISČE DIVJIH ŽIVALI. MLADA ZEBRA ALI PA PONOSNA ANTI-LOPA STA NJEN NAJLJUBŽI PLEN
si ime po generalu Shermanu in katere starost cenijo po vsej verjetnosti na sest ti soci let.
Bizoni in Indijanci
Ameriški bizon je igral ogromno vlogo v prehrani ameriških Indijancev. Ko pa so belci skoro popolnoma iztrebili ene in druge,^ sv spoznali, da jih bo le treba zaščititi. In tako so odkazaU Indijan-cem posebna bivališča, rezervaci-je v katerih lahko žive po svojem starem načinu in ne sme nihče motiti njih lastninskih in državljanskih pravic. Isto so storili tudi z bizoni, ki so včasih dajali Indijancem hrano in obleko: vse, kar je še preostalo so zbrali v vvind Cave parku v Dakoti kjer žive poslednji ameriški bizoni, ogromne živali, podobne bivolom. Tudi bizonom je upadel selitveni nagon in čuvaji parka imajo le malo dela z ubežniki.
Potem so še razni parki v Kanadi, v katerih žive v tropah vol kovi in risi, lisice in jeleni in druga srnjad, v parku v Utahu pa še najdete divje in krvoločne panterje, ki so, dasi manjši od leva in tigra, najbolj krvoločne in krvi-željne živali, ki prečesto ne ubijajo
d:%m
m&m’:
leto Sr. pI-evr fjlf,‘holp ta‘ti-
ìtov, ob°vLIr> Ji® 3 :0_
rane ceste- jpAj^Jah, ki
tograLski'v di|c Jib'ij varn0. so se Pr‘vUt se * taJ>
sti v	b1duVolie
»diskretne® fir» s in ‘ hoteie
puste foto^ijjtaJiš blažite reči:	^e-
nas drug‘ i(jni j£Wje 0dkar li. kako	Jbitn^ago-
nam
CAJOFEDa0 »7>L7^,AJI AFRISke STE PE. DOLGI VRATOVI JIM OMOGO-
Gm NOGAH PA MU T A77Ò VIDIJO SVOJEGA NASPROTNIKA, NA DOLCHI NOGAH PA MU LAHKO URNO POBEGNEJO.
ueiioieK na to ie že le-	v *	>>
za a na njem ogromna žival in ga OPICE 50 PRECEJ plašne, le ‘“X ijudeb n „t»)'j, IjJ?) re^ držala za desno ramo. Z največjo POGLEJTE. kako prestrašeno ^nici so P°jjj,l?i vJ zayo nm je v tej borbi na živ- GLEDA- KER JO je zmotil nemh» vaciji cel° PetJ*/W r ljenje m smrt usneln	v r,*r,^r	v	ni	er
od-
hoč-
Domače zanimivosti:
MUMIJE
v Pušji vesi
Koliko zanimivosti, zgodovinskih in prirodnih nam nudi naša mala slovenska zemljica! V resnici je ni dežele, ki bi imela na tako malem zemljepisnem prostoru toliko bogastva: od zasneženih in nebotičnih planin do otožnih in brezmejnih panonskih planjav, od vinorodnih goric na severu pa do skrajnih obal Jadranskega morja. Ta mali košček zemlje, komaj še tretjina naše posesti pred tisoč In več leti, ima toliko lepot in zanimivosti, toda mnogo nam jih je Še vedno nepoznanih ali pa tonejo V pozabo.
Zato hočemo danes opozoriti na znamenite mumije v Pušji vesi v Beneški Sloveniji. Sicer je poteklo že skoro petdeset let, odkar nam je naš največji primorski zgodovinar, prof. Simon Rutar, poročal o tem naravnem čudu in niti ne vemo, če so sedaj te mumije še ohranjene. Gotovo pa bo bral o tem tudi kak beneški Slovenec in hvaležni mu bomo, ako nam bo o tem kaj sporočil in nam tako pomagal pri raziskava-nju zanimivosti naše zemlje.
Sedaj pa čujmo, kako nam popisuje Rutar Pušjo ves in njene mumije:
„Vencon ali Pušja ves (tako jo imenujejo Rezljani) je staro srednjeve-ško mestece, ustanovljeno zaradi trgovine med Italijo in Nenačijo. Nahaja se v amfiteatralni dolini, ki je obdana na zahodu, severu in vzhodu z vrhunci apneniških Alp. Mestece obdaja še sedaj dvojno obzidje, pred njim pa so jarki. Ce se mu približujemo od železniške postaje, se nam zdi, da imamo pred seboj začaran kraj. Med gostim grmičjem v mest-nem jarku cveto vrtnice, razpadajoče zidovje je čez in čez poraščeno z zelišči, travo In pritepenimi rastlinami. Izza obzidja gledajo murve, smokve in trta, a na šesterih oglatih stolpih so se ukoreninili raznovrstni grmi, pelin in meta, tako da je ni razpoke, v kateri ne bl tičala ta ali ona korenika.
Skozi južna vrata (vseh Jih ima Vencon troje) pridemo v glavno ulico „Via Nazionale". Na levi stoji župna cerkev Sv. Andreja, krasna gotska zgradba iz trinajstega stoletja. Cerkev je posvetil patrijarh Bertrand 1. 1338. v družbi desetih škofov. V prezbiteriju so lepe slike na presno: posvečevanje cerkve in zavetniki Vseh podružnic. Izmed slik na platno se odlikujeta posebno dve Quaglievi: podoba sv. Križa in darovanje Gospodovo. Umetno je izdelan tudi kropilnik z vdolbenimi podobami. Poleg cerkve je mali, s travo porasti! trg z okroglo kapelico, do katere vodi šest stopnic. Okoli nje Je okroglo, sedaj zapuščeno pokopališče, ki ga pokriva visoka trava. In vendar se
Š n T T1 USPelb' da icV ;*	v DŽUNgTu.......... «
in	i7'za pasu lwski nož	“ lov, lab*>4 i>be u!
Teda; 7, • kr,at krepk0 sunil v prša. ohranile velike opice gorile, ki tn v grmoyju	v ^»reče	-----
-1.,	.s	z sf”" « ’	kak° se “w'“°
... t oč-FNIH MESTIH LAHKO DOSTOP-DIVJE ŽIVALI SE ZBIRAJO NA	^ ŽEJO NA SLIKI LAHKO
NIH PRAGOZDNIH REK, KJER S ^ ^ ^krre in DIVJI BIVOLI
KRALJ PLANINSKIH GOZDOV, JELEN S SVOJIM BOGATIM ROGOVJEM.
iz potrebe, temveč iz gole slasti po ubijanju. Tudi te so sedaj zaščitene.
Tako torej vidimo, da se je človek lotil naloge, rta ohrani čimdelj oho živalstvo, ki ga je sprva v interesu svoje življenjske borba iztrebil do take točke, da je postal njegov nadaljnji življenjski obstoj v stepah in pragozdovih le še spomin. Danes so zaščitene domala skoro vse divje živali zlasti leve, ki so njih kralji in simbol vladarske moči, so pričeli ravno v zadnjem času v angleških kolonijah čimbolj ščititi in ne samo to. Kot smo videli v Kenijskem parku, jih tam naravnost gojijo, kot bi bili ponosni na njih vladarski naslov v živalskem svetu. In levi so se sami od sebe ukrotili. Bližajo se ljudem in'če bi znali govoriti, bi vam mogoče povedali, da je silno nehvaležno biti kralj in da so oni zadovoljni s svojim kraljevskim naslovom šele sedaj, ko so jih upokojili v rezervacijah, kjer nič ne delajo in imajo še celo hrano zastonj, ne da bi se zanjo mučili z lovom. Zato lahko brez skrbi nosijo naslov — kraTji živali.
nahaja tu največja venconska znamenitost: mumijel Te se tvorijo same po sebi v rakvah župnijske cerkve, ki so 1.9 m globoke, 2 m dolge in 1.5 m široke. Vseh jih je dvajset, a le dvanajst jih je sposobnih, da se v njih trupla naravnim potom radi sestave tal popolnoma posuše; dočim se to v osmerih drugih, ki so bližje cerkvenim stenam, ne dogaja in to baje zato, ker prihaja od zunaj vlaga v rakve. Nekdaj so pripadale plemenitim rodovinam: pod stopnicami glavnega oltarja je n, pr. plošča z napisom, ki priča, da je ondi pokopan šleski vojvoda Boleslav, umrl morda na povratku iz druge križarske vojne leta 1149.
, Podobne mumije se tvorijo tudi v podružnični cerkvi sv. Katarine na griču blizu Pušje vesi, potem v Špitaliču blizu Humlna, v nekem starem samostanu blizu Bona v Nemčiji In v Dublinu. Pravijo, da Je vzrok temu osušenju mesa in črev apnenčeva kreda, ali pa plini, ki pospešujejo v rakvi glive, da izpijejo truplom vso vlago, tako da jim ostanejo le kosti In pergamentu podobna koža. Pri nekaterih truplih se ohranijo celo lasje in nohti. Ta preobrazba se izvrši v približno enem letu in trupla tehtajo le 3 do 6 kilogramov.
