rosinina ptsctna v goiovni
Spedizione In abbonamentc postalo
Štev. 203.	F Ljubljani, v ponedeljek, 7. septembra 1942-XX	Lelo	VII.
izključna pooblaičenka ta oglaševanje italijanskega in tujega | Uredništvo m spravai Kopitarjeva b, Ljubljana | Concessionaria esdnaiva pet la pnbbliciti d) provenienaa itaiiana izvorai' L) n ione Pobblicitd Itaiiana S.A-. Milana	§	ftedaaone,	Am	mlnistrazlonei	Kopitarjeva	(v,	Lnbiana.	=	ed	esterai	Union«	Psbblidti	Itaiiana	ti	A«	Milana
Vojno poročilo št. 832:
V Egiptu živahno letalsko delovanje
Angleške letalske izgube nad Kreto
Uradno vojno poročilo št. 832 pravi:
Na bojišču v Egiptu včeraj ni bilo posebnih bojev. Italijansko in nemško letalstvo je bilo zelo živahno in je napadlo večkrat z vidnimi učinki skupine oklepnikov in motornih vozil v sprednjih angleških črtah in v zaledju. Naša letala so močno bombardirala nasprotna letališča v pasu Jugozapadno od Aleksandrije.
V	številnih spopadih so lovci Osi sestrelili 16 angleških letal.
Nad Kreto so bili med napadom ameriških letal sestreljeni 4 »Liberatorjk; dve letali so uničili nemški lovci, 2 pa protiletalska obramba otoka. Naši bombniki so tudi včeraj odvrgli na letališče v Mikabi številne rešilne in zažigalne hombe. Z raznih vojnih poletov se niso vrnila 3 naša letala.
Angleška lovska letala so obstreljevala s strojnicami ribiške čolne na morju pred Sicu-gliano Marino (Agrigento). En ribič je bil ubit, nekaj pa ranjenih.
Nemške in romunske čete zavzele Novorosijsk
Postopno prodiranje v utrjeni pas pri Stalingradu — Pri Kalugi, Rževu, ob Ladoškem jezeru in pri Leningradu
zavrnjeni sovjetski napadi
Hitlerjev glavni stan, 7. sept. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo tole posebno vojno poročilo:
Padla je kopenska in pomorska trdnjava Novorosijsk, ki je bila zadnje pomembno vojaško pristanišče za sovjetsko mornarico ob Črnem morju, odkar je padel Sebastopol. Wir-tenberške, badenske, frankovske in hessenske divizije so s sodelovanjem močnih oddelkov romunske konjenice izbojevale to ponosno vojaško zmago po trdih bojih in naskokih na utrdbe. Boji so trajali več dni po najhujših ozemeljskih ovirah. Plen še ni preštet.
Hitlerjev qlnvni stan. 7. septembra. Nemško vrhovno poveljstvo ie včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
Na Tamanjskem polotoku je bil v naglih sunkih proti jugu strt poslednji sovjetski odpor in s tem zavzet ves polotok vzhodno od ožine pri Kerču. Zajeti so bili številni ujetniki in zaplenjenih 37 lahkih in težkih topot Pred Novorosijskom prodirajo nemške in romunske čete proti močno zgrajenim postojankam v hudih borbah zmerom bliže mestu.
Nemci vdirajo v predmestja Stalingrada
Berlin, 7. sept. s. Glede bitke pri Stalingradu pravijo v vojaških krogih, da je sovražnik s porabo svežih rezerv poskušal z novim obupnim poskusom odpora v utrjenem pasu. Nemškim četam se je posrečilo zavzeti številne utrdbe in zavzeti novo ozemlje navzlic močnim protinapadom sovražnikovih oklepnih sil. Močno topniško skupino je nemško topništvo učinkovito obdelavalo in povzročilo hude eksplozije. Oklepni oddelki so iz največje bližine odbili boljševiške protinapade, ki jih je podpiral močan topniški ogenj. Z novimi okrepitvami, bodisi s pehoto kakor z oklepnimi enotami, so boljševiki na severnem delu bojišča jned Volgo in Donom pomnožili in povečali svoje napade, da bi olajšali položaj pri Stalingradu. Vrgli Sf) v borbo deset strelskih divizij in sedem oklepnih brigad. Toda kljub temu se je Nemcem posrečilo streti te napade in uničiti v celem 84 oklep-.	Nekateri napadi oklepnih oddelkov so
se izjalovili ob naglem in močnem posegu bojnih in strmoglavskih letal. Zelo veliko je število takšnih sovjetskih oklepnih vozil, ki so obtičala negibna tako severno kakor zahodno od mesta, ker so jih zadele ogromne letalske bombe. Nekaj majhnih udorov, ki so se boljševikom zjutraj posrečili, so bili zaradi nemških protinapadov opoldne že odstranjeni. Romunske čete so po najtrših spopadih zasedle skupino hiš in zavzele nekaj utrdb vkljub močnemu obrambnemu sovražnikovemu ognju ter zasedle tudi nek kraj, ki je bil zaradi svoje strateške pomembnosti silno utrjen. Nemški letalski oddelki so bombardirali vse utrjene naprave pri Stalingradu. Strmoglavska letala so razbila tri skupine protiletalskega topništva. Tudi na železniške naprave in proge severno od mesta so letala usmerila svoje hude napade. Več vlakov je bilo razbitih. Tudi preteklo noč je bil Stalingrad, kakor tudi letališča vzhodno od Volge, bombardiran z bombami najtežjih kalibrov. Nemški lovci so zbili 36 nasprotnikovih letal, 10 pa jih je zbilo protiletalsko topništvo.
Berlin, 7. sept. s. Iz vojaškega vira so javili, da so nemške in romunske čete prodrle globoko v zunanji obrambni pas Novoo-osijska in se a koncentričnim manevrom približale mestu. Z naskokom je bila zavzeta neka utrjena višina. Sovražnikovi protinapadi, podprti od močnih oddelkov bojnih letal, topništva vseh kalibrov in pomorskega topništva, kakor tudi ob podpori številnih oklepnih vozil, so bili vsi zapovrstjo odbiti. Nasprotnik je imel silno težke izgube. Ugotovilo se je, da so med mrtvimi obležali tudi številni visoki častniki. Oddelki nemškega letalstva so v veliki meri pripomogli k uspehu teh spopadov.V dolinah Kavkaza so bili odbiti V spopadih prsa v prsa številni nasprotnikovi napadi, ki jih je podpiralo topništvo. Planinske čete so po srditem boju zavzele še nek drug prelaz v visokem pogorju.
Nemški brzi čolni so prodrli v vzhodni del Črnega morja. Potopili so 4 parnike in 4 manjše ladje s skupno 9500 tonami.
Na Kavkazu so zavzele gorske čete po večdnevnih bojih proti zagrizenemu sovjetskemu odporu nadaljnji visokogorski prelaz.
Ogorčeni boji okrog Stalingrada se nadaljujejo. Tudi včeraj so se izjalovili s sodelovanjem letalstva razbremenilni napadi zelo močnih sovjetskih sil s severa. Pri tem ie bilo uničenih 84 oklepnikov. Stalingrad, letališča vzhodno od Volge in zveze za dovoz so bile bombardirane podnevi in ponoči. Dva vlačilca na Volgi sta bila poškodovana z bombami.
Na prostoru okrog Voroneža je bilo med sovjetskimi letalskimi napadi na nemško letališče v spopadih v zraku sestreljenih 27 sovjetskih letal brez lastnih izgub.
Jugozahodno od Kalu ge in jugovzhodno od Rževa so bili sovjetski napadi zopet brezuspešni. Več sovjetskih letališč je bilo nenadoma napadenih z letali, pri čemer je bilo 20 sovjetskih letal uničenih na tleh.
Okrog mostišča pri Volhovu. južno od Ladoškega jezera in na obkolievalnem bojišču pri Leningradu so se izjalovili ponovni sovjetski napadi.
Mornariško topništvo je potopilo pri Kron-stadtu pobiralca min in vlačilec; drug pobiralec min pa je bil v Finskem zalivu poškodovan z bombnim zadetkom.
Na bojišču ob Ledenem morju so bojna letala uspešno bombardirala letališče pri Murmansku in bližnje železniške naprave.
V času od 25. avgusta je izgubilo sovjetsko letalstvo 1062 letal, pri čemer ie bilo 812 letal sestreljenih v spopadih v zraku. 175 po protiletalskem topništvu in 33 po oddelkih kopne vojske, ostanek pa uničen na tleh. V istem času je bilo izgubljenih na vzhodnem bojišču 49 lastnih letal.
V Severni Afriki so nemški in italijanski letalci obmetavali z bombami angleške postojanke. zbirališča oklepnih vozil in letališča. Po zadetkih v polno so opazili eksplozije in požare.
Številni neredi na severnem Irskem
Ljudstvo demonstrira proti angleškim in ameriškim vojakom, ki se do
njega nečedno vedejo
Lizbona, 7. sept. s. V soboto je prišlo na vsem Irskem do številnih spopadov, posebno pa na severnem Irskem, kjer se po poročilih britanske uradne agencije položaj še ni uredil.
V	večjih mestih je prišlo do protestnih demonstracij proti načinom, ki jih angleška policija uporablja proti irskemu prebivalstvu, ker še naprej dela hišne preiskave v najbolj nepri-u^ah. Pri teh hišnih preiskavah pa policija nasilno prijemlje ljudi. Družinski člani, ki protestirajo proti ravnanju z njimi, pa so tepeni. 1 ri teli nastopih podpirajo policijo vojaški oddelki britanske in severnoameriške vo.]ske. Posebno hude so bile demonstracije v Belfastu, kjer je prišlo do spopada med demonstranti m angleškimi ter ameriškimi voja-
Dveletnica vlade romunskega kralja Mihaela in režima maršala Antonesca
Bukarešta, 7. septembra, s. Včeraj 6. septembra je Romunija praznovala brez posebnih slovesnosti ob duhovni enotnosti vsega naroda dvelet-nico vlade kralja Mihaela in političnega režima maršala Antonesca. Prestolnica je bila okrašena z romunskimi, italijanskimi in nemškimi zastavami. Na vseh zidovih pa je bil napeljan razglas Antonesca romunskemu narodu. Listi pozdravljajo t članki kralja Mihaela in podajajo pregled obsežne preosnove, ki jo je v duhovnem, gospodarskem in političnem življenju Romunije izvedel režim maršala Antonesca, dalje naštevajo zmage, ki jih je romunska vojska dobila na bojnih poljih in s tem utrdila silo romunskega naroda. V proglasu se spominja maršal Antonescu tragičnih razmer, v katerih je bila država, ko je on prevzel oblast. Izjavlja, da se je točno držal prisege, ki jo je dal septembra 1940, da bo državo popeljal po poti časti in svobode, da bo zbrisal madeže preteklosti in vlil narodu novega duha ter ga tako popeljal v novo usodo. Nato omenja maršal Antonescu vojne dogodke izrednega pomena in dejanja romunske vojske, ki so privedla do osvoboditve od Sovjetov zasedenih pokrajin. Nato je nadaljeval: »Na&e življenje in naša čast sta združena s silami Osi, s katerimi smo začeli to vojno za osvoboditev države in za omiko. Ta vojna je naša vojna, kajti štirje milijoni Romunov v naši starodavni pokrajini Moldaviji so bili vpreženi v sovjetski jarm. Če se mi ne bi združili z Nemčijo in Italijo, bi nas za dolgo časa pohodile sovjetske horde, ki so komaj čakale na ^trenutek, ko bi podrle nas in Evropo. To je resnica.« Antonescu Končuje proglas s sledečim pozivom: »Ob začetku tretjega leta vlade kralja Mihaela in moje vlade, pozivam ljudstvo naj posveti vse svoje sile odločnemu nadaljevanju te vojne in zahtevam, da se izreče vse priznanje naši osvobodilni vojski. V polnem zaupanju v našo narodno revolucijo in v našo osvobodilno borbo začnimo tretje leto s prepričanjem v našo končno zmago.«
Bukarešta, 7. sept. s. Včeraj zvečer je podpredsednik vlade Mihael Antonescu govoru na radiu v imenu vlade. V govoru je razložil vsa dela in dejanja, ki jih je maršalov režun izvedel na vseh popriščih. Poudaril je, da je bil kraljevini vrnjen ugled, ljudstvu pa vrnjena čast in pravica. Ko je govoril o stanju na vzhodni meji
leta 1940, je omenil napadalne poskuse, ki so jih Sovjeti vodili. »Na naši vzhodni meji je prežalo kraljestvo mraka in teme, SSSR, ki je teptalo v prah pravice narodov do samoodločbe in svobodno voljo in si prisvojilo Besarabijo, Bukovino in dele Moldavije. Trideset pehotnih divizij, osem konjeniških divizij in 14 oklepnih brigad, v celem 800.000 moi je pritiskalo na našo vzhodno mejo in čez nas poskušalo pritisniti na Evropo. V jeseni 1940 so Sovjeti zasedli tudi štiri donavske otoke. Vsak dan so napadali mejo, sovjetske rečne ladje pa so s silo hotele prodreti v romunske vode, kajti moskovska vlada je tudi formalno zahtevala zase nadzorstvo nad prometom na Donavi. In ob tej uri nevarnosti se je maršal Antonescu naslonil na Evropo in sile Osi in na čast naše vojske. Priključitev Romunije k trojnemu paktu novembra 1940 je bila posledica dogovorov Hitlerjem, Mussolinijem in Antonescom. 22. junija 1941 pa je maršal Antonescu združil svariteljskega duha zunanje politike z bojno pri-pravljenostjo naših hrabrih čet in je porabil prvo priliko, ki se je ponudila, da se je vrnil v boj za osvoboditev ozemelj, ki so bila odtrgana od Romunije.
