KOTIČEK GOSPODA DOROPOLJSKEGA Velecenjeni gospod Doropoljski! Odgovor: Ljuba Solza! Ker vedno čitam v .Zvončku", da Vam - , -r ± ¦ pišejo kotičkarji, sem se tudi jaz namenil, da Najlepse, kar ima Trst, je morje, naše Vam pišem in se pridružim kotičkarjem. - morie, Jadransko morje! In kopanje v njem Hodim v III. oddelek I. razreda Ciril-Metodove - kako &\™ !,e. *?,! In solnce ~ ka^<> ?veh Sole v Rožnem dolu. Učim se rad. Imam še m žge! In trzaški Slovcnci - kako vr h ljudje enega brata, ki že hodi v šolo. Tudi sestro fo to! In okolica tržaška - kako lepa je, sem imel, pa je prej umrla, preden je videla k*k° ]e vsa naša! Na tej krasni naši zern^. rožnidolsko vas. — Prosim za odgovor! blva ™* zavedm slovenski narod, ki ljubi svojo domovino in svoj dragi materinski jezik. Srčno Vas pozdravlja Vas vse objema moj duh z iskrenimi po- Zmaeoslav Pipan, zdravi> posebno Tebe in Tvoj Ijubi dom! x i itf aa n Naši ste in nasi ostanete! učenec I. razr. III. oddelka * v Rožnem dolu. Velecenjeni gospod Doropoljski! To gospo poznam še iz Trsta ter sem jo „...,, 1 v ... ,. posnel iz prve številke BZvončka\ ki sem jo Tudl p Vam hocem pisati par vrstic, dobil.Prosim.povejtemi.akoje dobro posneta! ker. sem člta'a v kotičku nZvončka" toliko Vasih pisem. Doma sem iz Gornjega Krapja Odgovor: pri Ljutomeru. Naša vas stoji ob ogrski meji. Ljubi Zmagoslav ! Blizu teče reka Mura. Obiskujem II. oddelek II. razreda Ijudske šole na Cvenu. Rada hodim Posnel si sliko gospe Antonije Germkove, v šolo in se učim. Tudi jaz imam naročen in reči moram, da Ti je delo še precej dobro .Zvonček". Jako rada ga prebiram. uspelo. Le vežbaj se v risanju - posebno v Vas , pOzdravlja vdana risanju po naravi — pa nam utegneš še kai ,, . _ lepega natisati za .ZvonEek" ! ,.. Manca Brumnova. Odgovor: * Ljuba Marica! Velecenjeni g. Doropoljski! , Vefeli. "f; d« se^ °Siašaf tudi,Ti' vrl^ & v ' slovenska deklica tam dalec od ogrske raeje! Po dolgera času Vam zopet pišem pismo, Bližina tujega naroda ne more zamoriti v nas da me ne pozabite in da Vam sporočim kaj ljubezni do slovenske zemlje, ker ta ljubezen tržaških novic. globoko korenini v naših srcih. Ta ljubezen Tudi Vam je dobro znano, da v Trstu ni je naša sveta dediščina, ki smo jo prejeli od posebno lahko živeti. Poieg drugih sitnosti svojih staršev in ki prehaja od roda do roda. nas zopet večkrat obiskujejo sovražni sršeni, Ona nam daje moč in pogum, da neomajno ki se jih posebno mi otroci bojimo. Pri vsem vztrajamo v delu za dom in rod! tem sera se že danes, 26. majnika, kopala. * Sla sem v Barkovlje pod milo nebo. Bila je Velecenjeni gospod Doropoljski! že vsa obal polna ljudi. Solnce je pripekalo, T , . , .. . ... ^ » , „ da smo prišli domov vsi ožgani. Tam je bilo . . Letos »em Sl.tu.d/ J« "«"*! .Zvoncek", tako lepo, da smo celo pozabili na glad. kl & P.osebno rad c.tam. In en moj součenec ,,.,... , , , . , ° lma knjigo o Martinu Krpanu, slike v knjigi Morje Adnjansko, kako si lepo! radi giedamo. Gospodična nam v šoli čita Ni li res, g. Doropoljski? pravljice od gospoda Milčinskega. Jaz sem Srčnovas pozdravlja in se Vam zahvaljuje do™ na ^ffK^ °flk,e Tif- H°fm ' ' ' ' v 2. razred, 1. oddelek. V šolo hodim rad. Vam vdana Srčn0 Vas pozdravlja vdani ^ Solza Germkova. Stanko Šrajnar na Cvenu. Odgovor: konja odpeljal, ga sreča Nemec, rekoč: ,Wo-' Ljubi Stanko! hin?" Kmet: »Saj še ni hin.