V venconski kapeli stoji v polkrogu na nizki klopi k zidu prislonjenih štiri in trideset takih mumij, ki so razen prta okoli ledij popolnoma gole, petero duhovnikov pa ima še sedaj na glavi svoje „kvadrate", kar daje še strahovitejši pogled. Obrazne črte so ostale skoro neizpremenjene, take, kakršne so bile pri poslednjem vzdihu, tako da je človeka prav lahko spoznati. Ko je neka vdova spoznala v mumiji svojega rajnega moža, Je vzkliknila: „Poglejte tam onega lumpa, ki me je pretepal! Tu stoje zdaj v „demokratični vrsti" bogati in revni, učeni in preprosti, stari in mladi, moški in ženske; (po izkazu je postavljenih osem žensk; večina trupel Ima poleg sebe napise o Imenu, stanu In starosti). Tu je n. pr. mož visoke, ponosne postave, ki je bil navajen zapovedovati, tam debeluh, podoba oholega bogatina, ki se je ponašal s svojim denarjem. Oni tretji s prebeliml zobmi vzbuja vtis, kot bl se hotel rogati In četrti je nagnjen k ušesom svoje sosede, kot bi ji nekaj šepetal. Najimenitnejši med vsemi pa je grbasti „punkcije" (il gobo), ki stoji že poltretje stoletje tu. Glava se mu je nagnila na prsi, prsi so se vglobile v trebuh In usta Ima široko odprta, kakor bl se smejal ogledovalcem. Nekaterim visi Iz ust jezik kot odstrižek bele kože, drugim se pozna še brada na obrazu, a ženske si zakrivajo sram z razcapanimi robci, ki jih drže v rumenkastih koščenih rokah. Brv In hmm! Cerkovnik, ki nam vse razkazuje In razklada; tolče s ključi p« mumijskih prsih In trebuhih, a od njih odmeva kot od nenapete bo-benske kože. „Vse je votlo", smeje se pripomni, „možgani, srce, pljuča, jetra, — vse je izginilo, le koža In kosti so ostale ..
Najstarejšo mumijo so našli leta 1637., najmlajša pa je iz leta 1891. Najbolje ohranjena je mumija nekega Cecilija Rieppija, najdena leta 1854. Vlada je prepovedala pogrebatl v cerkvi, zato ni novejših mumij.
Napokon I. si Je ogledal te mumije leta 1807. In hotel baje napraviti v Venconu cesarsko pokopališče, a po svojem propadu ni za to Imei več priložnosti. Izmed imenitnejših gostov so bili tu še cesar Franc I. leta 1819. In cesar Ferdinand leta 1638. Sicer pa prihajajo tujci vsak čas ogledovat ši tildi to grozotno zbirko, ki navdaja človeka s turobnimi, mrtvaškimi mislimi, da ga mraz spreleta . , .*•
—melj
»
Tri in pol dneva je trajalo sodno zasliševanje. Naposled, po kratkem premoru, se je začela diskusija strank.	,
Zelo obžalujem, da nisem bil navzoč na procesu Sunke proti Magarafu. Pravijo, da so zastopniki tožitelja in toženca pokazali v svojih govorih visoke primere govorniške umetnosti. Železno logiko govorov so oživljali sijajni paradoksi kakor umetelni ognji, robate trobente visokega zanosa so blažili lirični odkloni nežnih flavt, ki so ganile srca. Bil je to eden izmed najbolj pretresljivih koncertov, ki jih je človek kdaj koli priredil o civilnem procesualnem zakoniku, in je po pravici
ga je potreboval za tri dni življenja. In za nikogar ni vedel, da bi mu ga posodil.
Slabo! Zelo slabo! Tomazo je korakal k izhodu kakor v megli. K njemu je pristpoil odvetnik, ga vzel pod pazduho, mu nekaj govoril v tolažbo, se opravičeval, nekaj omenil glede plačila, toda Ma-garaf je samo odmajeval z glavo. Ni mogel, za vraga, povedati odvetniku, da mu nima s čim plačati za njegov trud na kasaeijskem sodišču! Samo odkimaval je z glavo, odvetnik pa ga je pustil in obljubil, da ga pride obiskati zvečer na stanovanje. Ma-garafa bi bili ljubitelji avtogramov skoraj raztrga-
zapisan v vseučiliških učbenikih odvetniških mojstrovin.
In ni krivda Màgarafovega odvetnika, ako je sodišče izreklo sodbo v prid gospodu Suukeju. Sodniku je bilo kar vroče pri sami misli, da je mogoče oprostiti človeka, ki je prekršil pogodbo. Bogu bodi potoženo, tudi brez tega se vsako jutro zbudiš s skrbjo, ali niso tvoji dolžniki napovedali bankrota, ali se niso zrušile družbe, ki si njih ak-cionar. Razumni ljudje so vedeli, še preden se je začel ta nenavadni proces, da če se le ne zgodi kakšen čudež, je razsodba že vnaprej odločena. Čudeža ni bilo. in sodišče je sklenilo: Izterjati je v korist gospoda Suukeja v pogodbi določeno globo v primeru neizpolnitve pogodbe v znesku pet tisoč kentavrov. V primeru, da gospod Magaraf ne plača tega zneska, mora odsedeti dve leti v ječi.
Rok za plačilo globe je določen na dva dni.
DESETO POGLAVJE, ki se v njem zopet govori o globi in se prvič pojavi Avrelij Padrele.
Pet tisoč kentavrov! S prav istim uspehom bi lahko zahtevali od njega pet milijonov ali pet sto kentavrov! Ostalo mu je samo toliko denarja, kolikor
li, nato so jih odrinili časopisni poročevalci, ki so ga obsuli z najbolj nepričakovanimi vprašanji:
— Kakšna je številka vaših čevljev?
Odgovoril je:
—	Zdaj še sedem in trideset.
—	Vaša tašča je plavolaska?
—	Nisem oženjen.
—	Kakšno znamko avtomobilov imate najrajše?
— »Silfido.«
—Koliko reberc pojeste pri obedu?
—Reberc? — se je razjezil Tomazo. — Osem in dvajset tisoč kosov. To je senzacionalno, kaj ne?
Poročevalcem je bili všeč smešni odgovor, prijazno so se krohotali ga trepljali po ramenih tako, da je tudi njemu hkrati postalo veselo. Morda je to naglo izpremembo razpoloženja povzročilo dobrohotno trepljanje poročevalcev, morda tudi lepše vreme: vse okrog je bilo zalito s soncem. Bržčas prvo in drugo. Kakor koli je bilo, ko so vprašali Magarafà, kaj namerava početi v prihodnje, je izzivalno rekel:
— Rastel bom!
Ta odgovor je bil uro pozneje natisnjen z ogromnimi črkami na najvidnejših mestih v vseh večernih časopisih dežele.
V spremstvu časopisnih poročevalcev se je Magaraf prebijal skozi množico ljudi, ki so zijali vanj s pomilovalnim prezirom.
Naposled so ga zapustili tudi poročevalci in zijala, nakar je hitel domov, da bi se odpočil in razmislil o svoji neveseli prihodnosti. Poleg tega je bil čas obeda.
Ko je bil že tik doma, ga je ustavil mlad moški z rožnatim obrazom podjetnega prodajalca.
— Nisem hotel začeti pogovora z vami vpričo drugih, — je rekel zaupno. — Ako je mogoče, bi vas prosil, gospod Magaraf, samo za nekaj minut, v važnem vprašanju.
— Dobro, — je rekel Tomazo, — toda samo nekaj minut, ker sem zelo utrujen.
— Samo nekaj minut, — je hitel zatrjevati mladenič. — Ako nimate nič proti temu, hodiva.
Vzel je Tomaža pod pazduho in polglasno nadaljeval:
— Kolikor mi je znano, nimate s čim plačati globo.
— Nimam, — je mračno pritrdil Tomazo in zopet je postal slabe volje: — To pa vas nič ne briga.
— Zelo rne briga! — je spoštljivo ugovarjal mladenič. — Še misliti si ne morete, kako me to briga! Hočem vam dati denar za plačilo globe.
Tomazo je ironično pogledal mladeniča:
— Ali ste pijani, ali ste preoblečen princ...
— Ne prvo ne drugo, — je z vnemo odgovoril mladenič. — Mar sem podoben bogatinu, ki more razmetavati take vsote? Vendar pa poglejte tole.
Ustavil se je, vzel iz listnice in pokazal Magara-fu ček za pet tisoč kentavrov izpolnjen na pri-nosca.
—	Ako ni ponarejen, potem je to zares dobro. — je rekel Magaraf. — In mi ga hočete podariti? Plemenito dejanje toda, oprostite, tudi nerazumljivo. Kar tako meni nič tebi nič nihče ne daruje pet tisoč kentavrov...
—	Kar tako, seveda ne, temveč v zameno za neko vašo uslugo, — ga je popravil mUdenič.
—Samo če mi bo mogoče, — je rekel Magaraf.
—	Gotovo ie mogoče, — je izjavil mladenič tako prepričljivo, da je Magaraf brez nepotrebnih besed sedel v avto. ki ju je čakal.
Čez nekaj časa se je avto ustavil pred vhodom zelo razkošne vile. Mladenič je rekel:	»Prišla
sva« — in peljal boječega Magarafa po marmornih stopnicah, Id so b:le pokrite s tako mehko preprogo. kakršno vidiš samo v «aniah Privedel ga je v velik kabinet, kjer se ie Magarafu zdelo spočetka, da ni nikogar notri. Toda mladenič je izoregovoril ne preglasno: »Pripeljal sem ga, gospod Avrelij,« — in tedaj je Magaraf zagledal v poltemni globini kabineta na širokem orientalskem divanu drobnega možica v temni svileni halji.
—	Štiri in devetdeset, pet in devetdeset centimetrov, — je takoj ugotovil višino njegove postave Magaraf.
—	Gospod Tomazo Magaraf? — je vprašal človek v halji s tankim, toda oblastnim glaskom, vstal z divana in ponudil Magarafu sedež.