2000 kitajskih trgovcev je zborovalo v Kambodži. Soglasno so sprejeli resolucijo, v kateri kijatski trgovci te ]>okrajine zatrjujejo, da bodo z vsemi silami podpirali kitajsko vlado v Nankingu. Resolucija je bila poslana ja-opnskemu predsedniku vlade generalu Toju in predsedniku kitajske vlade VangČingveju. Načelnik brazilske protiletalsko zaščite v Rio de Janeiru je izdal stroge ukrepe o zatemnitvi brazilskega glavnega mesta. Vredno pa je omeniti, da mora biti zatemnjen tudi orjaški .Kristusov kip, ki je bil doslej vedno razsvetljen in ga je bilo videti že iz velikanske daljave.
V	Buenos Airesu je bil v soboto dopoldne zaključen »mirovni plebiscit« in je bil ob tej priliki sve&mo izročen album z milijon podpisi argentinskih državljanov, s katerimi izražajo državnemu predsedniku Ramonu Ca-etillu hvaležnost, da je čvrlto vztrajal na nevtralnostmi politiki Argentb e.
ki. Posebno slednji se odlikujejo zaradi svojega čudnega vedenja. Ob priliki manifestacij pred palačo prefekta je policija poskušala razpršiti demonstrante z gumijevkami. Prišlo je do spopada, v katerem je bilo več ljudi ranjenih. Oblasti so objavile stroge ukrepe, da bi preprečile ponavljanje spopadov. Prepovedano je, da bi po cestah smele hoditi skupine po več kakor dve osebi, razen tega pa je bilo odrejeno, da se meščani po 31. uri ne smfejo več gibati po ulicah, razen v nujnih primerih, ki jih je treba razložiti patruljam, ki ponoči krožijo po mestu. Vojaško poveljstvo je sklenilo v namenu, da bi jireprečilo napade na angleške in ameriške vojake, prepovedati vojakom. svoboden izhod. Vojaki, ki morajo odhajati na službene posle, dobe za spremstvo po dva oborožena vojaka. Ker se stalno nadaljujejo sabotažna dejanja v vsej pokrajini Belfasta, je policija zaprla več sto 'ljudi, čete pa so prevzele v varstvo glavne prometne žile v pokrajini.
Siloviti peščeni viharji v Egiptu so zavzeli tolikšen obseg, da so pričeli vplivati na razvoj vojaških operacij na bojišču pri El Ala-meinu in so vse vojaške operacije popustile, poročajo iz Kaira.
Danski prostovoljski zbor, ki se bojuje na vzhodnem bojišču je izgubil v dosedanjih borbah 121 mož, pet pa jih pogrešajo.
Očiščevalne operacije na Fruški gori eo končane. Uporniške tolpe so imele 396 padlih, 1136 pripadnikov pa je bilo ujetih. Hrvatsko-nem-ške izgubo znašajo 11 mrtvih in 14 ranjenih.
k?
vohoncsc,
’or,:sej/eisjj £ rf^C Nicolaitvsl
i CSvA MUletovo
CUUSK
Saratov
f
Behored
a	i	j	*
—■v i	wvl0')	*'
CARCOV l Bogusci^S"
Altl&tndrov
* n
STALINGRAD
\R0iH0VG*tD
\	V.V
STALIN
ROSTOV £ TABA/JKOC
/fAgrre l«u
ume*.
tj
ROICTARSK ASTRAMA ŠALSK
3e TA IS At
m v
Oimote
'KHASHOOAR^^^MOij/iOlfSK	ŽHJj
'ArmavirO^\ ^	frg~jr'	 rgg
udtnnovsh
Mal kop!*
Chizhar
'6CORGCVSK 'Mtadok}X£t
GROZNI
AttrovSk
''•»»»v'"
\Ltmntctn
Nad severoafriškim bojiščem in nad Kreto je nemško in italijansko letalstvo sestrelilo 20 angleških letal.
Pri poletih na zasedeno ozemlje na zahodu ie bilo v letalskih bojih sestreljenih 10, nad Severnim morjem in R o k a v s k i m prelivom so edinice vojne mornarice sestrelile 2 angleški letali.
Nemško letalstvo je bombardiralo industrijske in prometne naprave na angleški jugovzhodni obali in vzhodni Angliji.
Duce prisostvuje poskusom za porabo letalskih bomb
Rim, 7. sept. s. Duce je v spremstvu načelnika glavnega generalnega stana in načelnikov glavnih etanov za letalstvo in mornarico obiskal neko letališče v srednji Italiji in prisostvoval pomembnim poskusom glede uporabe letalskih bomb. Po zaključku poizkusov je Duce izrazil pilotom in tehnikom svoje visoko zadovoljstvo.
Načelnik glavnega stana milice v Mtinchenu
Miinclien, 7. sept. s. Poveljnik SA-čet Lutze je priredil v Cast načelnika glavnega stana milice generala Galbiatija kosilo, katerega so se udeležili: državni namestnik von Epp, gauleiter Giesler, ministrski predsednik Sieber, župan Fiehler, italijanski generalni konzul Pietrucci, podpoveljnik SA Ziitner, zastopniki nemško vojske in letalstva, številni visoki častniki SA in drugi. Ves obisk generala Galbiatija poteka v ozračju globokega tovarištva in trdnega prepričanja v zmago, kar se je razbralo tudi iz govorov Lutzeja, Gieslerja in generala Galbiatija, ki so potrjevali sodelovanje med oboroženimi silami obeh revolucij, poudarili pa tudi popolno solidarnost italijanskega in nemškega naroda, ki sta se združila v orožju, da bosta zmagoslavno uvedla v Evropi nov red.
Težka britanska in ameriška letala so napadla Rouen in zmetala več sto bomb. Velika škoda je nastala v trgovskem delu mesta in v delavskih predmestjih. Bombe so zahtevalo veliko žrtev.
Včeraj je bil sprejet pri japonskem cesarju ministrksi predsednik general Tojo, ki je cesarju poročal o splošnem vojaškem polo žu ju.
Sovjetska propaganda priča o obupnem položaju
boljševiške vojske
Rim, 7. septembra, s. Sovjetska radijska propaganda se je v prvi polovici avgusta bavila zlasti z drugim bojiščem in z geslom sovjetskega vrhovnega poveljstva, da se mora sleherni vojak braniti na mestu do konca.
Glede prvega se sovjetski radio pritožuje, da Anglija in Amerika sicer pošiljata potrebno orožje in vojno blago, a se hkrati vprašuje, kaj delajo milijoni angleških vojakov na otoku, medtem ko Sovjeti žrtvujejo življenje. Da bi zabičavala znano geslo o skrajnem odporu proti nemškim silam, boljševiška propaganda dan za dnem objavlja posamezne popise junaštev nekaterih bolj-ševiških oddelkov ter pri tem stalno poudarja, da bi bilo v nevarnosti življenje Sovjetske Rusije, če bi Je prepuščali ozemlja nemškim četam.
Pozneje se je sovjetska propaganda bavila z angleškim izkrcanjem pri Dieppu, a je podrobnosti o tem ponesrečenem poskusu prinesla šele 21. avgusta in pri tem navajala samo pisanje angleških listov. Sovjetski radio z Dieppom ni bil posebno zadovoljen, čeprav je poprej toplo pozdravljal srečanje med Churchillom in Stalinom, o katerem se je glede drugega bojišča mnogo obejal. Večkrat je pokazal svojo nepotrpežljivost, ko je poudarjal, da Sovjetska zveza nosi vse bre-
me nemške imperialistične vojske.
Da bi se sovjetski vojaki proti raznim nemškim nevarnostim srčneje borili in povsod nudili največji odpor, je sovjetska propaganda začela posebej bodriti mlade komuniste in jih spodbujati k rodoljubju; delili bodo posebna odlikovanja najboljšemu avtomobilistu, najboljšemu metalcu ognja itd. Vnema jih k sovraštvu in maščevanju proti krutim napadalcem. Zdaj kar dežujejo razna gesla, ki pričajo o resnosti ruskega vnanjega in notranjega položaja. Bavijo se zlasti s tem, kako naj si vsi priskrbijo gorivo za zimo in kako naj izkoristijo vse krajevne zaloge lesa in šote, ker so pač izgubili obširna premogovna polja. Povsod pa nešteta navodila, nasveti, spodbude in grožnje.
Notranje bojišče pa skuša sovjetska propa* ganda krepiti z raznimi junaškimi filmi iz ruske preteklosti in s tem, da objavlja tako imenovana pisma nemških ujetnikov, v katerih ti stalno govorijo o velikem junaštvu sovjetskih vojakov in o neizogibnem nemškem porazu na nemških tleh. Velja pa omeniti Še to, da sovjetski radio vendarle objavlja novice o ubojih in-neredih v mnogih' indijskih krajih, medtem ko angleški radio zatrjuje, da se položaj boljša.
Vojni vrtovi
Ljubljana, 7. septembra. Zvezni tajnik je odredil, naj se povrtnina in sadeži, pridelani na vojnem vrtu, ki ga je obdelala Fašistična zveza poleg svojega sedeža, pošljejo v vojaško l>olnišnico.
V	soboto popoldne se je zaupnica ženskih fašijev res podala v vojaško bolnišnico, da izroči ravnateljstvu dosedanji pridelek omenjenega vojnega vrta.
Telovadni nastop GILL-a
Ljubljana, 5. septembra Tiskovni urad Zveze fušiiev poroča:
Z današn jim telovadnim nastopom otrok kolonije »Antonio Brajcr«. prirejenim za male tovariše, ki so se vrnili iz kolonije San Teren zio (La Spezia), se je zaključilo delovanje kolonij, ki jih je v tekočem letu organiziralo Zvezno poverjeništvo Italijanske liktorske mladine v Ljubljani.
Zvezni podpoveljnik GILL-a ie izročil malim darove v imenu Zveznega tajnika, ki ie že izrazil svoje zadovoljstvo otrokom iz San Te-renzia včeraj ob njih povratku ob slovesni za-ključitvi kolonije.
Predpisi o proizvodnji, razdeljevanju in porabi oglja in drv
Istočasno kot za premog, je izšla tudi na-redba Visokega komisarja, ki ureja preskrbo' z ogljem id drvmi. Določila so slična kot v na-redbi za premog Predvsem je treba prijaviti vse zaloge, nato pa določi Pokr. korporacijski svet na vsakega potrošnika določeno količino. Trgovina z ogljem in drvmi mora voditi posebne registre, kar velja tudi za industrijska podjetja. Prijaviti pa morajo svoje zaloge tudi vsi posamezniki, nakar se bo izvršila razdelitev.
Za razdeljevanje oglja in drv je pristojen T mejah nakazil Pokr. korporacijskega sveta izključno le mestni preskrbovalni urad ali neposredno ali preko pooblaščenih prodajaln v mestu. Tudi za nabavo iz pokrajine za Ljubljano je pristojen mestni preskrbovalni urad ali od njega pooblaščene ustanove in trgovci. Proizvajalcem je prepovedano prodajati drva direktno.