* Nemec: ,Du bist ein Esel." Kmet: ,Nisem nič jezen." Pozdravljen tudi Ti, ljubi »ZvončkoV na- Prosim, priobčite to pismo v kotičku g. ročnik od daljne ogrske meje! Lepa je knjiga Doropoljskega! o Martinu Krpanu, o tem slovenskem junaku, c snnHnV!1I1iftll ki je rešil Dunaj krvoločnega Brdavsa. Pa b sPoštovanJem tudi Milčinskega pravljice so jako lepe. Otroci Bojan Kraut, jih s slastjo prebirajo, a tudi jaz sem jih pre- učenec IV. razr. v Kamniku. bral z velikim veseljem. Hvaležni morate biti Odgovor: svoji gospodični učiteljici, ki vam daje tako Ljubi Bojan! tečne duševne hrane! ^ Kmet je bj, vinjen_ ^ sL mu jL ponL_ Ve.ecenjeni gospod Doropo.jski! «J» ff^« fL ^'v ™1 DanesVam pišem prvič. Hodim v III. raz- Ker je možu od pijanosti brenčalo po glavi, red. Z veseljera čitam .Zvonček". Rešil sem seveda ni mogel umeti tujega jezika. — uganko številke 4., ki se glasi: .Peter stoka Tvoi' smešnici dostavljam le toliko, da ni za in ječi". Imam dva bratca Vitoja in Sergeja. nikogar častno, kdor se iz drugega norca Vito hodi v šolo v I. razred, Sergej je pa še dela- Z žaljivimi nazivi ne smemo nikogar majhen. Moj papa je notar. obkladati! S spoštovanjem Vas pozdravlja Cenjeni "*d Doropoljski, Bojan Kraigher, učenec III. razreda v Postojni. Tudi jaz Vam želim par vrstic pisati in OJgovor: prosim, da jih priobčite v .Zvončku". Star Liubi Bojan! sem ^? 'e* 'n hodim v IV. razred, II. odde- lek. Že drugo leto sem naročen na Vaš Tudi Tvoje prvo pismo radosten priobču- .Zvonček", ki mi jako ugaja. Moj ata je nad- jem. Doma si \z slovečega mesta, ki je znano učitelj tukaj v Žetalah. Imam še dve sestrici zaradi svoje čudovite jame dalcč po svetu. in enega bratca vojaka. Pred vojno je imela Postojna vedno mnogo z odličnim spoštovanjem Vaš tujcev — celo Američani so hodili gledat Hinko soto5ek njeno podzemeljSKO čudo. Ko mine sedanji Žetale nri Rntratru vojni vihar, upamo, da piidejo zopet tujci k ods?ovo ' nogaicu. vam na obiske — občudovat lepoto sloven- ° ' Liubi Hinko1 skega sveta! ' * Tako je prav : že drugo leto si »Zvončkov* Cenieni g. Doropoliski! naročnik! Dosti je slovenskih dečkov, ki bi Te lahko posnemali. Storili naj bi tako, kakor Ne zamerite, da Vam pišem že tako pozno, je napravil oni Cvetko, ki govori o njera pe- ker prej nisem vedel za Vaš naslov. Jako rad sem, priobčena na prvi strani zadnje .Zvon- berem .Zvonček", zato Vas prosim, pošljite čkove" številke. Saj dobi ta in oni kako kro- mi ga vsak mesec en zvezek. Nadalje Vas nico v dar. Naj jih lepo spravlja in zbira in prosim, koliko stane naročnina za nevezani kadar jih ima 6 na kupčku, pa — hajdi na »Zvonček" ? pošto z njimi! Pozdravlja Vas . * Vojko Skrt Drag' gospod Doropoljski! o. . v Radovl)ici- Pišem Vam prvič. Jaz sicer ne naročam ° " , . .. ,, .. , .Zvončka", ampak moja prijateljica. Jako rad ljudi vojko! bi dobjl y