Mladenič, ki ga je pripeljal semkaj, je obstal v spoštljivi drži pri vratih.
—	Ime mi je Padrele, Avrelij Padrele. Tako sva se seznanila, — je rekel možic v halji, vendar pa mu ni dal roke. — Ali ste vi tisti, ki je tako lepo zrastel?
—	Z vašim dovoljenjem, tako je, — je odgovoril Tomazo.
—	Zdi sic mi, da potrebujete pet tisoč kentavrov, — je nadaljeval Avrelij Padrele brez vsakršnih okolišev. — Moj tainik je imel nalog, povedati vam, da jih lahko dobite. Ali vam je to povedal?
—	Z vašim dovoljenjem, tako ie, — je odgovoril Tomazo, — pokazal mi ie celo ček.
—	Ali vam je povedal, s kakšnimi pogoji dobite ček?
—	Zdelo se mi je najbolj primerno, da mu vi sani poveste pogoje, gospod Avrelij, — je spoštljivo rekel mladenič. — Gospod Magaraf ie izrazil mnenje, ali ni ček ponarejen, zato sem ga pripeljal semkaj, da bi se prepričal, da mu je opraviti z bo-gatim človekom.
—Z zelo bogatim človekom, — ga je popravil Padrele. nenadoma pa je izgubil potrpljenje in govoril z nejevoljo:
—	Čemu mi je bogastvo? Naj mar pijem vino zaprt v svojem kabinetu? Od vina pa mi je celo , slabo! Rekli boste: potovanje. Ali treba ,je ugotoviti, kdo bo koga ogledoval, ko bom potoval po raznih deželah: jaz inozcmce ali inozemci mene-To pač dobro vemo: za menoj bodo hodila zijala kakor za katero koli izučeno opico Kjer koli bi se pokazal, bodo zijali vame! Jaz sem Àvrelii Padrele, soinmtnik tvrdke »Bratje Padrele in Ko.,« jn sam hočem uživati pogled na tuje nakaznikc. I'1 prosim, da me ne pomilujete. Dovolj sem bogat* da bi lahko včasih sam koga pomiloval. Tako je' kakor sem povedal, in prosim, da mi ne ugovarjale! — je zakričal na koncu, čeprav mu ni hotel nI1’ če ugovarjati.
Za nekaj trenutkov je zavladala v kabinetu tb'" na, in Padrele se je nekoliko umiril.
—	Gotovo bi radi vedeli, s kašnim pogojem va’” bom izročil ček? Prosim! Povedati mi morate,
ko ste zrastli.
—	Težko mi je odgovoriti na to vprašanje, J rekel Magaraf. — Kar tako sem začel rasti. • •
I (ili,SIM 'I l\1 /Ui(!MfV11
^-----1 ROMAN C R O N I N A 1-J
Ugledna pet in trideset iet stara lastnica prodajalne umetniških starin, Katarina Lorimei je na neki dražbi kupila Holbeinovo miniaturo »Gospa z nageljni«. Mameravala jo e prodati v Ameriko in z dobičkom opomoči svojemu omajanemu gmotnemu položaju. Katarina je pričela svojo kariero kot tipkarica a je s svojo voljo in sposobnostjo dospela do lastnega podjetja. Skrbela je z vso nežnostjo za osirotelo Nancy, gledališko igralko, ki 32 je pred kratkim z.aročia z Američanom Chrisom Maddenom, do katerega Katarina spočetka, ni imela zaupanja, a ji je pozneje čedalje bolj ugajal
Katarina, Nancy in Madden so se vkrcali na parnik za Ameriko. Med vožnjo je Katarina ugotovila, da ljubi Maddena. To spoznanje je povzročilo njenemu srcu silno bolečino.
Vrgla je nazaj svoje lase in si začela šminkati ustnice.
»Me ljubiš, Nancy?«
Nancy je prekinila svoje delo, val nežnosti jo je spreletel in njena površnost je izginila. Njeno dihanje je postalo težko in nenadoma je razumela, kako ji je bil Madden drag in kaj je on za njo pomenil. Pogledala ga je resno skozi dolge trepalnice in odgovorila :
»Iz celega srca.«
Molčala sta. Maddenu se je razjasnil obraz in prijel jo je za roko. Za hip so se njuni prsti dotaknili, nato se je ona v zadregi nasmehljala. Ujela je zopet svoje ravnotežje.
»Ne pozabi, da se nahajava na sredi Atlantika«, je zamrmrala in vtaknila svojo roko pod njegovo.
Za hip sta obstala kot da poslušata znamenja na krovu. Ko sta hotela kreniti po stopnišču navzgor, se je Madden ustavil pred stekleno izložbo s cvetlicami. Nekaj ga je navdihnilo. »Ali ne bi poslali šopka cvetlic Katarini. Mislim, da bi bila zado-voljna.«	.
»Dobra misel. Kupi ji nageljne, ki jih obožuje. In poglej te orhideje. Niso čudovite? Tako rada bi
imela eno.«	,,
-Madden se je smejal. Naročil ie nageljne za Katarino; Nancy je dobila svojo orhidejo.
Katarina se ni pojavila niti na kosilu in spie okoli dveh popoldne sta jo našla v nekem kotičku na gornjem krovu. Vsa zadovoljna je izgledala na svojem ležalnem stolu, zavita v odejo^in pladenj poleg nje je pričal, da je vsaj nekaj zaužila.
»Ej!« je vzkliknila Nancy. »Kako je z glavobolom ?«
»Sedaj mnogo bolje.«	. ,	. KT .	„„
Ležala je udobno in ju sprejela smeje. Nato se
je obrnila proti Nancy in dejala: »Mislila sem, da sta jirišla igrat ping-pong.«
»Česa si ti ne misliš! Ta igra je prava kazen. Saj veš, kako je Madden neusmiljeno energičen!«
Madden jo je obzirno prekinil.
»Bila sva v skrbeh.zate, Katarina. Se v resnici bolje počutiš?«
»Brezdvomno, preveč sem bila vznemirjena v poslednjem času. Moram počivati do konca potovanja.«
Ni bil popolnoma uverjen.
»Bilo je tako čudno pri mizi brez tebe. In pri telovadbi danes zjutraj... zelo sem te pogrešal.«
Uprl je pogled vanjo, kot da mu je brezbrižnost njenih odgovorov mučna. Nancy se je popevaje oddaljila proti mizi s ping-pongom, toda on ni bil razpoložen, da bi pustil Katarino.
»Si prejela najine nageljne?«
»Da Chris. Toda prosim te, ne pošiljaj mi več cvetlic... Ni primerno.«
Še bolj užaloščen je izgledah Obotavljal se je, nato pa, kot da se. je vdal reki nenadni, notranji potrebi, je vprašal:	%
»Sem te morda s čim užalil?«
Strmela je dolgo vanj, nato pa je obrnila oči v stran.
»Je li potrebno, da toliko razpravljava o tem?« je tiho zamrmrala. »Ti mi seveda nisi ničesar storil, čutim samo potrebo, da bi bila nekoliko sama.«
Zardel je in mučen izraz je prešinil njegov obraz. Nato jo je pogledal kot po navadi. »Oprosti, Katarina«, je mirno dejal, »pozabil sem na to, da te boli glava. Oprosti, če sem te nadlegoval.«
Pustil jo je in šel za Nancy.
Katarina se je na stolici obrnila v drugo stran in čeprav je imela knjigo na kolenih, se je zdelo, da je vsa zatopljena v nebo in morje. Nihče ne bi mogel slutiti njenega trpljenja, niti uganiti, kakšno težko breme je težilo njeno srce. Zdelo se ji je, kot da si je.sama sebi porinila meč v prsi. Edina majhna tolažba je bila v zavesti, da je začela izpolnjevati sklep, ki si ga je bila zastavila v tisti grozni, neprespani noči.
Morala se je za vsako ceno vzdržati na obrambni črti, ki si jo je določila: raje umreti, kot da bi storila najmanjši korak, ki bi ogrožal Nancyno srečo.
Naslednja dva dneva sta hitro potekla, bližali so se z veliko brzino Néw Yorku in po izredno ugodnem potovanju so upali, da bodo zagledali ladjo-svetilko v Nantucketu v petek zjutraj.
♦JACK LONDON: KRIŠTOF DIMAC
Proti koncu potovanja sio postali potniki še bolj družabni, toda Katarina se je pod pretvezo, da je potrebna počitke, prijazno odmaknila, čeprav se vedno le ni mogla izogniti družbi. Vendar ni bila nikaka težava ostati ob strani. Večkrat je čutila na sebi nemirni Maddenov pogled, toda trpljenje, da bi morala ostati sa.ne z njim, ji je ostalo prihranjeno do večera, ko so priredili veliki tradicionalni ples.
Ta ples, h kateremu je neizbežno spadal šampanjec, papirnati klobuki in vse male pustne prismoda-rije, se ji je zdel najtežja preizkušnja, na katero Je bil postavljen njen odpor. In vendar ni bilo mogoče izogniti se. Spočetka ni šlo ravno slabo, kajti med večerjo se je pogovarjala s starim kapitanom in z lady Blandwell, pretvarjala se je, kot da jo silno zanimajo navtične vsakdanjosti prvega, ter domišljavo klepetanje druge. Toda ko ie začel igrati orkester, ko so projektorji metali svojo raznobarvno svetlobo skozi stebrišča dvorane in so potniki začeli plesati, tedaj so se njeni živci nategnili, kot bi hoteli počiti.
Sedeti tam, smehljati se, kazati vsemu temu razposajenemu vrvežu ljubezniv obraz, vse to je presegalo njene moči. Bili so trenutki, v katerih se je bala, da se bo izdala: ta občutek je napravil, da je izgubljala svojo gotovost in začela se je bati, da bo naredila kako pogreško.