Od dne uveljavljenja naredbe je v območju mesta Ljubljane dopustna kakršna koli prodaja drv samo s pooblastitvijo mestnega preskrbovalnega urada Tudi prevozi drv v mestu so dopustni samo « pooblastitvijo omenjenega urada in ob predložitvi spremnice, ki jo Izda ta urad.
Državna gozdna milica je pooblaščena za rekvizicijo gozdnih površin ali posamezno rastočih dreves ali skupin, nadalje tudi že pripravljenih drv in tudi proizvajalnih ali prevoznih sredstev zaradi oskrbe mesta Ljubljane. 7a prevoz drv je potrebna v Ljubljano dovolitev poveljstva državne eozdne -milice v Ljubljani. Za vprašanja, ki zadevajo porabo te naredbe. je pristojen že v naredbi o premogu navedeni odbor.
Kršitelji teh določb morajo računati na iste kazni, kot so določene v naredbi o ureditvi proizvodnje, trgovine in porabe rudninskega kuriva, t. j. premoga.
•	m
Kovice iz Države
Trčenje dveh motornih koles. Zunaj l.aona sta pridirjali z veliko brzino drugo proti drugemu dve motorni kolesi. Na enem se je peljal neki častnik, kolo pa vodil nek vojak, na drugem motornem kolesu pa markiz Frascaroli. Noben od vozačev vozil ni mogel zavreti tako naglo, da bi 6e na ozki cesti izognil drugemu. Prišlo je do trčenja, ki je zahtevalo dve človeški življenji: ubila sta se častnik in markiz, vojak šofer pa je obležal s težkimi poškodbami.
Tajfun nad Sarono. V sredo zjutraj je nad Savono in okolico nenadoma zadivjal tajfun. Zračni vrtinec je padel na dve obrežni kopališči in začel trgati in metati vse naokrog dele kopaliških stavb. Kose streh in sten je metal tudi po telefonskih in tramvajskih napeljavah in jih potrgal. K sreči je tajfun trajal le kratek čas. Škoda je precej velika, človeških življenj pa neurje ni zahtevalo.
Paradižnik, vzrok zastrupitve. Poročali smo že, da se je v Carignanu pri Torinu zastrupila devetčlanska družina Torazza in da sta mati in hčerka zastrupljenju podlegli. Zdravniki so hoteli na vsak način pojasniti, s čim naj bi se družina zastrupila. Ugibali so o pokvarjeni polenti, o pokvarjeni moki in podobnih živilih, toda poskusi na kokoših so pokazali, da ta podmena ni bila utemeljena. Nazadnje so prišli do ugotovitve, da bo vsega kriva paradižnikova konzerva, ki je morala biti pokvarjena. Končno sodbo bo povedal še kemični zavod, kamor so dali preiskati drobovje umrle matere in hčerke. Vsi ostali člani družine pa so še. vedno v bolnišnici in se še niso opomogli od hude zastrupitve.
Mednarodni velesejem v Zagrebu - odprt
Pokaže naj gospodarsko življenje mlade Hrvaške — Posebno pozornost
vzbuja italijanski paviljon
Zagreb, 7. sept. s. V navzočnosti ustaških oblasti, diplomatskih zastopnikov ter tujih zastopstev, med katerimi je bilo tudi italijansko pod vodstvom predsednika ONC, Crollallanza, so včeraj tu odprli mednarodni velesejem. Predsednik velesejma in hrvaški trgovinski minister sta imela pri tej priliki govore in v njih poudarjala pomen te prireditve, ki naj pokaže gospodarsko življenje mlade hrvaške. Zahvalila sta se zastopnikom Italije, Nemčije in drugih držav za njihovo udeležbo Takoj nato so si ogledali razne razstavne prostore. Zlasti so občudovali italijanski paviljon zaradi raznovrstnosti razstavljenih stvari, njihove kakovosti, krasne izdelave in zaradi dobrega okusa, ki so ga razstavljale! pokazali. Še prav posebno pozornost je vzbudila dvorana, v kateri so prikazovali izsuševanje zemlje, kjer so z raznimi
Nov obračun s partizani na Hrvaškem
Zuqreb, 7. septembra, s. Izdano je bilo naslednje uradno poročilo: Konec avgusta so se uspešno končali boji s partizani v zahodnih hrvaških pokrajinah, in sicer okrog Biokova in Vrgorca. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil podaja o teh bojih naslednje podrobnosti: Med 29. avgustom in 2. septembrom so nastopali oddelki italijanske in hrvaške vojske ter oddelki prostovoljske protikomunistične milice, ki so prišli od severa, juga in vzhoda ter obkolili drugo partizansko brigado ter ji takoj prizadejali naslednje izgube: 1088 mrtvih, med njimi tudi poveljnik brigade in dva poveljnika bataljonov, ter nekai sto ranjenih. Zajetega je bilo ogromno orožja, streliva, sanitetnih potrebšč 4i, živil in živine. Tolpe, ki predstavljajo ostanke partizanskih oddelkov in ki so jih v Bosni in Hercegovini potolkle italijanske čete, se lahko smatrajo za popolnoma uničene.
slikami in grafikoni in umetniškimi modeli ponazorili razna obdobja velikopoteznih del, ki jih je uresničil Duce, da bi bila zemlja odslej sposobna za obdelovanje, da bi bilo na razpolago dovolj vode za namakanje ter bi se na ta način dosegla čim večja proizvodnja, dalje pa tudi, da bi se kmečkemu prebivalstvu zagotovila zaposlitev ter bi bil na ta način doprinešen prispevek k industrijski prehranjevalni avtarkiji. Zelo nazorno so na tej razstavi prikazali tudi težavna dela za izboljševanje zemlje ter uspeht, ki so jih na tem polju dosegli v Italiji, v Albaniji, v Libiji in v Ci-renajki Predsednika velesejma in hrvaškega trgovinskega ministra je v tem razstavnem prostoru sprejel nar. sv. dr. Ggrini, ministerialni komisar Narodne zveze za izsuševanje.
Hrvaški časopisi se na široko bavijo z italijanskim paviljonom, zlasti pa še s tistim prostorom, v katerem prikazujejo izsuševalna dela, prostorom, ki ga je uredila Narodna zveza za izsuševanja ozemlja ob sodelovanju ministrstva za kmetijstvo in gozdove.
Jutri bo italijansko zastopstvo obiskalo Križevce, kjer bodo izvedena večja izsuševalna dela.
S štajerskega
Vaino opozorilo na sovražne letalce. Graška »Tagespost« prinaša o tem naslednje: Posadke sovražnih letal, ki jih je pri ■ poletu na nemško ozemlje nemška obramba zrušila ali jih prisilila na pristanek, se pogostokrat skušajo z begom ali skrivanjem rešiti grozečega ujetništva. K takšnim poizkusom se sovražni letalci zatečejo zlasti
v	temnih nočeh, posebej še z odskokom nad sa-motnejšimi kraji, kjer je opazovanje prisilnih pristankov in skokov s padali zelo težko. Zato se netnšk« prebivalstvo poziva k čim večji pozornosti in k stvarnemu, dejanskemu sodelovanju * vojsko. Tudi najneznotnejše ugotovitve utegnejo biti neprecenljive vrednosti za obrambo države. Kdor opazi zasilni pristanek sovražnih letal, mora v korist državne obrambe to takoj sporočiti najvišji vojaški edinici, policiji in žandarmeriji.
V mariborski bolnišnici je umrla gostilničarka Terezija Pogačnikova, znana teta Rezika. Bilo ji je 69 let.	*
V Mariboru so odprli vajeniški dom pri že-lezinških delavnicah.
V Mariboru je umrla 88 letna zidarjeva žena Marija Perša.
V Račju so umrli 19 letni Stanislav Pesek, 63 letna Elizabeta Pesek in 69 letna Doroteja Toplakova.
Letošnja vročina in ona pred 50 leti
Ljubljana, 7. sept.
Kar dobre tri tedne je v pokrajini, sploh v Srednji Evropi, pritiskala zadnja vročina v tem letu, tako imenovana medmašna, ker navadno v teh dneh sonce še z vso silo pritiska na zemeljsko oblo. ko nato v jeseni že sončni žarki oslabevajo s svojo toploto.
Leto« je človek doživel različne vremenske posebnosti in nenavadnosti. Vse gre vprek. September je letos postal po vročini najmočnejši mesec, kajti 4. t. m. je odnesel pravcati vročinski rekord, ko je toplomer v senci dosegel +32.5° C, stopnjo, ki ni bila to leto še
Malo po športnem svetu
Doma ni bilo nobenih športnih dogodkov. Med najvažnejšimi včerajšnjimi športnimi dogodki po svetu je bilo gotovo mednarodno plavalno srečanje med Italijo in Nemčijo v Genovi. V kolikor moremo zdaj čdtateljem postreči z rezultati tega plavalnega dvoboja, so to le rezultati prvega, to je sobotnega dne. Po tem dnevu vodijo Nemci s štirimi točkami pred domačini. Rezultat 22:18. Za nastop v Genovi ni vladalo veliko zanimanje le v Italiji, ampak nič manjše po ostalem svetu, saj je gotovo, da so nemški plavalci letos najboljši v Evropi. Sobotni rezultati so bili naslednji:
400 m prosto. V tej točki je plaval Ljubljančan Žižek, i ni imel niti med domačimi, niti med nemškimi tekmovalci nobenega resnejšega nasprotnika. Zmagal je z veliko premočjo, do-čim so se za ostala mesta do zadnjega borili Laskowski, Signori in Daubler. Žižek je priboril Italiji prve dragocene točke. — Pri naslednji točki sporeda: skoki, so obe prvi mesti zasedli dosti boljši Nemci. S tema zmagama se je tudi ocena obrnila v njihovo korist. — Sledilo je plavanje na progi ^200 m pnsno, v kateri so gostje slavili zasluženo zmago. Tudi drugo mesto je zasedel Nemec Prvi je bil Laskowski, drugi pa Sietas. Italijanski zastopnik Bertetti je zasedel šele tretje mesto. — Na progi 100 m prosto pa so se Italijani spet postavili. V dramatični borbi je šele v zadnjih metrih domačin Costi pustil za seboj nevarnega Nemca Schliiri-cka. Drugo mesto je pripadlo kot rečeno nevarnemu Nemcu, šele na tretje mesto se je pririnil Italijan Vittori. — Kako se je končala vaterpolo tekma in kako so se glasili ostali nedeljski rezultati tega mednarodnega srečanja, pa našim čitateljem žal danes še ne moremo sporočiti. O tem kaj več v jutrišnji številki.	ŠŠ
Hrvaška : Slovaška 6:1 (1:0)
Zaerfeb, 6. sept.
Danes so tisoči gledalcev prisostvovali lepi in napeti nogometni tekmi med slovaško in hrvaško nogometno reprezentanco. Tekma je bila na igrišču Konkordije. V prvem delu igre so bili Slovaki Hrvatom čisto enakovreden nasprotnik, dočim iiin v drugem delu igre niso bili več kos. Hrvatje so svoje vrste boljše povezali in napad se ie vrstil za napadom proti slovaškim vratom. Uspeh ni izostal. iRra ie bila posebno v drugem polčasu odlična in so se Hrvatje pokazali z najboljše strani.
Hrvaške barve so zastopali igralci zagrebškega Grad Sanskega. Odlično je delovala hrvaška napadalna vrsta, ki je streljala iz vsake pozicije. Prav nevaren ie bil tokrat v napadu W61fl. ki je tudi zabil dva gola za domačine.
Ostali strelci pa so bili: Lešnik, Kokotovič, Cimermančič in Antolkovič. Gledalci so bili ze-
lo zadovoljni z igro svojih igralcev in niso šte-dili z odobravanjem. Doseženi rezultat čisto odgovarja poteku igre. S tako visoko zmago so Hrvatje spet pokazali, da so mojstri okrog okroglega usnja.
Nov svetovni rekord Gundarja Haegga
V	petek so bile v Stockholmu velike lahko atletske tekme, na katerih je nastopil tudi znani svetovni rekorder Šved Gundar Haegg. Na progi 400 m je bil na štartu tudi Nemec Har-big. pri metanju kladiva so bili najboljši letošnji tekmovalci. Pa tudi v ostalih točkah so nastopili elitni evropski tekmovalci. Haegg ie pri tem tekmovanju postavil nov svetovni rekord v teku na 1 miljo. Za to progo je potreboval skoraj fantastični čas 4:04,6. Prejšnji rekord. ki ga ie postavil tudi sam Haegg pa ie glasil 4:04,8. Rekord ie torei popravil za dve desetinki sekunde. Večtisočglava množica ie ta Haeggov uspeh pozdravila z velikim navdušenjem. Na 400 m je v teku zmagal Harbig v času 48:6, kladivo pa ie nemec Storch vrgel 57 m daleč.