Ko jo je stari kapitan povabil na ples, je kot omamljena pristala, da bi se tako vsaj zganila iz svoje negibnosti. Ko sta napravila nekaj krogov po dvorani, jo je zopet povedel na njeno mesto. V tem trenutku se je njen pogled srečal z Maddenovim. Do tedaj je bil plesal samo z Nancy, toda sedaj se ji je približal in jo povabil na ples.
Za hip, ki se ji je zdel dolg kot cela večnost, je strmela v mizo; medtem so ji žile utripale, da se Ji je temnilo pred očmi. Poskušala se je izgovoriti.
»Plešem slabo.«
»Pravkar sem opazil, da prav dobro plešeš.«
S cigareto med prsti z živordeče pobarvanimi nohti se je Nancy nagnila k njima. Nosila je črno obleko, od katere so se odbijali njeni krasni plavi lasje, in srebrne čeveljčke z zelo visokimi petami. Videti je bila zelo prikupna in neverjetno mlada. Z bodrečim nasmehom je vzkliknila:
»Daj no, Katarina, stori mu to uslugo, meni na ljubo!«
Ni bilo izhoda. Katarina se je dvignila in napravila nekaj korakov ob Maddenovi strani. Nato jo je prijel z eno roko čez pas in čeprav ni bil prvovrsten plesalec, se je izkazalo, da dobro sledi ritmu glasbe.
»Zakaj nisi hotela plesati z menoj?« jo je vprašal z mirnim in naravnim glasom.
Sedaj, ko ji ni bilo mogoče sprostiti se iz njegoviH rok, je čutila utripe srca, ki so odmevali v sencih kot udarci kladiva. Grizla si je ustnice, zbrala vse svoje moči in se medlo nasmehnila.
PRIRKDIt, IN NARISAL: MILKO BAMBIČ
raj je Cok pregledal stopinje v snegu- -On. ki naju stalno zalezuje, je ze
™da“ wala^m'z Wildon,., ie pokaza, Di-
'd^dalcč sta zaslišala iz kofe
ita sta potrkala, le	ob az ^
kati, preden se je pokazal Dimacev oora
es zaprašen.	zaupno pozdravil
a, zdaj te pa imava«, ga 1®
»No pokaži, kaj ^jgakm • ^ Dimači >>a , tole krasno stavbsce je NasvideIlje!<< ln daja bo šele prihodnji te
Tsfvidelftako zamazan, ko, M kopal vso e siknil Wild.
S strokovnjaškim pogledom si je Wild ogledoval okolico in krenil za kočo. Toda v tem hipu so se vrata odprla in Čok je na obiskovalca naperil dva grozeča samokresa.
»Izbirat si grem stavbišče«, se je smehljal Wild. »Predno me prebite drugi. Le ozri se na reko. Ves Dawson prihaja kupovat stavbišča.«
In res se je ogromna mLožica mož prerivala preko reke. Med njimi je bilo opaziti šest stražnikov, kako so se trudili vzdržati vsaj nekoliko reda.
»Treba je, da stvar končava«, ie zamrmral Dimač. »Če ti Ijudie zdivjajo------«
Kmalu jih je bilo vse črno pred kočo.
»Tovariši«, jih je nagovoril Dimač. »Prezgodnji ste. Razprodaja stavbišča se bo pričela šele prihodnii teden.«
»Mi nočemo stavbišč«, je zavpil mlad rudar. »Mi smo prišli po tisto, kar je v globini.«
»Ne vem, kaj ie tam«, se je branil Dimač.
»Prišli smo tekmovat za deleže« se je drl Salty. »Naprej, tovariši!«
»Stojte«, je tedaj zagrmel poročnik. »Ne smem dovoliti, da bi 5000 mož tekmoval» p0 tem skaloviu.
Končalo bi se z mrtvimi in ranjenimi Dogovoriti se je treba zlepa.«
Čuvajte se griže!
Griža Je nalezljiva bolezen. V naSih krajih se pojavlja posebno pogosto v poletju In zavzema včasih naravnost epidemične oblike. Kakoi vst vemo, Je njen glavni simptom driska. Iztrebljanje, ki je v začetku redko, postane pri tazvoju obolenja sluzasto, sluzastokrvavo in celo sluzasto gnojno. Saj ji pravi ljudstvo krvava griža. .Poleg tega kaže griža ali di-zenterlja znake splošne obolelosti in pusti za seboj veliko oslabelost Bolezen je pogosta in zavzame v gotovih letih nevarne oblike. Vsako leto oboli v naSih krajih nekaj sto, morda celo tisoč otrok in odraslih na griži. Tudi smrtni slučaji niso redk in kljub napredku sodobne medicine ih učinkovitim sredstvom, s katerimi razpolagamo, se suče umrljivost o-koli 10% obolelih.
Povzročitelji griže so nevidni tacili, ki se zadržujejo v debelem črevesu obolelega In ki jih ta izloča z blatom. Bacilov griže je več vrst. Sorodni so podobnim vrstam bacilov, ki živijo brez škode v človeškem črevesu. K sreči na ztaku, v blatu m na živilih, zelenjavi in sadju kmalu poginejo. Ne najdemo Jih v seči ati krvi kot pri tifusu, čigar bacil ie tudi veliko odpornejši.
Torej z ozirom na to lahko že sedaj rečemo, da bi se z malo pažnje lahko izognili obolenju.
Kako se bolezen širi in kdo je temu kriv? Nesnaga. Bolezen prenaša le bolan človek, ali človek, ki je grižo prestal in je še bacilonosec. Oku-žitev se vrši navadno direktno, manj na indirekten način. Bolnik, ki prv» dni bolezni navadno hodi okoii in se na kmetih iztreblja v okolici hiše. in v straniščih v javnih lokalih, je prenašalec bolezni. Z neumitimi rokami, ki si jih je morda onečedil pri potrebi in ki jih podaja znancem, k dotikanjem kljuk, predmetov ali celo živil prehaja bolezen od njega ra zdravega. Poleg direktnega prenosa imamo indirekten prenos in pri tem igrajo glavno vlogo muhe.
Muhe se usedejo na iztrebke bolnih, si zamažejo rilček in noge In prenašajo tako bacile in jih odlagajo na živila in predmete. Iztrebljanje v bližini hiš na kmetih je posebno tam nevarno, kjer pride lahko blato v dotiko z vodo, ki jo ljudje pijejo.
Z okuženo vodo se lahko umiva solata, sadje, kuhinjska posoda. Tum mleko se lahko okuži, če molze kravo za grižo obolela oseba. K sreči uniči
puls je pospešen in slab, oči upadle, glas slab in hripav.
Včasih bolnik bruha in se mu kol-če, kar je navadno slabo znamenje. Trebuh Je močno upadel in občutljiv. Zastrupljenje osrednjega živčevja s strupi griže in srčna oslabelost vodita navadno v smrt.
Po preteku 7 dni se navadno začne bolezen obračati na bolje. Stolica postaja redkejša, sluza je vedno manj, bolečine v črevesju ponehajo, bolnik dobiva tek in se mu začnejo le počasi vračati moči. Občutljivost do jedi ostane navadno še dolgo po prestani bolezni.
Obstoja pa še nevarnost, da bolezen ostano kronična. To se zgodi pn bolnikih, ki se ne zdravijo ali pa, ki prezgodaj vstanejo iz postelje. Pri teh ostanejo posledice sicer po kratkotrajnem izboljšanju močnejše bolečine v trebuhu, katerim sledi zopet pogosto iztrebljanje krvavo sluzastih ali gnojno sluzastih iztrebkov. Iztrebki so redki in penasti, imajo dostikrat navadno zopem duh. včasih pa so silno trdi. če se bolnik ne podvrže sistematinemu zdravljenju, ostane tako stanje lahko več let, bolnik stalno hira in prej ali slej podleže.
Najbolj neprijetne posledice griže, ki nastanejo pri nemarnem zdravljenju bolezni, so komplikacije griže. V stenah črevesja, kjer povzročajo bacili griže rane v sluznici, se lahko naselijo drugi škodljivi bacili, ki povzročijo gnojenje in včasih pretrganje debelega črevesa. Temu sledi neizbežno vnetje trebušne mrene in smrt.
Primeroma pogosta komplikacija Je vnetje sklepov (sklepni revmatizem). Največkrat se vnamejo sklepi v stopalu in gležnju, v kolenu ali kolku, redkokdaj sklepi zgornjih okončin.
Kako pa zdravimo bolnega na griži? Snaga postelje, umivanje bolnika in pazljivo čiščenje delov telesa, ki se lahko umažejo z iztrebki, je predpogoj za higienično oskrbo bolnika.
Bolnik mora imeti svojo sobo tn ne sme zahajati na skupno stranišče. Potreben je stol ali sobni klozet, kar bolnika še najmanj utruja. Prehrana je pri griži posebno važna. Bolniku dajemo sluzaste, krepke Juhe, even-tuelno z jajcem, beljakovo vodo, čaj z mlekom, kakao, čokolado, žitno kavo in druga umetna hranila. Za žejo je najboljši redek čaj. Izogibajmo se alkoholnih pijač. Pijače ne smejo bltt mrzle. Okrevanje podpirajo topli ob-
kladki na trebuh ^termofor). Danes imamo v serumu zoper grižo najmočnejše zdravilno sredstvo.