Velike mednarodne veslaške tekme v Luganu
Lugano. 6. sept.
Danes so se začele v Luganu velike veslaške tekme, na katerih so razen Italijanov sodelovali tudi inozemski tekmovalci. Rezultati so bili naslednji:
Vožnia v enojki (označena so društva, kjer so tekmovalci včlanjeni):
1. Društvo Armida iz Torina 7:20,3; 2. Laussane 7:22,0; 3. Zug 8:6,0.
Vožnja v dvore brez krmarja:
1. Bienne 7:22,4: 2. Madžarsko veslaško društ. iz Budimpešte 7:41,4: 3. Lucerne 7:51,5. Juniorska vožnja v četvero:
1. Veslači iz Varesc 7:38,4; 2. Sailetta 7:44,6 in 3. Gasilci iz Milana 7:46,8.
Univerzitetni četverec:
1. Politehnika iz Ziiricha 7:45,5; 2. GUF, Milano 7:45,8.
Osmerec s krmarjem (začetniki):
1. Ziirich 6:26,8; 2. Lugano 6:29; 3. Luzern 6:30,5.
Vožnia četverca s krmarjem:
1. Ziirich 7:24,6; 2. Lugano 7:25,1; 3. Sa-letta 7:25.5.
Vožnja voedincev:
1. Stebnian lArmido-Torino) 8:2.8; 2. San-dor (Budimpešta) 8:21,4; 3. Smith (Politehnika-Ziirich) 8:20,3.
nikdar dosežena. Sploh pa so bili vsi prvi dnevi sila vroči. Abnormalno vroči! V soboto je bila zaznamovana maksimalna dnevna temperatura +31.2° C. Tudi nedelja je bila sila vroča in soparna.
Vsi znaki pa so že od petka napovedovali skorajšnji vremenski preobrat. Vreme se res počasi preobrača Že v soboto se je popoldne nebo nekam zatemnilo. Vrščalo je. Toda ni prišlo do kake hude nevihte. Vse je minilo. Vroča nedelja. Proti večeru pa se je nebo zatemnilo in prepreglo s črnimi oblaki. Okoli 21. je bilo močno oblačno in bliskalo se je, kar je bilo nekaj nenavadnega. Bliskanje in^ daljno votlo grmenje! Vendar se je čez noč vse nekam zategnilo.' Posijale so redke in lepe zvezde z danico na čelu. Zjutraj pa se je res pošteno zoblačilo. Postalo je temnejše in sonce je bilo zakrito. Na Barju ni bilo megle.
Sedanja tritedenska vročina je poprej primerno mokro zemljo močno razsušila. Zemlja je ceflo na Barju postala tako suha. da je dobila na mnogih krajih široke in globoke razpoke. Pojavila se je suša Tudi pomanjkanje vode ljudje občutijo po krajih, ki so znani kot revni na vodi.
Prav pred dobrimi 50 leti. leta 1892., je vladala med mašami zelo huda, strašna vročina, ki je mnogim krajem prinesla katastrofo. Takrat je že avgust bil sila reven na dežju. Bilo je samo pet deževnih dni. Hud naliv je bil le 3. avgusta, ko je padlo 32.5 mftn dežja. Od 12. avgusta naorej je sonce začelo sila pripekati in žgati. Travniki in pašniki so bili naravnost požgani. Vse je ovenelo. Krnmntr je napadel hud črv. Vročina se je zavlekla tudi še v prve dneve meseca septembra in prav v saptembru. kakor letos, je taVratna vročina dosegla vrhunec. Dne 2. septembra ?e bila najhujša vročina^j ko je bilo kar H-32”. Tiste dni so imeli na Duna ju celo +37° C.
Dne 4. septembra pa je prihrumela nad Ljubljano in vso okolico ter na druge kraje silna, strašna nevihta. Kronist je takrat kratko zapisal:
»Po neznosni vročini zadnjih dni se je v nedeljo (4, septembra) vreme nenadoma sprevrglo. Po Ljubljani in okolici je popoldne divjal grozen vihar, ki ie trgal strehe, polomil mnogo drevja in zvrnil v okolici več kozolcev.
V	noči na ponedeliek pa je gorenjske planine pobelil sneg pred katerim so z Bleda, iz Kamnika in drugih gorenjskih letovišč zbežali mnogi gostje kakor pred kolero.«
Nova centrala la metan r Torinu. Ze pred dvema letoma so velika italijanska mesta začela izvajati načrte za ureditev večjih metanskih tovarn. Zemeljski plin metan se da uporabljati kot dobro pogonsko sredstvo v raznih panogah industrije, posebno pa v času, ko surovin ni preveč in ko je vprašanje premoga in bencina vedno pereče. Turinska občina se je odločila, da bo veliko metansko centralo zgradila na sotočju reke Stu-ra s Padom, koder se stekajo v reko tudi vsi mestni odtočni kanali. Preračunali so, da bo centrala dajala lahko vsak dan po 3500 kub. metrov plina, kar bi dalo letno 1 milijon in 300.000 kub. metrov. S toliko količino plina bi si pomagali prav toliko kakor s 15 milijoni litrov bencina. Razen tega bi pridobili še po 120.000 stotov gnojil, ki bi jih s pridom porabili pri gnojenju mestnih vojnih vrtov. Načrt bi izpeljali do poletja prihodnjega leta. Načrte je občina že predložila ministrstvu za javna dela.
S. S. van Dvne:
31
ZAGONETNA SMRT
KRIMINALNI KOMAN
GOSPODA BENSONA
»Izredno čudne, res. A jaz nisem imel v mislih osebnih odnošajev med njo in Bensonom. Hotel sen) samo zvedeti, kako je Muriel mislila o njem.«
»Že vem, radi bi se prepričali, če je bila ona zmožna odločiti se za tako skrajno dejanje proti njemu. Sem uganil? Izredna domislica, presneto, da res!... Muriel je dekle živahne narave,« je odgovoril Ostrander po kratkem premisleku. »Mnogo se ukvarja s svojo umetnostjo. Je pevka, celo odlična pevka; prebrisana, čudovito prebrisana in neustrašena. Jaz za svojo osebo je ne bi rad imel za nasprotnico. Zenske so nenavadno čudovita bitja. Nikdar ne veste, kaj nameravajo storiti. Ne poznajo mere. Najmiroljubnejša med njimi ti je zmožna čisto mirne duše umoriti koga, ne da bi človek mogel količkaj slutiti, kaj namerava.«
Hipoma se je vzravnal na svojem stolu, njegove drobne, modre očj pa so se zableSČale kakor bi bile iz porcelana
»Muriel je tisti večer, ko je bil Ben-■On umorjen, sama večerjala z njim, primojdunaj da. Videl sem ju sam v ,Marseillesu‘.<
»Res?« je vprašal Vanče, kakor da bi hotel reči, da zanj to ni prav nič posebnega. »Vsi moramo vendar jesti,
ob gotovem času... No, kaj sem že hotel reči, kako pa sta si bila kaj vidva z Bensonom?«
Polkovnik se je zdrzni, a zazdelo se je, kakor da mu je Vancejeva mirnost vlila novega poguir.a.
Alvina Benaona, dragi gospod, poznam petnajst let, ali še več. Bil sem mu v pomoč v tem starem mestu. Bilo je to tedaj res zelo živahno, oziroma bolje rečeno, vražje mesto. Koliko lepih dni in zabavnih noči sva preživela skupaj! Nikdar nisva prišla domov pred jutrom 1
Vanče je prekinil te nasladne spomine z vprašanjem:
»Kaj pa Vaše razmerje do majorja Bensona, je bilo prav tako zaupno?«
»Do majorja?... To pa je bil drugačne vrste človek... On ih jaz imava čisto različno okuse. Nisva se nikdar kaj dogovarjala in sva se zato tudi rekdo-kdaj videla.« Ker se je zdelo, da bi bilo treba to nekoliko bolj razložiti, jo hitro, še preden je mogel Vanče spregovoriti, nadaljeval: »Major, veste, ni bil nikdar mlad. Nikdar ni odobraval veselega in brezskrbnega življenja in tudi nikdar ni zahajal v našo družbo. Za preveč lahkomiiljene nas je smatral. Vedno je bal zelo resen.<
Vanče Je jedal dalje. Ko je nastopila ugodna prilika, pa je nenadno vprašal:
»Ste po tvrdki Benson & Benson moogo igrali na borzi?«
Prvič se je tedaj zazdelo, da je polkovnik ostal neodločen. Preden je odgovoril, si je obrisal usta s prtičem.
»O... seveda, nekajkrat že,« je spregovoril slednjič, ne da bi se spuščal v kakšne podrobnosti. »Imel pa sem veliko srečo... Mnogo nas je sem pa tja včasih dvorilo boginji sreče v Bensonovem uradu -..
Vse do konca zajrtka je Vanče v navedenem 6inislu zastavljal razna vprašanja, toda po približno eni uri smo bili prav na tistem kot v začetku.
Polkovnik Ostrander je čenčal vse mogoče stvari in je večkrat zašel čisto na stranpot. V svoje odgovore je vpletal najrazličnejšo budalosti in brezpomembne stvari. Iz vseh teh njegovih čenč je bilo res težko izluščiti trohico istega, kar bi nam lahko kaj služilo. Toda Vančo ni izgubil potrpljenja. Vedno znova je napeljeval razgovor na značaj stotnika Learocka in videti je bilo, da se zelo zanima tudi za to, v kakšnih oduošajih je bil z Bensonom. Zdelo se je, da je tudi Pfyfejeva strast do igre zbujala njegovo pozornost in je morda vprav zato dopustil, da se je polkovnik na široko razvekal o igralnici v Long Islandu in o Plylejevih doživljajih v Južni Afriki.
Na splošno se mi je razgovor zdel prazen in nisem mogel ugotoviti, kaj je Vanče prav za prav skušal zvedeti.
Tudi Markham je od časa do časa sprašujoče in očitajoče pogledal Vanceja, čeprav se je delal, kakor da prikimava. Samo ena stvar je postala jasna, namreč, da je polkovnik dobro poznal svoje prijatelje.
Ko smo se poslovili od tega zgovornega gosta, smo se vrnili v urad Okrožne uprave.
Vanče se je vrgel v naslonjač in bil videti zadovoljen.
»Od sile zabaven mož, kaj? Polkovnik ima vse lastnosti človeka, ki zna pregnati dvome.
»Pregnati?« je prijel za besedo Markham. »Je to sicer lepa stvar, ki pa nima ničesar opraviti s policijo: treba bi bilo namreč zapreti pol mesta zaradi Bensonovega umora.«
»Da, prej bi dejal, da je krvoločen,« je pripomnil Vanče. »Razume se, da bi bilo isto pametno koga zapreti.«
»Kakor je povedal tale atari bojevnik, so bili vsi Bensonovi prijatelji vla-Čugarji, z ženskami vred.«
»Očividno,« je pripomnil Vanče, »nisi opazil bliskov med stotnikovim grmenjem.«
»Bliskov? Kakšnih Miškov?« se je začudil Markham. »Vsekakor ne morem ravno reči, da bi me bili oslepili.«
V	tem hipu je vstopi) Svvaker in povedal, da je Heath poslal Emeryja z osrednjega policijskega urada, naj nekaj sporoči okrožnemu upravniku.
Ko je Emery stopil v sobo, sem v njem prepoznal policista, ki je bil našel pri Bensonovih tista dva cigaretna ogorka.
»Izsledili smo tisti sivi avtomobil, gospod upravnik. Narednik Heath me je poslal semkaj ker je prepričan, da želite naglo zvedeti podrobnosti. Avto mobil je v neki majhni garaži ob Cesti 114>a. Tam je že tri dni. Eden od nas ga je spoznal in je o tem takoj obvestil policijsko ravnateljstvo. Jaz sem si ga šel brž ogledat Je prav tisti z onimi rbiiškimi pripravami, le odličnih vrvic, prav tistih, ki so jih, kakor se zdi, našli v »Central Parku«, ni. Kaže, da je Pfyfe zapeljal avtomobil v garažo v petek opoldne in čuvaju plačal dvajset dolarjev, naj molči. Čuvaj se mi je skušal izmikati in je dejal, da ga je pripeljal tja nek neznanec: začel pa je s tem, da je dejal, da nikdar ne bere Časopisov. Ko pa sem mu zagrozil, da ga bom uklenil, se je hitro vdal.« Policist je potegnil iz žepa beležnico. »Avtomobil ima prav takšno številko kot stroj Leandra Pfyfeja: 24 Elm Boule-vard,* Port \Vashington, Long Island.