Kako se ubranimo griže? Osebna telesna snaga je najboljši porok prea okužitvijo z grižo če vemo, da je povzročitelj malo odporen, potem je treba biti res malomaren, da se bolezni nalezemo. Prvo in glavno je, da si pred jedjo in po vsaki uporabi stranišča umijemo roke. če pa živimo v bližini obolelega, potem je treba roke umivati v vodi, kateri dodamo razkuževalno sredstvo lizol ali sublimat 1:100. Iztrebke obolelega in stranišča sploh moramo razkuževati z apneno vodo 1:4. Tudi osebno perilo in posteljnino obolelega je prekuhati in v sobo obolelega ne sme nihče najmanj 1 teden. Od bolnika pa mo. ramo zahtevati ne samo, da ozdravi, temveč tudi da ni bacilonosec, kar lahko dosežemo edinole na podlagf ponovne bakteriološke preiskave.
Obramba proti griži je razmeroma lahka. V poletju it» jeseni, ko je nevarnost griže največja, moramo posebno paziti na snago. Umivanje roti z milom pred jedjo, skrb za razkuževanje stranišč, nadzorstvo javne zdravstvene službe nad prehrano, posebno v javiih lokalih so glavni pogoji, da se bolezen zajezi in prepreči. Posebna skrb gre seveda zdravi pitni vodi. Zavarovanje vodovodov in vodnjakov kakor tudi splošna zdravstvena prosveta ljudstva so važni ukrepi v obrambi zoper grižo. Ne smemo pozabiti, da so bolj nevarni bacilonosci kot bolniki, zato je na loga javne zdravstvene oblasti, da strogo nadzoruje vse osebje, ki ima količkaj opravka s prehrano v javnih lokalih.
Snaga, snaga in zopet snaga je najuspešnejše sredstvo v borbi zoper nevarno in nevšečno obolenje griže.
Dr. Hlavaty
Oranže, mandarine in limone ;a dojenčke
Cim ima dojenček oba zgornja in oba spodnja sprednja zobka, mu že lahko ponudimo košček oranže, mandarine ali košček limone. Cim dobi dojenček zobke, ima rajši košček sadeža kakor sok. S'eherni sok izgubi svoj prijetni okus, če ga ločimo od njegovega prirodnega nahajališča in tako ie tudi s citronastim sadjem. Do, jenčki imajo posebno radi mandarine, ker so sladke. Osem mesečni otrok strastno srka ih grize limono. Saj je res, da napravi včasih kisel obrazek, a poskusite mu vzeti košček limone iz ročice! Morda pa ima otrok drugače razvit oku» in mu limona ni tako kisla kakor odraslim. Kadar imate nujno delo, posadite otroka v košarico, da sedi in dajte mu košček limone po boste videli, kako bo miren. In limona je otroku zelo koristna za zobke, za kosti, za čisto polt za vse. Seveda moramo vsako sadje d. bro umiti in obrisati ter odstraniti peške. Oranžo-in mandarino tazde-limo na koščke, izločimo peške m košček eni strani malo odpremo, da otrok hitreje dobi sok. 'fak košček držimo otroku v istih in ko je vsega izskrkal, mu damo svežega. Kože ne sme pojesti, ker je baje zelo težko prebavljiva. Kr je otrok star več kot pol leto, že lahko dobi po 2 madarini na dan, eno dopoldne, drugo popoldne.
Umito oranžo prerežemo čez polovico kakor limono, nato pa z o-strim malim nožkom izločimo str-žen. Potem gremo z rezilom tik ob lupini in ločimo meso od nje. nato pa še okrog vsakega koščka posebej. Ce so v oranži peške, jih sedaj poberemo ven. Na tako priprav’je-no oranžo posujemo sladkorja in pustimo stati najmanj eno uro, da se sladkor raztopi. Sedaj pa zajemamo oranžo z žličico in jo dajemo otroku. Tako oranžo imajo otroci zelo radi. Po popisu se zdi, da je z njo dosti dela, v resnici pa imamo z njo manj dela kakor če bi jo lupili in dajali otroku posamezne očiščene koščke. Treba je le, da imamo oster nožek. Na isti način pripravljamo tudi grapefruit.
želodčni sok bacile griže in zato ne oboli vsak, ki sprejme vase bacile. Za izbruh bolezni je potrebna »udi nàgnjenost k bolezni ali dispozicija. Kdo je nagnjen k griži in sploh k črevesnim nalezljivim obolenjem? človek, ki ima pokvarjen želodec in vsi o:! tega oslabljen želodčni sok, ki zaradi tega ne more uničiti bacilov. Potem ljudje, ki trpijo na akutnih ali kroničnih črevesnih katarjih in katerih sluznice črevesja so bolne, vnete in manj odporne.
Od griže obolijo radi tudi splošno oslabeli, sestradani in kakorkoli bolni ljudje. Lahko rečemo, da je griža bolezen nesnage, širi se najbolj tam, kjer so ljudje pregosto na kupu v stanovanjih, kjer ni stranišč in predvsem med ljudmi, ki ne pazijo n« telesno čistočo, ki si ne umivajo rok po Iztrebljanju In pred Jedjo. Navadno zboli ena oseba v družini m če ne upošteva predpisov snage, vidimo, da Ji sledi kmalu vsa družina, včasih celo vas.
Od okužitve do Izbruha bolezni pre» teče navadno 2—8 dni. Ta doba se Imenuje prt nalezljivih boleznih Inkubacija. Klice obolenja pridejo -brano ali pijačo skozi usta v želodeo. Tam Jih deloma uniči želodčna kislina. En del se pa vendar prerije do tenkega črevesa in do debeleg« črevesa, kjer se začne naglo množiti. šele. ko se je število bacilov močno razmnožilo, se pojavijo prvi znaki bolezni. Bolnik se počuti zbit in utrujen. Izgubi tek in po nerednem Iztrebljanju nastopi rahla' driska. 2e drugi dan je pomešana blatu redka sluz. Pa dveh dneh se bolezen poslabša, nastopi vročica, bolečina v trebuhu, driska postaja vedno večja, a sluz polagoma rdeče lisaste barve. Bolnika močno tišči v danki in v zadnjem črevesu, ima krče in občutek, da je polno in da mora vedno ns posodo. Po 20 krat do 100 krat na dar, seda na posodo, ne spi in ne zauživa hrane. Jasno je, da tak bolnik zelo oslabi. Bolezen se slabša. Jezik bolnika je suh in razpokan, ravnotako tudi ustnice. Bolnika silno. žeja. Ce pa pije, ima bolečine v želodcu In črevesju. Bolnik vidno propada, postaja bledo rumen, koža je mrzla,
Gospodinje - vkuhavajte sadje!
Olupi marelice, odstrani jim peške in jih polagaj v novo, emajlirano posodo. Na vsak kilogram očiščenih marelic vzemi 75 dkg sladkorja; premešaj ga s sadjem in pusti, da to vse skupaj prenoči. Drugi dan kuhaj mezgo 20—25 minut na močnem ognju, nato jo odstrani s štedilnika in mešaj še četrt ure, ker bo mezga na ta način dobila lepo barvo in se bo naglo zgostila. Segrej kozarce in vlij vanje še vročo mezgo, a šele ko so popolnoma ohlajeni, poveži s pergamentom. Ce imajo marelice trdo meso, jih moraš pred tem zmleti na strojčku za mlenje mesa. Med kuhajem moraš mezgo ves čas mešati, da se ne bi prižgala in izgubila lepo, rumeno barvo, ki Je mezgi zelo potrebna. Mnoge kuharice prihranijo stroške za 'sladkor s tem, da namenijo na 1 kg sadja samo pol kg sladkorja; tedaj mora trajati kuhanje marelične marmelade okoli 40 minut. To velja tudi za ostalo sadje.
MARMELADA »TUTT/ FRUTTI« (IZ VEČ VRST SADJA)
Vzameš dva kg hrušk (ne smejo biti vodene), dva kg breskev, dva kg sliv, 1 melono, ki tehta dva kg in samo dva kg sladkorja. Melono olupiš in očistiš semeja. Slive in breskve samo operi in odstrani peške. Hruškam še otrebiš seme, nato pa vse sadje zmelješ na strojčku za mlenje mesa. Sedaj iztresi zmleto sadje v večjo posodo, dodaj dva kg sladkorja in kuhaj na štedilniku toliko časa, dokler se marmelada ne zgosti in dokler v kozici na dnu ne pušča več sledu, ko podrgneš z leseno žlico. VroBo mezgo sipaj v segrete kozarce, kt jih ne povežeš, dokler se marmelada popolnoma ne ohladi. Najbolje je, če staviš kozarce zvečer v mlačno pečico. Naslednji dan povežeš kozarce s celofanom ali pergamen-
tom. Marmelada, pripravljena na ta način, se lanko obdrži dve let!.
KOMPOTI
Kompot za zimo pripraviš na dva načina. Prvi način je kuhanje kozarcev s kompotom v pari, za kar je potrebno imeti posebne kozarce, ki se hermetično zapirajo. Od kvalitete kozarcev zavisi, če se bo kompot obdržal ali ne: gumijasti obroček mora biti cel. Jeklena vzmet, ki med vkuhavanjem pritiska pokrov k robu kozarca, dovolj prožna.
Drugi način pripravljanja kompotov je brez kuhanja v pari In sicer v navadnih kozarcih za vlaganje.
MARELIČNI KOMPOT KUHAN V PARI
Zdrave, čvrste, večje marelice olupi z ostrim nožičem, polagaj jih na sito, ki ga postaviš na dim vžganega žvepla vsaj za 10 piinut. Na ta način dobijo marelice lepšo barvo. Nato jih izpen v nekoliko vodah in stavi na cedilo, da se dobro odcedijo. Sedaj jih vlagaj v hermetične kozarce. V kozici skuhat redek sirup (sladkorno raztopino) in še z vrelim sokom zalij marelice. V vsak kozarec vlij po žličko ruma. Kozarec pravilno zapri in kuhaj v pari na sledeči način: zaprte in z vzmetjo opremljene kozarce vlagaš v lonec, v katerega že prej položiš na dno leseno deščico, plast papirja ali slamo. Tudi med posamezne kozarce natlači slamo, da se e bi pri vkuha-vanju dotikali in razpokali. Lonec nalij z mlačno vodo, postavi ga na štedilnik in ko začne sok v kozarcih vreti, kuhaj še 15-20 minut. Ko je vkuhavanje končano, odstranimo posodo s štedilnika in pustimo kozarce v vodi toliko časa, đa kozarce, obriši in postavi na prepih, se z njo vred ohladijo. Nato open
Pozneje pa patentne kozarce lahko hranimo kjerkoli.
BRESKOV KOMPOT (kuhan v pari)
Izbrane breskve kuhaj v vreli vodi in to samo 1 minuto. Nato jih stresi v mrzlo vodo in takoj olupi. Sele sedaj jih razpoloviš in jim odstraniš peške, vlagaš v patentne kozarce in preliješ z blago sladkorno raztopino, ki jo delaš tako: za kg sadja računaj 2 kg sladkorja. Sladkor nalij s toliko vode, kolikor je potrebno, da se kozarci na-
polnijo. Računaj približno 1/3 litra tekočine na vsak liter vsebine kozarcev. Kuhaj sladkor z vodo na neprerazgretem štedilniku. Med topljenjem posnemaj nesnago in pene. Segrej kozarce, vlagaj breskve in jih prelij s kuhanim sladkorjem. Kozarce pravilno zapri. Pazi, da se rob kozarca in pokrov pravilno ujemata in da se gumijasti obroček tesno prilega. Sedaj kuhaj kozarce v pari,, kot smo že prej omenil! pri marelicah. Postopek je popolnoma isti.
KMETOVALEC
(Nadaljevanje s 6. strani.)
KLETARSTVO: Velika vročina Je zelo škodljiva vinu. Klet naj bo podnevi dobro zaprta, a v hladnih urah jo odpiraj, da se prezrači. V vino ne pozabi dati kakih 5 do 10 gr. kalcijevega sulfita in morda tudi 40 do 100 gr. citronske kisline. Obe sredstvi sta odlični proti vsakemu kVarjenju vina. Klet dobro pometemo in pobelimo, pokvarjeno posodo popravimo. Splošno mora vsak pameten gospodar že v tem mesecu misliti na trgatev in pripraviti potrebno, da ne bo v zadnjem hipu letal od kovača do sodarja.
SADJARSTVO: Se je čas cepiti sadno drevje na oko. V avgustu dozori poletno sadje. Beri ga ob pravem času, previdno in skrbno, da ne poškoduješ drevja. Odpadlo in črvivo sadje pridno in večkrat pobiraj, da iz njega ne izležejo molji, ki se podajo na drevo, da tam prezimijo. Na deblo priveži zvitek slame. V ta zvitek se bodo zatekli molji, ki jih potem jeseni z zvitkom vred sežgeš.
V AVGUSTU
VRTNARSTVO: Nadaljuj z deli meseca julija. Sej jesensko korenje, motovilec, zimsko špinačo in navadno solato. Proti koncu meseca lahko seješ zgodnje zimsko zelje-Odberi za špinačo bolj zavetne 'p' ge in pripravi lege tako, da bo proti jugu obrnjena stran lege nekoliko nižja od severne strani. Preo setvijo zemljo dobro pognoji. Pre' saia se še vedno lahko navadna “c' lata, zimska endivija in zimska redkev. Vzgoji si za prihodnje le*0 čebulice. Iz tega namena sej bulno seme v začetku avgusta Pr< cej gosto v dobro zemljo. Zelem» odgrni, ji odstrani gornje koreni^ ne in zalij jo ob deževnem vrC^ menu z gnojnico. Zatiraj gosenic na zeljnatih rastlinah in repi- 17-a,e line pridno okopavaj, posebno ^ ^ pritisne vročina in suša. ^is 11 paradižnike in škropimo ji*» z lico, če vidimo, da jih napada
ronospora.
Dr. Ivan Bufa

U - So s
S” r «'S.-3'*
3	SJ 3	^
O*	N« w »c «-*“
ŽS'ffllfJ*
p s s «	«,
Ifšll -3|
's!.™g-^ 2<:
^ < B
? £ S v-
>
C/3<
>
• • •

o e-2. <_ s; ~ 2 • o § gi « B B
1^%-
S--a o” sr K
*0 fĐ OJ
111% p 1 g 2. ? ^ s " a 3
« S N “
|^WN< S.B'
Mt'siT*
;:lFf
r t~“	^
era K* ^ N
Ifllsl
' a
s
f*r
a
a»
^-603
§P§:p
U vi	c^<
Solisi
^ fD* W
“ S ° 3 37
fl> £ 3 “' S ^
"	» p
j5S &
s j» £** " 8 J
'd
« 3 x
3* ^
(U (D CD
^ D"
o S <
3" b
TJ n< e-* - °
2 _ B
ET (V
>? c*
?. o
a>
CL
• ^ < er cd
(D
O P
O) O)
Čl
3 ^
SPsl5,<t5liIf|sa|S.8|>S£S JJS,
s^!^Io%:i?ii:i:|!fi;I rifu;
miifif inr^i^ i fòt s«ì!
-	" -	• 'l^ll Il|l|!Ì."|l|
g
ifl
H
8.
B
3£§
rr 3 a 3-^'
< ft>
OJ • fl.
B)
3'Z 3. g^S
%: S‘
O O1 R
.2
I
O
rt>
uu
«
»C 'O P 3'S 0 **
^ I ^ S- o
g ^£“ I
3 B> «_j. C
• e a ^ S' Š> a-3
Bg ?r *— n> ^
«■■s
o?
vu C O) •
O
S
P
p?
03
•S
i ►-• UK
pr
P
X
03
Uti
03
?r
tu
Ul
p
O
„x-sHsms
^!:šil
5'0	0
n b 2. p- na 3
is--ris =-s.sf:a
Ss-s^ 5|
»N«0<ag
rv ? S-«' ? p
“ ™ « I 3 " F- S w : p H
3f S.’g o ^ c-'3
; .g|Pss
° 3 2 § „
m< o ® rD K x-
3 P N S "
to« r*r
“ 5-	|,<
B.m gl -0
f3 * sr
g. « -
^ 3
S.^1.2.
£-? ?
3 tu ro ^
o ??'
-1 t/1 ™ ° N.
1—. rt>
IrS
n> „
f??
g.g.|.Q
^ rpT*
S o 3 >•
?r
-.0 3
£•'-<-05 3-
"‘S ^ £
"* N §•
i!l.|-0) W •• 2 2
? ^ ■T- S
ia:a«2 «
fi«
yl|i
la-;-
f »-o 3-
p ^
03
fo
N
3
o
r*
3
»3
S’issa
i|?l”
= "15 3'
a _ o o 2.2 S"0-0 aS-g.' S pS,|5
03 ?r tu «
.	O
^ ^ <5' 0
O 0 0 I
r*2:.|§.s:;
.* N<
.03
O*
3 2.	:
0 3*	3
''«S
=. §:? 2.
čfc
tt
P’ o S< Si >3 0-3 O! ^
TO N S" « 2:2 ° 5.,, 3 2' 5*2 c: s. •■20» 03 ^ 3
O o 0 2 ^
^ 3
g,
■o
'I -S 3 V ^ a ^	‘
lili
r5|?
C ^ Q-fe< O ^ ro
—• 0< ^ N<
, fO J (0
I
^ j c 3 o 1
rt)
^ 2 < te. TO
o.
*~4»
n*
ro o <0 o ^ 2; ra o
2
2 0 TO,-
te
•5
C)
*
r «
3 t
2. 3 5
ateste Q. a. J: N te 2 «> 3
N
M
O
03
3
O
TO l.
c
^3
03
S
n<
X’*
p<
oa 73S pg-
&.w »irviPiCu^s; oCD ^
lzI«-gII=saSl.S fff-rs-š- s."-.^
2s„Sg“s-s2 fs-
:1*-S*51p
f •-fIfI?Sr|
g ®	w •	tu - o< O)
Ul v ^
c: (n v _
^III
3 3 ? ^
s
3 *■ 0
co < n> n
3 a
8.
? ?
d ~
3 ga
3 ? ?r
2.
3 3 3
m 3 ^ P ¥ B
P rr.
fS‘3
CO
pr
vil O-
P-
S 2
o. M'
N CL £.§ “I:
s. a?
“.a &
•J Z 3 B
P O*
* TO
tu o i—
2. a®
SL »o
s° a S
"1 p.
h*
er 2 3
< § tu
T3 O,
rt) tu
S ”
tu QJ
asir^f^^i:ir'e£PE^pg-^%%“|gg%-TO-3™
mm^ii
s^ifilsHI!l^i4II!|PIIiiIiKKi^!II!iir?
ex
p
BO*ni?3<P.Š^'
Umilili
5-3g-g|5:!“.S:àoSo zr’m:è
S233°3!3 3;-f 3& ^•S'lEg-sES;
0 < s"6 g as s as |a.^
«S as- a? s 5,-g IB. s s II s-S‘ S' E f S S

||f 3 ^g|š. "JUzzsp
<T) n) 5 R-. <;	*1 vi
3o<33rDN_<
“s-“!&^?3£-
«£"3 %to«-5m-
po ® ° p- » g-g-^ ^ sr
•■ B - § o
^“•<5g-^-3g5;3“-..g:<-0S:<E = 0a<SNNl§2;!S
S'-»5 |-3 S.S • |„r|e-= „g-s 1	„.5 »s..-§
***isf * »* • t::	m^in
o<
O vi M B “
hltU:is ils lili	I
iš-:--:-s!--? =113151' |?ss?r-
S'.«pSS."?iSs»:Š3^1 .i:°°3fS.S
jv^S-gSl^S-K-l .r? N,g
%3ÌhHH.*% t o I §: I f 12 s n II-? $| f f |- !