Markham je sprejel to nepričakovano novico kar nekam slaha volje in je skoro surovo odslovil En»eryja. Potem pa je začel s prsti bobnati po svoji pisalni mizi. Videti je bilo, da je zamišljen. Vanče ga je opazoval in se smehljal. Čez nekaj trenutkov pa ga je vprašal;
»Te morda vznemirja, ko si zvedel, da je tisti avtomobil Pfyfejev?
»Nimam takšnega daru bistrovidno-nosti kot ti, in priznam, da me jo novica presenetila. Ti si seveda vedel,* je dejal pikro, »da je bil avtomobil Ply* fejev že davno prej, preden je priicl Em®ry to poveda.t
Ogromno delo marljive čebele v številkah
Po končani paši
.	Ljubljana, 7. sept.
»Slovenski Čebelar«, glasilo Slovenskega čebelarskega društva v Ljubljani, izhaja že 15. leto pod vestnim in strokovnim uredništvom g. Avgusta Bukovca, odličnega čebelarja in organizatorja našega čebelarstva. Zadnja, pred dne-
vi	lzšla številka »Slovenskega čebelarja« je po obsegu določena za dva meseca in vsebuje res strokovno bogato, a tudi za lajika poučno gradivo in čtivo.
Objavljena so najprej tajnikova poročila n delovanju Slovenskega čebelarskega društva v letu 1940 in 1941. Zaradi skrajno slabega vremena skozi vse leto 1940. je bila čebelarska letina usodna. Čebelarji so to leto pokrmili 20 vagonov sladkorja, kljub temu ie propadlo na tisoče panjev. Tudi v letu 1941. ko je prevladovalo trajno neugodno vreme, je bila čebelarska letina skrajno slaba.
Društvo šteje sedaj 48 podružnic in 1027 članov. Društveni odbor je z največ jo natančnostjo sestavil velezanimivo statistiko, ki nam kaže
stanje čebelarstva
v Ljubljanski pokrajini. Pokrajina ima 17.611 A-Z panjev, 2.648 kranjičev in 186 prašilčkov, skupno 20.438 čebelfih družin. Ti podatki so važni in tvorijo matematično osnovo za izračunavanje, kako ogromno delo, združeno tudi s potrpežljivostjo in napori, napravijo te ljubke in marljive živalce.
G. Josip Kobal ie v članku »Nekaj podatkov o čebelarstvu v Ljubljani« izračunal, da je v Ljubljani 4.305 panjev potrebovalo lani
99.015	kg obnožine. ki so jo čebele-delavke znosile v svoje panje. Posamezen panj potrebuje do 23 kg obnožine.
Čebelje družine, ki jih je v pokrajini 20.138, so potrebovale torej 470.074 ka ali 47 vaaonov obnožine.
Ali ne pokažejo prav te številke na nazoren način ogromno delo, ki ga opravi drobna čebelica za svojo družino.
11 primo diepas-sa puo ricordati Prvi mimoidoči te lahko spomni
che gia 24 possessori di un bigi te tt o della Lotteria sono di-ventati milionari spendendo solo
12 Lire. Pno essere questo il tuo turno, se pero acquisti un biglietto. Falld oggi stesso per non dimenticartene.
da so že 24 lastniki po ene srečke Loterije di Merano postali milijonarii z borim stroškom 12 Lir. Labko ie sedaj vrsta na tebi, seveda ako kupiš srečko. Opravi to še danes, da ne pozabiš.
REGALA MILIONI
a cbi acq u is t a un biglietto per L. 12’—
3 DARUJE MILIJONE
) i s t e m u, k ) kup) srečko za Lir 12-—
Pod tem naslovom objavlja g. Fr. L. članek o letošnji čebelji paši. Uvodoma naglaša: Letošnje leto se čebelarji na splošno nimajo kaj pritoževati. Čeprav je bila pomlad pozna in čebele niso mogle temeljito izrabiti te paše, so vendar dobile nekaj cvetličnega medu in čebelar je natočil prvega pridelka vsaj za dober vzorec.
V	nadaljnjem pravi članek:
Krim se ie letos prav dobro izkazal s hojo. Tega medu se ie kar cedilo in srečni čebelarji, ki so ga natočili toliko, da jim je zmanjkovalo posod, žalostni pa so bili oni, ki niso mogli do svojih čebel.
Po sedmih suhih letih
O	ajdi pravi člankar in poudarja:
Ko to pišem, je aida že v prvem cvetju in čebele jo prav pridno obiskujejo. Aida se je zaradi ugodnega vremena in primerne vlage do voljno razvila in so bili začetni dnevi paše prav ugodni.
Vse kaže, da se bodo letošnje leto čebelarji vsaj nekoliko oddahnili in potolažili po sedmih suhih letih ...
G. Avgust Bukovec nadaljuje v tej številki svojo zanimivo razpravo »Naše panjske končnice.« V razpravi je zbrana marsikatera lepa in zanimiva drobtina iz našega čebelarstva. Obširno razpravlja o vprašanju, kje so naši čebelarji dobivali končnice, dalje o slikarjih in njihovi tehniki. Razpravo krasijo mnogi klišeji originalnih končnic.
V	»Kotičku za radovedneže« in v »drobirju« je nanizanih mnogo čebelarskih zanimivosti. Hoja ie letos nekoliko pozno, toda v zadnji tretjini junija ie vendarle nenadno »prijela«. Med prvega točenja je posebno dober.	(—c)
Razne zadeve iz sodne dvorane
Ne kupujte sumljivega blaga! To opozorilo je bilo že večkrat objavljeno, toda ljudje ga ne upoštevajo in v svojem pohlepu po cenenem blagu kupujejo nekateri kar vse vprek, samo da ima kako vrednost in da jim donaša korist odnosno dobiček. Kazenski zakon določa primerne zaporne in denarne kazni za vse nakupovalce blaga sumljivega izvora, zlasti blaga, ki je bilo ukradeno.
Pretekli mesec je bilo na okrožnem sodišču v dvorani št. 79 več razprav zaradi prestopka nakupa sumljivega blaga v smislu § 333 kaz. zak. Nekateri obtoženci so bili obsojeni na večtedenski zapor, drugi na denarne kazni. Kazenski sodnik — poediuec je te dni razpravljal o prav značilni zadevi, v kateri sta bili zapleteni dve ženski. Neki Jože, ki je sedaj izginil, je prevzel v shrambo od svoje matere nad 3 kg masti, nekaj rjuh, odeje in še razne stvari, kakor žitno kavo in slakor v vrednosti okoli 500 lir. Jože je takoj materino mast prodal neki Jelki za 100 lir, kar je bilo po mnenju obtožnice razmeroma po ceni, ker se mast pod roko mnogo dražje prodaja. Jože je dalje svoji sestri Mariji podaril odejo, rjuhe in druge stvari dal pri njej shraniti. Mati je pozneje zahtevala od Jožeta stvari, toda ni jih dobila. Izvedelo se je, da je mast prodal Jelki in da je več stvari podaril sestri Mariji. Pred sodnikom — poedincem sta bili zdaj obsojeni Jelka na 200, Marija pa na 100 lir denarne kazni, pogojno za 1 leto. Proti Jožetu je bila razprava izločena, ker je neznanega bivališča.
Na mali Šmaren. 8. septembra, je vsako leto romarski shod pri Mariji Pomočnici na Rakovniku. Letos bomo pa Ljubljančani romali tja v kar največjem številu priporočit se Mariji v vseh svojih zadevah. Svete maše bodo od 6 naprej do enajstih. Ob desetih je slovesna sv. maša z govorom. Popoldne ob pol 4 je pa shod vseh Marijinih častilcev z govorom prevzv. g. škofa dr. Gregorja Rožmana, s slovesnimi litanijami in blagoslovom. Takoj nato, ob petih, pa bo ura molitve za blagor našega ljudstva.
Kaj bomo delali v septembru in oktobru
Sadjar in vrtnar prinaša v zgodnji številki naslednja navodila za delo v septembru in oktobru:
Jesen prihaja s svojimi darovi. V sadovnjakih zori jesensko sadje. Obiramo ga z rokami ali obirači in pazimo, da ne poškodujemo rodnega lesa. Jesensko sadje oberemo par dni prej, preden na drevju popolnoma dozori, da se bo dlje ohranilo v shrambi Slabše sadje sušimo ali predelamo v sadne shrambe. Zimske sorte naj počakajo na drevju čim dlje. Medtem pa pripravimo sadne shrambe. Prebelimo jih in zažvepljamo; police in lese umijemo in prezračimo na prostem in šele dobro presušene znesemo spet v shrambo.
Naročimo potrebno sadno drevje za jesensko, pa tudi spmladansko saditev. Kdor prej naroči, prej in boljše dobi! Pripravimo že sedaj kole in kompost, izkopljimo, kadar nam dopušča čas, tudi jame za jesensko saditev. Prekopljimo kompost, primešajmo mu kurjevcev, golobjih odpadkov in zajčjega gnoja, pa tudi pepela in cestnega prahu. Zalijmo ga večkrat z gnojnico. V oktobru je čas obiranja zimskega sadja. Čim kasneje sadje oberemo, tem okusneje in trpežneje bo. ' Obirajmo in spravljamo sadje le v lepem vremenu. Opašimo debla z lepljivimi pasovi čim prej, tem bolje. V sadovnjaku pograbimo in sežgemo po škrlupu napadeno listje. • Sejemo peške
lesnik in hrušk drobne za vzgojo divjakov. Ob ugodnem vremenu sadimo pečkasto sadno drevje v pripravljene jame. Marelice, breskve in orehe sadimo spomladi. Kolobarje okrog posejanih dreves pokrijemo z gnojem, da pospešimo razvoj korenin.
Na zelenjadnem vrtu pobiramo razne pridelke za takojšnjo porabo in za zimo. Prazne grede takoj obdelamo z lepota rezačo in posadimo z endivijo ali posejemo špinačo, redkvice, motovilec in zimsko solato, slednjo v plitve jarčke, ki teko od vzhoda proti zahodu, da senčijo pozimi mlade rastlinice pred sonči mi žarki. Proti koncu meseca sadimo šalote in zimski češenj. Nabiramo seme kumar, buč in paradižnikov. Najlepše plodove položimo na zračen kraj, da popolnoma dozore.
V	oktobru sejemo na prazne grede zadnjo zimsko solato in špinačo. Zelje, ohrovt, karfijola, zimska endivija in zelena so še v rasti, zato naj ostanejo na gredah čim dlje. Čim kasneje te vrtnine poberemo, tem bolje bodo potrpele v shrambah in zakopih. V drugi polovici oktobra vlagamo v zakope, v stavke, kleti in zaprte grede ohrovt, endivijo, peso, korenje, z<51 eno itd. Če je poparila paradižnike slana, rastline populimo tn jih obesimo na zaveten kraj, kjer ne zmrzuje, da plodovi dozore. Ne pozabimo zbirati razna semena za prihodnje- leto.
Določitev začasne vojne doklade
bivšim jugoslovanskim javnim nameščencem
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za potrebno, da se izdajo dopolnilne m pojasnilne določbe k prej objavljenim do-ločkam,
odreja:
Člen 1. Osebju bivših jugoslov. civilnih drž. oblastev in drugih javnih pomožnih ustanov, ki je v službi od 11. aprila 1941-XIX, gre začasna vojna doklad« po mesečnih kosmatih prejemkih, kakršni so bili tega dne kot plača, položajna doklada, redna ali izredna osebna dra-ginjska doklada ali podobne doklade, izvzemši rodbinske draginjske doklade in vse druge posebne dodatke. Doklada znaša 30% od 1. julija 1941-XIX do 30. novembra 1941-XX in 43% od 1. decembra 1941-XX do 31. decembra 1942-XXI, toda skupna vsota temeljnih in drugih morebitnih stalnih prejemkov v denarju ali v naravi, povečanih z začasno vojno doklado, ne sme presegati vsote temeljnih prejemkov iz naslova plače, Doložajne doklade in začasne vojne doklade, ki gre nameščencem ustrezne 6topnje pri oblastvih italijanske države in podobnih javnih ali pomožnih ustanovah Kraljevine. Med druge stalne prejemke, ki jih je treba vračunati zaradi primerjave po prednjem členu, spadajo funkcijska doklada, stanovanjska doklada, stanovanje v naravi in drugi podobni prejemki, razen če so taki prejemki zve-
zani s posebno službeno dolžnostjo in so z veljajočimi podobnimi določbami dovoljeni tudi v Kraljevini.