+<
3
O
<-*
^i<
e
pNi<
n
S
+M

Nekaj
o plavanju
Popularnost plavanja in običaj, ria se Ijudie redno kopljejo in sončijo, je velikega pomena za narodno zdravje. Plavanje ne nudi samo bogate možnosti fizičnega gibanja te’esa, temveč pomen ja tudi praktično izpolnjevanje najvažnejših pravil splošne higiene. V sedanjem fizkulturnem udejstvovanju zavzema zlasti plavanje zelo važno mesto, čigar fizkulturne, higienske in praktične vrednosti so neprecenljive. Lahko si predstavljamo fiz-kulturnika, ki ni nogometaš a'i pa ni vešč metanja diska, kopja ali kakega drugega podobnega športa, toda ne moremo si zamisliti fizkul-turnika, ki ne bi znal p'avati. Plavanja pa se je treba predvsem sistematično nrUiZHi
Za začetnika je najprimernejši "ačin oni, ki ga v splošnem nazivamo »prsno plavanje«, ali kot se Ponekod ljudje izražajo »po žabje«. Čeprav mora vsak plava'ec gledati na to, da se čimpreje priuči p’a-vanju v crawlu, ki pomenia oni P'avalni stil, v katerem lahko najhitreje plavamo je vendar najbolje, da se vsak začetnik priuči najprej plavanja v prsnem stilu, kajti mnogo enostavnejši je od crawla, ki ga poleg tega niti ne moremo vežbati z mladino do desetih let.
Pri plavanju moramo predvsem vedno gledat na to, da se nahaja telo v vodi vodoravno. Kajti v slučaju, da se glava nahaja visoko nad vodo in noge globoko v vodi. naletimo na mnogo večji vodni upoi in zato mnogo teže plavamo. Vsi gibi te'esa morajo biti v vodi simetrični, to se pravi, obe roki In ehe nogi morata skupno in enakomerno de’ovati. Za začetek poskusimo najprej v nizki vodi, ki nam sega le do pasu aU prsi. Vodoravne lege pri p’avanju se sprva najbolje Privadimo na ta način, da v nizki vodi hodimo po rokah in vlečemo ?a seboj ostali del telesa. Ko smo to že delj časa vežbali. pa preide-mo k plava'n im vajam na ta način, 'la se postavimo s hrbtom k robu hazena. iztegnemo obe roki predse *n se z nogami odbiiemo od stene. Sunek nas požene nekaj metrov po eiadini vode in nam da obenem tudi možnost, da pri tem poskusimo s samostojnimi gibi. Številne tovrstne vaje vam bodo dale tak rezultat da boste kar na lepeun sa «ii zap'ava'i. Toda ne mislite, da znate sedaj že resnično plavati. Ko ste usnelj. da se z gibi rok in no» obdržite na vodni površini in se lahko pomikate naprej, morate paziti nrpdio-em na to. da se drži'" vodi čim bolj vodoravno, kajti 1? v tej legi je vodni upor najmanjši in zato tudi plavanje najlažje. HrUgo važno pravilo pa je,' da iz-Va-ate gibe rok in nog krepko, enakomerno in počasi. Tako boste n"iogo laže plavali, kot pa če divje otepate okrog sebe z rokami in nogami. Paziti morate, da so gibi skladni in da je telo čimbolj vlek-njeno. Ne poizkušajte z naglim Plavanjem! To boste storili šele ta-knat. ko boste lahko preplavali do zOO m. ne da bi se pri tem utru-
Do takrat, pa ic treba mnogo načrtnih vaj in potrpež'iivega plavanja, ki vas bo prived'o do tega, da se boste počutili v vodi varne in vam ne bo ob vsakem gibu priha-5«'a voda v nos in usta. To pa boste dosegu le, ako boste skladno z gibi rok in nog tudi dihali. Ko z rokami odročite in se z dlanmi uprete V vodo takrat se telo nekoliko dvigne 'iz vode in tedaj zaiarnete z-rak; ko pa so roke tesno ob telesu, se telo nekoliko potopi in takvat z,ak izdihnete. Vsak vdih in izdih Zraka sta torej zveze na z enim zapahom rok in ".ng.
boste pazili na to in kar smo Že Prej poudarili glede skladnosti vseh telesnih gibov, tedaj vam Plavanje ne bo težko, lahko boste Zadovoljni s svojimi uspehi v prs-hbni plavanju in se boste pričel*
, najidealnejšega plavalnega
Sl,la »crawla*.
Kolesarji na Krasu
V nedeljski kolesarski tekmi po Krasu, posvečeni spominu Bruna Quaittija, so Openci znova pokazali, da iše vedno krepko drže v rokah prevladujoč; položaj v pokrajinskem kolesarskem šporlu. Vendar pa se je rezultat tekme spremenil v toliko, da se favorita dosedanjih tekem, Kette in Kuret, nista bog ve kako dobro odrezala, Stefilongo pa je padel in moral zaradi poškodb odstopiti od tekmovanja. Slava zmage pa je le ostala v družini, kajti zmagal je O-penc Jugovec Nelo, ki je za preko sto kilometrov porabil manj kot štiri ure, kar jc z ozirom na hudo vročino in slabo stanje cesta prav lop rezultat. Tehnični izidi pa so naslednji:
1. Jugovec Nelo (Opčine), ki je prevozil 116 km dolgo progo v ča-
su 3.44,30” s povprečno hitrostjo 31-002 km na uro; 2. in 3. Kette Branko in Sosič Emil (oba Opčine); 4. Kuret Karel (TKZ) za dolžino prednjega kolesa; 5. Danieli Josip (Olimpija) ; 6. Česen Alojzij (Sv. Ivan) ; 7 Stefilongo Bruno (Olimpija); 8. Sosič Ernest (Opčine);!). Kalin Zvonimir (Opčine); 10. Valle Acmias (Olimpija).
Pokrajinsko prvenstvo v nogometu
V Krminu je raški Rudar odigral zelo lepo igro proti krminski enajsterici z rezultatom 3:1 in se tako pridružil vodečemu Gasliniju s tem, da si je priboril pravico, odigrati eno izmed odločilnih tekem za pokrajinsko prvenstvo. Skedenjei pa so zdrknili na tretje mesto.
Košarka
V	okviru tekem za pokrajinsko prvenstvo v košarki sta se v nedeljo srečali košarkarski petorici Cola in Izole, Moštvo Cola si je z odlično igro priborilo novo zmago in se tesno približalo vodečima moštvoma Čermelju in Tomažiču K. Tekma je bila odigrana na i-grišču DSZ v ulici Conti, tehnični rezultat Col-Izola pa je 56:20.
Dirke z motornimi čolni
V	soboto in nedeljo smo v Trstu lahko videli ob Trajanovi obali dirke motornih čolnov. Zanimivo je bilo videti male oglušujoče ropotajoče motorne čolne, ki so z neverjetno brzino naravnost leteli po gladki morski gladini. Tehnični rezultati so bili doseženi kot sledi:
Jadro v tržaškem zalivu ... J
Skupim 250 cm: 1. Mascheretti s povprečno hitrostjo 55924 km na uro; skupina 500 cm: 1. Leto s povprečno hitrostjo 55.924 šm na uro; skupim 1000 cm: 1. Šestini Dino s povprečno hitrostjo 69.315 km na uro; skupim «Ra-cers» 45 kg: 1. Castoldi Achile s povprečno hitrostjo 72.696 km na uro.
Slovaška-Albanija
2:2 (1:0)
Pred 8 000 gledalci je v nedeljo odigralo v Bratislavi na Slovaškem domače nogometno društvo «Bratislava» prijateljsko tekmo z albanskim nogometnim društvom «17. November». Gledalci so bili z igro, ki se je z rezultatom 2:2	(1:0)
končala neodločeno, zelo zadovoljni, saj je to bilo prvo mednarodno srečanje slovaškega nogometa z albanskim.
Svetovno kolesarsko prvenstvo
V nedeljo so bile v Parizu tekme za svetovno kolesarsko cestno prvenstvo, v kateri so sodelovali amaterji in poklicni kolesarji. Med amaterji je na 164 m dolgi progi zmagal Italijan Ferrari s povprečno hitrostjo 30 108 metrov na uro, med poklicnimi pa Nizozemec Middelkampf, ki je prevozil 274 km v času 7 ur, 28 minut in 37 sekund.
Tenis
Ob priliki mladinskega festivala v Pragi se vrši tudi mednarodni teniški turnir. V finalni tekmi moških parov je ameriško-avstral-ski par Brown - Harper premagal češkoslovaški par Drobny - Cer-nik s 4:6, 7:5, 6:1, 3:6, in 7:5.
Svetovno znana teniška igralca Palada in Mitič pa igrata na mednarodnem teniškem turnirju v Ostendi, kjer je Palada porazil Poignona s 6:0, 6:0, Mitič pa je porazil Van der Brucka s 6:3 in 6:2. V nadaljnih tekmah parov je Mitič skupno z belgijsko igralko Meiulemcster premagal par Bo rman (Belgija) in Rossi (Italia) z rezultatom 6:4, 7:5, v polfinalni tekmi posameznikov serije A pa je zmagal Palada nad Devroem (Belgija) s 7:5 in 6:3.
Državno plavalno prvenstvo RLFJ
Od 31. julija pa do 3. avgusta so bile v Zagrebu tekme za plavalno prvenstvo FLRJ. V zaključnem defileju jc sodelovalo preko 250 plavalcev in watorpolistov, ki so prejšnje dni nastopali na prvenstvenih lok ma h.
V	težkih in napornih borbah je škorci do zadnjega trcnotka vodila ljubljanska «Enotnost», ki pa jo jc ves čas ogrožalo «Primorje Iz Sušaka-Rcke, kateremu se je posrečilo šele zadnji dan in v zadnji disciplini, t. j. v plavanju 4x200 prosto moški, prehiteti «Edinost» za samo tri točke.
Tudi na teh tekmovanjih so se znova uveljavili najboljši plavalci Jugoslavije Pelhan, Cerer in Milo-slavič, ki so si tudi za letos obdržali ponosni naslov, čeprav so njih rezultati razmeroma slabši od o-nih, ki so jih dosegli preteklo leto.
Posamezna športna društva so se plasirala takole:
Zmagalo jc «Primorje (Sušak-Reka) s 134 točkami, drugo mesto Jc zasedla Enotnost (Ljubljana) s 131 točkami, tf.tje mladost 1 Zagreb) z 91.5; četrto Jug (Du-Sfnlk) s 74, peto Hajduk (Split)
a6) 5 šosto Crvena zvezda (Bco-„kuI) ’s 37.5, sedmo Partizan (CD TAl s 16, osmo Proletar (Zrenja-min s 5 in deveto Polet (Maribor) z 2 točkama.
V	ocenjevanju ženskih disciplin je Primorje prav tako osvojilo „rvo mesto, dočim je v oceni mc^
disciplin zmagala Enotnost.
Kvadratna dvojica
	1	2	3	4				Vodoravno in navpično:
1	A	A	B	E				1. športna panoga,
3	E	G	G	1				2. moško ime,
5	1	K	K	K	5	6	7	3. nalezljiva bolezen,
4-	K	N	N	N	N	O	O	4. vrh na Krasu,
			5	O	O	O	O	5. telesni ud,
			6	P	R	R	s	6 .moško ime,
			7	S	T	Z	v Z	7. riba.
Iz	VIC	me	đ	m	ipo	roč	ila	Podjetje
Koritnica			. •	• *	d •			
Kromperk . . .- i s » 17,0'1 C St. Peter na Krasu < « . 18,0» L Kojsko	20,3« C
Cepovan	«ititi« 20.3» C
, i « « . . 20,3» C
Tolmin Repentabor Jelšane Stanje!
20.6» C
i	.	i	.	.	.	17,0» C
,	t	.	i	.	.	20,3» C
Katinara.................18 0» C
Obloke ......................20.4°	C
Sturje ......................20,3»	li
Idrija ..................« 20,4« C
Zatolmin..................17,0®	C
Materija ...................18,0« C
Odgovorni urednik
Jože Koren
Kakšna obrtna delavnica se skriva v imenih obeh lastnikov?
IZID ŽREBANJA ŠT. 26 in 27:
I.	Vrčon Neva, dijakinja, Dobravlje 96, Ajdovščina;
Žvokelj Alojz, Sveto 2, Komen.
II.	Amalija Piščanec, Postojna, Vilharjev trg;
Grmek Srečko, Gradnje 1, Tomaj.
III.	Milica Eržen, Gorica, C. Roosevelt »6A-II;
Angelca Kobal, Idrija, Bazoviška 1.
Rešitev ipkšl 26,27
KRIŽANKA — Vodoravno: 1. Dostojevski, io. Rio, 11. taj, ,2. laz, 13. ol, 14. von, 15. pakt, 16. bon, 17. nemir, 18. Elal, 20. leta, 21. dar,
22.	Pila, 23. Oj. 24. as, 15. karti, ena, 27. razstavljen. — Navpično: 1. dromedar, 2. oil, 3. so, 4 Oton, 5. Jan, 6. ej, 7. slama, 8. kaki, 9. Istri-jan, 14. vol, 15. peta, 16. bar, 1«. naliv, 19. lasa, 20. Lika, 22. pat, »3. one, 25. Ks, 26. ej.
PREMENE — Drina, Nad:r, Dinar, Indra.
kvadrat — 1. popek, 7. obara, 3. Pazin, 4. Erika, 5. kanal.
ČRKOVN1CA
O rodni dom, o hiše očetove streha tt! Siromaku si grad in popotniku v da-Iji uteha ti:
golob izpod tujega neba trepeče nazaj, hrepenenje mu je pokazalo 1 pot I kraj :
kaj lastovka v južnem poletju strpeti ne more?
Na gnezdo spomin jo nese čez morje, čez gore.
Vodoravno: 5) Devin, 7) golob, tj polom, 10 EAM, 12) Rej, 13) «ko, 14) Neva, 16) Audo, 18) ti, 19) ol, 20) pest, 22) srep, 24) Ion, 25) Rur, 27) ton, 28) bukev, 30) Uivod, 31) Mavri.
Navpično: 1) teran, 2) S. i. p. 3) A. O. M., 4) lovka, 6) Nora, 7) Goja, 9) le, 11) metan, 13) odlet, 15) Vis, 17. nor, 20, polič, 21. trud, 22. Srem,
23.	podrt, 26. uk, 28. boa, 29. vas. —, Delu čast in oblast.
V Ljubljani
sedi pred sodniki peščica ljudi, ki so obtoženi veleizdaje. Resnici na liubo pa moramo na tem mestu priznati, da so ti ljudje le nesrečni zaljubljenci. Nesrečno so se namreč zaljubiti v Marshallov plan.
Hud potres
Seimografi v vseh krajih sveta beležijo te dni hude tresljaje. Preiskava je pokazala, da je žarišče potresa v Ljubljani na Miklošičevi cesti. Potres je občutno porušil vse nade Nagodeta, Vo-detove, Furlana in drugih. Posledice potresa pa je opaziti tudi daleč izven žarišča. Tako so se stresle hlače tudi nekaterim v Švici in drugih sličnih deželah.
V deželi
blagostanja
Prišel je John Smidt v u-rad, ki deli službe in zaprosil za delo.
— Kai si po poklicu, ga .vpraša uradnik.
— Brezposeln.
— Kaj si bil pa preje?
— Brezposeln.
— In kaj si bil še preje?
— Čakal sem, da bom rojen, je odgovoril z žalostnim licem John Smidt.
Znano je,
da vsaka stezica popelje v Rim. Na ljubljanskem procesu je pa postalo sedaj znano tudi to, da vsaka izjava obtožencev pelje v angleški konzulat.
PESEM 0 DOLARJU
Dolar, to ti je moneta	Kdor	sposodi si dolarje,
ta osvajanje planeta!	nas prizna za gospodarje
Drke, Turke nanj smo ujeli, in že	splava v naše vode
n še druge bi hoteli.	in že	rešen je svobode.
Kdor dolarje si sposodi,
se odrekel je svobodi';	_	_______ ______ ....
svojo ljubljeno državo	Evropejci, dajte,'dajte!
ip Knrprnpnil v mrvliznr* krnvo. Vsrv RvrvVmtlrv
Zadnja ura ni še bila! Še je čas za p osoj la!

Holandija
In Marshallov načrt
Holandija se je pokazala za največjo pristašinjo Marshallovega načrta. V svoji nestrpnosti ni niti mogla počakati, da bi bil sprejet, ampak ga je pričela takoj uresničevati v Indoneziji. V dobro poučenih krogih pa trdijo, da je Holandija naredila za ta načrt slabo reklamo in da je Indonezija že zelo zoper to, da bi ta načrt bil sprejet.
v Kakšna sreča! Kaj bi bilo, če bi bila že pol šesta ura?
Muha tse-tse
ki s svojim pikom prinaša spalno bolezen, se je nenadoma pojavila v Trstu. Kot prvo žrtev si je izbrala škandal z javnimi deli. Ta škandal je pičila tako temeljito, da utegne popolnoma zaspati. Vsaj tako kažejo skopa poročila o tej aferi. Ali je pa morda raziskovalce pičila kaka bolj demokratična muha, ki ne prinaša le spalne bolezni, ampak s svojim pikom sploh odpravi s sveta vse, kar opika?
Iz Grčije
Po hudem begu je legel nek grški vojak pod kostanj blizu jugoslovanske meje in zaspal. Nenadoma pa se je prebudil in ugotovil, da ga je pičil v nos komar, ki je priletel z jugoslovanske strani. Grška vlada je nemudoma vložila protestno noto zoper Jugoslavijo. Zadeva utegne dvigniti precej prahu, ker je znano, da se v Jugoslaviji nahaja v močvirnih krajih še dokaj komarjev, ki brez vsakega dovoljenja prehajajo mejo in se zopet vračajo.
Rimski vojščaki
NAROČNIN A:	Cona A: mesečna 60, četrtletna 180, polletna 330, celoletna 600; Cona B: 40, 120, 240, 400 jugolir; FLRJ 24 70, 140,
280 din. Čekovni račun na ime »Ljudska založba« Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubliana60-4041-30. CENE OGLASOV: Za vsak mm višine vširini enena stolpca: trgovski 40
lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. OGLASI pri Upravi od 8.30—12 in od 15—18. Tel. 93 807.