Člen 2. Če bi skupni prejemki, ki pripadajo po uporabi določb prednjega člena osebju bivših jugoslovanskih civilnih državnih oblastev in drugih javnih ustanov, bili višji od ustreznih prejemkov italijanskega osebja, se začasna voj. doklada zniža tako, da skupni prejemki ne presegajo meje iz prednjega člena. Bivše jugoslovansko državno osebje ali osebje drugih javnih ustanov, za katere še ne bi bile odobrene iz-enačitvene razpredelnice po drugem odstavku prednjega člena, obdrži začasno in s pridržkom poznejše izravnave prejemke po naredbi z dne 25. januarja 1942-XX št. 9.
Člen 3. Od dne izdaje te naredbe so ustavljena vsa napredovanja in priznanja periodnih poviškov. Periodni poviški in ostali priboljški kakršne koli vrste in v kakršni koli obliki, dovoljeni pred dnem izdaje te naredbe z veljavnostjo po U. aprilu 1941-XIX, se všteje v začasno vojno doklado, ki gre po prednjih členih
1	in 3.
ČJlen 4. Določbe člena 3. naredbe z dne 26. maja 1942-XX, kolikor se nanašajo na doklade, ki jih dobiva duhovništvo iz proračuna Visokega komisariata, člena 4. iste naredbe, kolikor se nanašajo na neupoštevno6t začasne vojne doklade za odmero pokojnin in na državne od-
Ljubljana
iiotrdar
Danes, ponedeljek, 7. septembra; Regina dev.
Torek, 8. septembra; Mala gosp.
Obrvatila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5, mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; mr. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31.
Slovenski čebelar. Izšla je 9. in 10. številka, ki prinaša dovolj zanimivega m poučnega gradiva. Na prvi strani priobčuje vabilo na redni občni zbor, ki bo 27. septembra v Ljubljani Takoj za tem beremo jedrnato poročilo o društvenem deloifanju v letu 1940 in 1941 Poučen je . članek »Po končani paši«, ki navaja, kako postopaj čebelar s čebelami, da jih bo pravilno vzimil. Urednik g. Bukovec nadaljuje svoj zanimiv članek »Naše panjske končnice«. Članek je bogato ilustriran. G. Kobal je napisal zanimiv članek »Nekaj podatkov o čebelarstvu v Ljubljani«. Članek bo z zanimanjem prebral tudi nečebelar. Prav tako sta poučna tudi članka »Čebelarske letine« in »Divje čebele« Iz »Kotička za radovedneže« in iz »Drobirja« zvedo čebelarji marsikaj zanimivega.
PAPRIKA MARICH
H--------------------------------------------    “
Pepe rosso i ta liano.	ftaliianska paprika.
Garentito puro. In vendita	Zajamčeno čista. Dobi
presso negozianti di Generi	se v vseb trgovinah •
Alimentari e Commestibili	živili.
DlTTA M. MARICH
TORRE ANNUN. CENTRALE (Napoll)
Rektorat Glasbene akademije sporoča, da se bodo vršili popravni in drugi izpiti na Srednji glasbeni šoli in na Glasbeni akademiji v drugi polovici septembra.
Vsi, ki nameravajo delati sprejemni izpit za sprejem v Srednjo glasbeno šolo ali na Glasbeno akademijo, naj oddajo do 15. septembra kol-kovane prijave (4 lire) v pisarni Glasbene akademije, Gosposka ulica 8. Istotako morajo oddati prijave do 15. sept. vsi slušatelji in gojenci, ki bodo delali letne, popravne in druge izpite v jesenskem roku. Natančen razjmred izpitov in čas vpisovanja bo objavljen na oglasni deski zavoda.
Revna mati 7 nebogljenih otrok, od katerih je najstarejši še vedno šoloobvezen, vljudno prosi kakršne koli podpore v denarju ali v hrani. Darila prosi na upravo »Slovenca« pod »Revna mati«.
EIAR - Radio Ljubljana
Ponedeljek, 7. sept.: 12.20 Plošče. 12.30 Poročila v slovenščini. 12.45 Koncert sopranistke Nade Stritarjeve. 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini. 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih sil v slovenščini. 13.25 Operna glasba na ploščah. 14 Poročila v italijanščini. 14.15 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec. Glasba za godalni orkester. 14.45 Poročila v slovenščini. 17.15 Prenos iz Siene. 19 »Govorimo italijansko« jKmčuje prof. dr. Stanko Leben; 19.30 Poročila 4 slovenščini. 19.45 Operna glasba. 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini. 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30 Vojaške pesmi. 20.45 Orkester vodi dirigent Zeme.
21.15	Domovina v vojni: himne in pesmi izvajata orkester in zbor pod vodstvom dirigenta Petralie.
21.45 Koncert violinista Leona Pfeiferja (pri klavirju Marijan Lipovšek). 22.15 Orkester peetni, vodi dirigent Angelini
Torek, 8. septembra: 8 Napoved časa — Poročila v italijanščini. 8.15 Orgelski koncert Marijana Carupia. 11 Prenos pete maše iz bazilike Presv. Oznanenja v Firenzi. 12.20 Plošče. 12.30 Poročila v slovenščini. 12.45 Na harmoniko igra Avgust Stanko. 13 Napoved Časa. Poročila v italijanščini. 13.15 Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih sil v slovenščini. 13.17 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec. Simfonična glasba. 14 Poročila v italijanščini. 14.15 Koncert sopranistke Drage Sokove in altistke Vide Rudolfove. 14.45 Ppročila v slovenščini. 17.15 Koncert violinista Kaiefana Burgerja — pri klavirju Lipovšek M. 17.40 Koncert Komornega zbora, vodi dirigent D. M. šijanec. 19.30 Poročila v slovenščini.
19.45 Lahka glasba. 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini. 12.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30 Vojaške pesmi. 20.50 Priljubljene pesmi. Orkester vodi dirigent Zeme. 21 90 Koncert pianistke Marte Bizjak-Valjalo. 21 50 Nirote-ra: Pogovori s Sloveti'-! °2 Operetna elouKo oo Koncert sopranistke Marije Fiorenze. 22.45 Poročila v italijanščini.
tegljaje. kakor tudi določbe naredbe z dne 13. februarja 1942-XX ostanejo *e dalje v veljavi.
Člen 5. Ta nareriba stopi y veljavo na dan objave, v Službenem'1 listu za Ljubljansko pokrajino.
V.
Zdravnik gre
V	Ameriki pa so japonsko vnemo za kulturno zbližanje nevljudno zavrnili s tem, da so izglasovali zakon, ki je Japoncem prepovedoval prihod v Združene države. Čeprav ta prepoved ni veljala za dijake, popotnike, trgovce ter za vse tiste, ki so jih označevali kot začasno bivajoče tujce, so jo vendar na Jajionskem imeli za narodno žalitev; vsa prisrčnost, ki jo je rodilo naše dobrotljivo dejanje, je na mah splahnela.
Ogorčenje zoper Ameriko ie bilo v vseh krogih zelo hudo in tudi v tisku je to čustvo močno odmevalo. Niti povsod znana olika tega plemena ni Pomagala, da ne bi nevljudno z menoj ravnali. A to 6e je zgodilo samo enkrat. Skočil sem na tramvaj, ki je bil poln Japoncev. Komaj pa sem bil ‘ y. notranjosti, kar se je neki gospod, ki je poprej sedel, dvignil ter pomigni! ostalim potnikom in meni hladno dejal v angleščini: »Ali bomo mi na Prihodnji postaji izstopili «li boste vi?«
Ker so oni pač bili tu doma, sem odgovoril, da bom izstopil jaz,, če jim Je moja navzočnost nadležna. In tako s«m tudi storil
križem svet
Ta huda mržnja, ki so jo odkrito kazali, ni dolgo trajala, a na dnu duše je v vsakem Japoncu ostal prezir zaradi žalitve.
John D Rockefeller mlajši, ki je imel posebno ljubezen do tega občutljivega ljudstva, je hotel dokazati, da se vsa Amerika ne strinja s sovražnim ravnanjem ameriške vlade ter je sam ponudil milijon dolarjev za ponovno zgraditev njihove, nekdaj tako lepe knjižnice. Japonci so dar sprejeli, a mislim, da so sami pri sebi nanj gledali z nezaupanjem, ker so se bali. da se za njim skriva kaka zahrbtna spletka, na primer ta, da bi jim rad vselil kak ameriški gradbeni slog. Kljub temu pa je darilo pomagalo. da so vsaj v razumniških krogih poslej bili Ameriki nekoliko bolj naklonjeni.
Rockfellerjeva ustanova se ni imela kaj pritožiti, ko je opravljala svoj pregled. Japonsko sodelovanje je bilo vestno in popolno: vsak urad nam je bil odprt, vsaki prošnji so ugodili, sleherni pregled ali seznam nam je bil na voljo, celo v knjigovodstvo smo se smeli vtikovati. Ni pa bilo lahko ugotoviti, če je bil« vsa ta odkrita
ljubeznivost v resnici iskrena, ali pa so z njo samo hoteli doseči določen namen. Včasih sem imel vtis, da so našim zastopnikom vse to dovoljevali le za to, da bi se sami kaj naučili.
Japonci so najbolj gostoljubni ljudje na svetu. Redkokje so mi tako pomagali in stregli kakor v tej deželi. Nikdar pe bom pozabil prvega obeda v »Maple Clubuc, ki ga je priredila japonska vlada. Na tej slavnosti sva bil« edina Amerikanca jaz in dr. Grant, profesor zdravstva na pekinškem vseučilišču, k'i ine je spremljal na vseh potovanjih po Japonskem.
Ker sem biil toliko let samec, me kaka luknja v nogavicah pod »vodno gladino« ni kaj posebno vznemirjala. A ker v jajKinskih hišah nihče ni obut, nisem smel glede tega ostati brezskrben. Zato sem si iz previdnost kupil nove nogavice iz črne svile ter en par posebej hranil, če bi se pokazala potreba. Za ta obred 6em se oblekel v tesno obleko, ki je za večerne prireditve na Japonskem v navadi, ter si obul nove nogavice
Tako napravljen sem z mirno dušo stopil v limuzino, ki so jo moji gostitelji poslali pome. Jajionci se zavedajo, da ima tujec v njihovi domovini večje težave kakor v kaki drugi de-želi, ker pač ne more brati niti napisnih tablic in zato zmeraj skrbijo, da mu povsod pomagajo z vozili.
Do«peli' smo v družbo malo pred
šesto uro. Slekli so mi čevlje, a namesto da bi me peljali v dvorano, so me vodili na vrt »Maple Cluba«, da bi mogel občudovati njegovo lepoto, ker so ga imeli za najkrasnejšega v vsej deželi Bil je čudovit junijski večer, ravno v »dobi irisov«, kakor na Japonskem pravijo poletnim mesecem. Vodili so me po zavitih ste žicah in potem ko sem prekoračil več majhnih mostičkov, sera prišel pred votline, obložene z mahom, v katerih so se poigravale bleščeče se zlate ribice, ter pred majhne slapove, kjer je voda šumela in kipela med grmičjem in cvetličnimi grmi. Povsod so dvigali glavice veličastni irisi, najlepši kar sem jih kdaj v življenju videl, ki so se svetili v najbolj pisanih bar vah: od najčistejše bele pa do temne vijoličaste. Tu in tam med umetnim skalovjem sem zagledal gejše v krasno vezenih in po zadnjih poletnih vzorcih urezanih kimonih. Žive in nežive stvari so me toliko mikale in mojim očem nudile take paše. da se nisem menil, kako bodo moje svilene nogavice prenesle toliko korakov po blodišču zapletenih stezic, ki so bile tako goste in vijugaste kakor vejevje pritlikavih dreves. Šele ko smo se vrnili v sprejemnico, sem nenadoma opazil, da mi je palec plašno pri-kukal na dan.
Namesto da bi se priklonil, kakor je običaj na Japonskem, sem stal togo vzravnan, da bi majhni Japonci v
pogovoru z menoj morali pridvigniti glave. Upal -sem. da bom na ta način lahko prikril svoj nesrečni položaj. Z drugo nogo sem natančno zakril izpostavljeni del ter samemu sebi čestital, ker se je zdelo, da moje nesreče nihče opazil ni.
Potem ko smo izmenjali nekaj ljubeznivih besedi, so se papirnate vhodne pregraje razmaknile in vstopil: smo v obednico. Zdaj pa nisem mogel skriti noge pod mizo, ker pač_ mize v jajionskih obednicab ni Sesti smo morali na tla in se razporediti v obliki podkve, kol častni gost pa sem sedel sredi krivulje Zaman sem se trudil, da bi prekrižal noge na znani vzhodnjaški način. Zdelo se mi je, da so oči vseh povabljencev naperjdne vame: tedaj pa sem ves prestrašen opazil, da je moj palec že bolj junaško štrlel iz nogavice. Ker je bil stisnjen, je bil rdeč kakor živordeče svetlobno znamenje, kakršne imajo pritrjene zadaj na avtomobilih. Brž sem ga skril pod drugo nogo, a naj seui si še toliko nrizadeval, pa'ter je štrlel in štrlel, plameneči pogledi pa so spet švigali vame.
Jajvonski obedi trajajo lire in ure. Pred slehernim gostom sedi po ena gejša, ki ga zabava s petjem in veselim razgovorom; kadar sedi pred n to Anglež.^ govori z njim angleško. Znaj pa zdaj pije z njim požirek »sakeja«. (»Sake« je japonska narodna pijane, ki jo pripravljajo u riža).
Ulili#
: *
Top, ki so ga Angleži pustili na severnem afriškem bojišča
Hrana nemškega vojaka na afriškem bojišču
Gotovo si je že marsikdo kdaj zastavil vprašanje, iz česa sestoji tista hrana, ki jo nemški vojaki dobivajo na afriškem bojišču. Zanimive podatke o tem beremo v nemških listih.
Kakšna je ta prehrana, oziroma, kakšne so količine hrane, ki jo dobiva vsak nemški vojak na afriškem bojišču, se najlepše vidi iz primerjave s tisto, ki jo prejemajo angleški vojaki. Med drugim plenom, ki so ga nemške in italijanske čete zajele na tem bojišču, je bil namreč tudi prehranjevalni načrt I. angleške oklepne divizije. In prav ta načrt omogoča zanimivo primerjav» med tem, kaj in koliko je nemški in kaj angleški vojak. Iz njega se jasno vidi, da so dnevni obroki angleškega vojaka bistveno manjši kot pa obroki nemškega vojaka. Izjemo tvori edino le meso. Medtem ko angleški vojak dobiva 30 gramov več svežega mesa na dan, dobiva nemški vsega ostalega več, in sicer 74 gr suhega mesa, 258 gr kruha, 38 gr marmelade, 10 gr surovega masla, 97 gr zelen jadnih in sadnih konzerv, 35 gr suhega sadja, 64 gr riža, 105 gr testenin, 110 gr ribje konzerve in 18 gr salame.
Hrana je močna in vsebuje dosti vitaminov
Jasno je, da zadostna količina hrane še ni «fft. Treba je gledati tudi na njeno kakovost. T\idi v tem oziru je zelo zanimiva primerjava krane angleškega in nemškega vojaka. Angle-
je dokaj enolična, nemška pa vsestranska. Ne bo preveč, če rečemo, da je v nemški vojski v Afriki kaj dobro poskrbljeno za čim večjo spremembo hrane. Ta hrana je prav gotovo takšna, kakršne še nikdar ni dobivala nobena vojska, pišejo nemški časopisi. Posebno pa so poskrbeli tudi 7.a to, da bi bila hrana čim bol j izdatna, kar pač nailepše dokazuje prehranjevalni načrt sam. Beljakovine nemški vojak ne dobiva samo z mesno hrano, pač pa tudi z mlečnimi izdelki. 15 krat na mesec dobi vsak vojak mleko v dozah, 23 krat po 50 gr surovega masla, poleg tega na vsak dan olivnega olja za kuho. Ogljikove hidrate dobiva v vojaškem kruhu in prepečencu. Osemkrat na mesec dajejo nemškim vojakom posušen krompir, štirikrat krompir v mešanih konzervah. Vojaštvu,
Letošnja tobačna letina na Hrvaškem
Kakor poroča agencija »La Corrispodenza« iz Rima, letošnja letina tobaka na Hrvaškem zelo dobro obeta. Tobaka pa ne bo samo izredno mnogo, pač pa bo tudi po svoji kakovosti odličen. Računajo, da bosta letos samo Dalmacija in Hercegovina dali okrog 350 vagonov tobaka.
ki služi v oklepni diviziji, dele poleg tega še s-vež krompir.
. Pozabili pa niso tudi na to, da mora vojak uživati hrano, ki vsebuje zadostne količine vitaminov. Teh je dosti v surovem maslu, siru in ribjih konzervah (vitamin A), v komisu in v kvasovem izvlečku (vitamin B), v citronah, pomarančah in čebuli (vitamin C).
Sveže sadje in zelenjavo pridelujejo tudi sami
K poglavitni prehrani je treba prištevati tudi velike množine svežega sadja in zelenjave, ki jo dovažajo z raznih področij naprodaj med posamezne oddelke nemške vojske. Poskrbeli so dalie za primerne hladne prostore, kjer sveže sadje in zelenjavo ter seveda tudi druga živila shranjujejo, da se ne pokvari in prehitro ne segnije. Vojaški kuharji morajo obiskovati posebne kuharske tečaje, kjer se uče kuhati tudi za vojsko v tako vročih krajih, kakor je Afrika. Nemška afriška vojska pa se ne zadovoljuje samo s tem, da bi dobivala sadje, zelenjavo in krompir od drugod, pač pa vse to tudi sama prideluje kar v zaledju afriškega bojišča. Med drugim se nemška afriška vojska lahko sama oskrbuje na primer s špinačo, radičem, čebulo, česnom, melonami in vinom. Po mnenju zdravnikov vprav zato tako malo vojakov zboli, ker je oskrba z živili odlična, zaradi česar je tudi razpoloženje med vojaštvom čisto drugačno, kakor bi bilo v primeru, če bi morali vojaki stradati in čakati, kdaj jim bodo kje od daleč pripeljali hrano.
Prva vojaška kuharska knjiga za vroče kraje
Na podlagi skušenj, ki so si jih v zadnjem letu dokaj pridobili, so izdali tudi posebno vojaško kuharsko knjigo za vroče kraje. To je brez dvoma sploh prva kuharska knjiga, po kateri kuhajo večjim množicam ljudi po vročih afriških krajih. Ni pa takšna, da bi morala veljati samo za afriške dežele, pač pa bi kaj dobro služila tudi nemškim vojaškim kuharjem na ruskem bojišču. Pri njenem sestavljanju je bilo treba misliti v prvi vrsti na to, da v Afriki ni vedno na razpolago zadostnih količin vode, da se ljudem zaradi silne vročine včasih niti prav preveč ne ljubi jesti, zaradi česar je bilo treba poskrbeti za to, da bo hrana čimbolj mnogolična in vsestranska. Ker je zaradi silne vročine povsod zelo mnogo muh, je treba še prav posebno paziti na čistočo in na to, da se ne bi razpasla kakšna bolezen. Vodo je zato treba ponavadi prekuhavati, preden jo vojak pije. Vsa živila se morajo čimprej porabiti. To so temeljne misli, ki so vodile sestavljalce prve vojaške kuharske knjige za vroče dežele.
Prah — nevaren sovražnik
Izdali so dalje tudi primerna navodila, kako zavarovati živila pred prahom, kako jih v puščavi vskladiščiti in kako izdelovati kuhinjsko opravo in posodo. Ne kuhajo samo na ta način, da postavijo lonce na kamenje in pod njimi urijo, pač pa tvorijo puščavske »štedilnike« tudi prazni bencinski sodi. Temu namenu zelo dobro služijo tudi večje škatle od konzerv, ki jih do polovice napolnijo s peskom in ga napoje z bencinom. To so neke vrste puščavski »samovari«. Če ima človek srečo, da ustreli
kje kakšno gazelo, potem jo spečejo na ta način, da jo nataknjeno na raženj, kakor kakšnega prašička, ter jo vrte nad ognjem. Ireba pa jo je vrteti dve do tri ure, preden je pečena. Poslužujejo se pa še drugih načinov pripravljanja jedil. Kakor divji otočani nekaterih otokov v vročih krajih tudi na nemškem afriškem bojišču pražijo včasih jedila kar na razbeljenem kamnu ali med vročim peskom, pri čemer jih s kuhinjsko posodo vred zagrebejo vanj.
Zahtevajte povsod naš list!
Kako se dobivajo ali izgubljajo bitke in vojne
Ritn, J. sept. d. Ob zaključku tretjega in začetku četrtega vojnega leta objavljajo ameriški listi in časopisi članke, v katerih prihajajo na dan zanimiva priznanja. Tako na primer list »Far-las« Magazine« zatrjuje, da se vojna izgublja s tem, če se izgubljajo bitke, in pravi: »Bitke se zgubljajo, če na bojiščih, kjer se bije bitka s sovražnikom, ne zbereš zadosti orožja m ljudi. Angleži in Amerikanci so v teh treh vojnih letih pokazali, da niso v zadostni meri razumeli tega jasnega pravila. Mislijo, da se da zmaga dobiti tudi tedaj, če zgubljaš vse bitke, katerih se udeležuješ. Sleherna pobuda, katere so se Angleži in Amerikanci lotili v tej vojni, so se končale s polomi, katerih vsak Je bil hujši od prejšnjega Naše vojaško poveljstvo ni
doseglo nobenega uspeha in ee mu navzlic vsem naporom mi posrečilo iztrgati sovražniku iz rok pobude. Zavezniki so pokazali, da so preveč počasni in preveč previdni. Nič si ne jemljejo k srcu dejstva, da sedaj izgubljajo vojno proti osnim silam-Dnevnik »New English Statesman and nations« trdi, da je vojna tako resna zadevščina, katere 6e niti Angleži niti Amerikanci še niso dodobra zavedli, nato pa pravi: V prvih treh vojnih letih so Angleži zbirali poraz za porazom Igrajo vlogo borilca, ki je v prvi rundi izgubil v korist svojega nasprotnika. Sedaj je druga runda, toda se ne sme zanikati, da izgubljene točke prve runde ne bi imele svojih zlih posledic.
Roosevelt potrebuje bolivijskih kovin
Po zadnjih ocenah znašajo bolivijske rudne rezerve pol milijona ton
Iz Lizbone poročajo, da sta sklenili Unija in Bolivija pogodbo. Unija daje Boliviji kredit 25 milijonov dolarjev, zato pa dovoljuje Bolivija Uniji izkoriščati dragocena rudišča, ki so ji potrebna v vojni. Amerikanci polagajo posebno važnost na kositer, wolfiam in antimon. Pogodbo mora še odobriti bolivijska skupščina.
Pred izbruhom sedanje vojne se Amerikanci niso dosti zanimali za bolivijske kovine. Deloma so konkurirale bolivijske kovine z unijskimi, deloma pa je dobivala Unija te kovine od drugod Bolivija je morala prodajati svoje rude in kovine v Evropo. Pred vojno je vladal v gospodarskem oziru nesmisel: ameriško gospodarstvo je dobivalo bolivijski kositer preko angleških topilnic, ki so predelovale bolivijske koncentrate. Ko se je pričela vojna, so pričeli graditi Amerikanci v v6ej naglici veliko topilnico za kositer v Texas Cityju. Kakor posnemamo iz najnovejših poročil, je topilnica že dograjena. Z izgubo vzhodno-azij-slfih rudišč kositra, ki so dajala svetovnemu tr^u nad 75% vsega kositra, so postala za anglo-ame-riške dežele bolivijska rudišča silno važna in r&vnotako tudi nova topilnica, ki temelji na toli-v/ski rudi.
Pred vojno je igrala Bolivija v dovozu rud Uniji prav malo vlogo. Leta 1937 je uvozila Unija 88115 ton kositra; od tega je dobila iz Bolivije le 112 ton. Istega leta je uvozila Unija 1793 ton wolframa; od tega je dala Bolivija le 23 5 tone Unija je uvozila 1. 1937 13.818 ton antimona; iz Bolivije ga je uvozila le 1047 ton.
Hočeš ali nočeš, ameriška kovinska Industrija mora danes gledati, kako se dviga rudarstvo španske Amerike z njenim kapitalom, zlasti rudarstvo Bolivije. Unija ve, da bo po vojni izbruhnil poostreni konkurenčni boj v rudarstvu. Ve pa tudi, da je tista doba že minila, ko je imela vpliv v rudarstvu na vse dežele sveta. Tudi v španski Ameriki so nacionalne tendence že tako močne, da le neradi puste, da se zasidra tuj kapital. Sedanja konjunktura kovinskih proizvajalcev je prav ugodna za špansko Ameriko. Dovoz bolivijskih kositrovih rud je zaenkrat razočaraj Unijo. Bolivijski proizvodniki namreč nalašč pošiljajo malo rudarskega blaga, da bi na ta način umetno porasle cene za Amerikance.
Združene države lahko odpravijo pomanjkanje kapitala z državnimi kosojili, ne morejo pa odpraviti pomanjkanja delovnih sil. Če bi hoteli močneje črpati rudno bogastvo, bi morali imeti več rudarskih strojev. Bolivija ni mogla dosedaj razširiti svoje rudarske proizvodnje zaradi načina dela in zaradi kemičnih sestavin rude. Kositrovo rudo pridobivajo v Boliviji v običajnih rudokopih tako, da so proizvajalni stroški mnogo višji, kakor drugod (n. pr. v vzhodni Aziji), kjer ee dobiva ruda največ v dnevnem, kopu. Bolivijska ruda vsebuje 2—4% kositra, koncentrati okroglo
Po zadnjih ocenah znašajo bolivijske rudne rezerve okroglo 500.000 ton. Ker črpajo Amerikanci prenaglo rudišča, je pričakovati, da bodo
zaloge zadostovale največ za osem do deset let. Rudišča leže v višini 4.000 do 5.000 m, zato so delovne sile drage in prav tako prevoz.
Približno 80% celokupne proizvodnje odpade na 7 družb
od katerih je najvažnejša Patino Mineš. Poleg te so še važne: Cia. Unificada del Cerro de Potosi, Cia. Minera de Oruro, Cia. Aramayo Minas de Bolivia, Bolivian Tin & Tungsten Mifies Corp., Cia. Minera y Agricola Oploca de Bolivia in So-ciedad Empresa de Estano Araca.
Sedanji velik odjem v Uniji je povzročil, da so pričele izkoriščati rudnike posamezne družine. Tako črpanje pa vodi v roparski sistem. Ker nc razpolagajo z dovoljnimi finančnimi sredstvi, lahko eksploatirajo le bogatejša rudišča. Nagel dvig bolivijskih kositrovih rudišč je odvisen prvenstveno od tega, če bodo lahko Združene države ameriške dobavile bolivijski kositrovi industriji, zlasti manjšim podjetjem, modernih strojnih naprav.
Bolivija je od leta 1914 najvažnejša proizvajalka wolframa v iberski Ameriki. Proizvodnja je pred svetovno vojno skokoma naraščala, potem je zopet padla. Približno 50 odstotkov proizvodnje pridobe 4 družbe; ostanek odpade na vrsto manjših podjetij, ki poznajo ročno delo. USA je v pretekli dobi uvažala le malo bolivijskih wolfra-movih rud, največ zaradi tega, ker so bile nizko odstotne, skoro jalove. Zato nas je presenetita' da polagajo Amerikanci na te rude naenkrat toliko važnost. Ugodna plat sb močne rudne rezerve. Letno bo mogoče pridobivati 5.000 ton rud. Toda treba bo zlasti dvigniti strojno tehniko pridobivanja.
V	letih 1915 do 1917 je bila Bolivija takoj za Kitajsko najvažnejši proizvajalec intimona. Po svetovni vojni je proizvodnja padla, in trajala z malimi presledki do leta 1934. S početkom konflikta na Daljnem Vzhodu je porasla produkcija v Boliviji. Od leta 1938 je dežela
največji proizvajalec antimona na svetu
Tudi antimonovo rudo pridobivajo največ z ročnim delom. Rud« pa kopljejo le tedaj, ako so cene ugodne in če je dovolj delavcev na razpolago. Koncentrati vsebujejo še svinec, baker in arzen, tako da nimajo zaradi teh primeri visoke cene na trgu. Danes pa je tudi ta materijal za Amerikance dragocen.
Rudniški izvoz Bolivije se je dvignil zaradi vojne, vendar še ne v oni meri, da bi Amerikanci to pomoč občutili. Zaradi tega je dala Unija sedaj tudi Boliviji kredite.
Unija mora dvigati bolivijsko rudarstvo, ker rabi važnih mineralov za narodno obrambo. Kakor hitro bo vojna končana, bo končana tudi posebna konjunktura Soglasje, ki vlada med ibersko Ameriko in Združenimi državami, bo najbrž zopet skaljeno.
SELMA LAGERLOEF:
r\r\
91
NA RAZPOTJIH SRCA
HOMAN
Toda z velikim pogumom	in	polnim	zaupanjem, se je	mladi
pater lotil nevarnega besedila	ter	podal	zanj pravi smisel	in po-
men. Kakor da bi ga vodil nek sveti navdih, je podal priliko v vsej njeni prvobitni lepoti in vsej tajinstveni globini. Tako je bilo, kakor da M človek imel pred seboj staro slikarijo, pokrito z večstoletno umazanijo, pa bi jo potem umil in jo spet oživil kot mojstrovino.
Čim dlje je Karlina poslušala, toliko osuplejša je bila.
»Odkod neki mu to prihaja	na	jezik?«	si je mislila. >Saj	ni on
tisti, ki sedaj govoril Bog sam	mu	je dal	svoj glas in govori skozi
njegova usta It
Da, tudi prošt sam je prislonil roko k ušesu, da mu niti ena beseda ne bi ušla. Karlina je to videla, toda videla je še mnogo več. Moški v cerkvi, takšni, ki so se najrajši bavili z globokimi in resnimi stvarmi, so bili očitno najpazljivejši poslušalci. In tedaj je Karlina spoznala eno: odslej naprej se bodo vsi izogibali besed, češ da Karel Artur pridiga le za ženske in da mu lepa zunanjost pri tem dobro pomaga.
Vse je bik) popolno. Karlina je bila srečna. Vpraševala se je, ali je morebiti življenje res zopet postalo tako sijajno in tako bogato, kakor je bil ta trenutek.
Morda je bilo na pridigi	Karla Arturja	najbolj	značilno, da so
M	vsi ljudje med njegovim	govorom čutili	proste	svojih skrbi in
ae	jim je v srca naselil mir. Čutili so se v veštfSih	rokah dobrega
in	modrega človeka. Nič jih	ni bilo strah,	nasprotno, bili so celo
ponosni. Mnogi izmed njih so v svojem srcu naredili zaobljubo, ki so jo pozneje skušali vemo izpolniti.
Naj je bila Se tako lepa in vzpodbujajoča, vendar edino, kar je to nedeljo naredilo najmočnejši vtis na vse obiskovalce cerkve.
Tudi razglasitev oklicev ne. Ko je bil prebran oklic, ki se je tikal Karline, so ga vsi sicer poslušali z veliko nejevoljo, toda ljudje so že vnaprej vedeli, da pride na vrsto. Ne, bilo je nekaj čisto drugega.
Karlina je poskušala, da bi takoj po končani pridigi zapustila cerkev. Toda ni se ji posrečilo, ker je bila cerkev nabito polna. Tako je morala torej ostati tudi ves čas službe božje na svojem mestu. Ko so se potem "vsi ljudje trumoma obrnili proti izhodu, je skušala na vsak način priti na vrsto prva. Pa tudi to se ji ni posrečilo. Nihče se ji ni umaknil. Nihče se je sicer ni lotil, toda prav tako ji nihče ni kazal posebne obzirnosti.
Nenadoma je začutila, da jo obdajajo sovražniki. Več njenih znancev se ji je umaknilo, ko je stopila v njihovo bližino. Ena edina pa je stopila k njej in to je bila njena hrabra sestra, gospa dr. Romelius.
Ko sta končno obe zapustili cerkvena vrata, sta za trenutek obstali.
Na poti od cerkve se je več mladih fantov iz občine razpostavilo ob cesti. V rokah so imeli šopke iz osata, rumeno listje in ovenelo travo, ki so jo z vso naglico nabrali ob cerkvenem obzidju. Njhove namene je bilo nemogoče spregledati. Hooteli so te šopke izročiti Karlini kot čestitke za zaroko. Visoki kapitan Hammarberg jo stal nekoliko naprej pred ostalimi. V vsej občini so ga imeli za na j večjega šaljivca in za najzlobnejšega človeka. Sedaj se je ravno šopiril z namenom, da bo zdeklamiral primerno vo&čilno pesem.	1
Vaščani »o tvorili gost krog okrog mladeničev. Veselili so se, da bodo slišali, kako bodo opsovali in izsmejali mladenko, ki je svojega ženina zavoljo denarja in premoženja pustila na cedilu. Da celo, kar vnaprej so se smejali: Hammarberg ji gotovo ne bo prizanesel.
Kazalo je, kakor da se strah loteva tudi že gospe dr. Romelius. Poskušala je svojo sestro zopet potegniti v cerkev, toda ta se je branila.	*
»Saj ni niči, je rekla. »Sedaj nobena stvar nima več nobenega pomena.«
Počasi sta se obe sestri približali gospodom, ki so čakali nanjo. Njihovi obrazi so se že razvlekli v silno prijazen nasmeh.
Toda čisto nepričakovano je Karel Artur pritekel h Karlini in gospej dr. Romelius. Bil je ravno stopil mimo, zapazil neugoden položaj in jima pritekel na pomoč.
Starejši sestri je ponudil roko, pomahal s klobukom čestitu-jpčim gospodom, jih z lahnim zamahom roke pozval, naj odnehajo od svoje namere, potem pa obe sestri mirno popeljal navzdol po deželni cesti. Toda ta dogodek je bil nekaj, kar se ni videlo vsak dan. — Karel Artur je vzel Karlino v zaščito in to je bila z njegove strani lepa poteza. Od cele te nedelje je edino to ostalo ljudem v živem spominu.
Kazenska pridiga
V	ponedeljek popoldne je Karlina odšla na vas, da bi se pogovorila s svojo sestro gospo dr Romelius. Zdravnikova žena se je neobičajno, kakor večina članov družine Loewenakoeld, zanimala za nadnaravna vprašanja. Rad je pripovedovala, da je videla sredi belega dneva mrtve, kako so hodili po cesti. Ni je bilo še tako neumne bsajke, ki je ta ženska ne bi verjela. Karlina, ki je bila malo drugače razpoložena, se je doslej sestrinim zgodbam vedno le smejala, sedaj pa jo je vseeno obiskala, da bi slišala njeno mnenje o uganki, ki jo jo bila mučila noč in dan.
Po neprijetnem nastopu pred cerkvenimi vrati se je v mladenki zopet prebudila zavest o njeni posebni nesreči. Kakor tisti dan, ko ji je Sliagerstroem	v Oerebru	poročal	o oklicih,	se ji i®
tudi sedaj vsiljeval občutek,	da so jo neznane	sile dobile	v oblast
in da jo bodo odvlekle neznanokam. Bila je začarana in zdelo se ji je, da jo zasleduje neko	tajinstveno	zlobno	bitje, ki jo	je odtrgalo od Karla Arturja in Še	kaj naprej	zgrinja	nanjo nove	nesreče.
Mladenka, ki se je ta dan počutila silno utrujeno in ubito <xi nerazumljive trudnosti, je počasi in povešenih oči stopala proti naselbini krog cerkve. Ljudje, ki so jo videli,	so	bili mnenja,	da
jo grize vest	in se jim zalo ne upa pogledati v	oči.
Z velikimi napori je Karlina končno dospela na vaško cesto in se vlekla ravno mimo žive ograje, ki je obdajala organistovo hišo, ko so	se vrtna vrata odprta. Slišala je,	da	je nekdo	stopil
na cesto in	usmeril svoj korak naprej za njo.
Za Ljudsko tiskarno * Ljubljani i 1®** Kramarič — Izdajatelji tni. Sodja — Uredniki Mir*o Javornik - Bokoplan ee rračame — »Slovenski dom« tzbaja ob delemiMb ob il - Mesečna naročnin« lt lir, sa teoseautro 15 Ur - UrednUtvoi Kopitarjeva nliea »00 - Uprava* Kopitarjeva alica t, Ljubljana - Teletu it er,. M-41 de — Podrainlcai Nove mealo