kra ljes tvo), Experimentsastoolsforlearning:Lessonsfrom20yearsofpracticingtheartisanshipofcoo- perationintheclassroom,lab,andfield (Juan Ca mi lo Car de nas, And ska uni ver za, Ko lum bi ja). Iz sto pala so tudi pre da va nja pre jem ni kov na gra de Eli nor Os trom: Onpositivismandthecommons (Ugo Mat tei, Uni ver za v To ri nu), Co-managingcoralreeffisheries (Jos hua Cin ner, Uni ver za Ja me sa Coo ka, Av stra li ja). Iz vrst prak ti kov je na gra do za svo je tri de set let no pri za de va nje za po vr ni tev nek da njih skup - nih vaških zem ljišč, ki jim jih je od vze la država, pre je lo združenje AsociacionForestaldeSoria iz Špa ni je (sli ka). Prev zel jo je njen vod ja Pe dro Au gu stin Me dra no. Slo ve ni jo smo na kon fe ren ci za sto pa li Ma te ja Šmid Hri bar in Pri mož Pi pan z Geo graf ske ga inšti - tu ta An to na Me li ka ZRC SAZU, Ne ven ka Bo ga taj z An dra goškega cen tra Slo ve ni je, Slo ven ka Ro mi na Ro de la pa je za sto pa la Uni ver zo Södertörn na Šved skem. Na kon fe ren ci smo pred sta vi li tri pris pev ke: Commonsandecosystemservices:Intersectionsandopportunitiesforexploringgovernanceof naturalre- sourcesandbenefitsfromnature(av to ri ce: Cat he ri ne Tuc ker, Ne ven ka Bo ga taj, Ro mi na Ro de la, Mateja Šmid Hri bar, Mau ri zia Si gu ra in Mimi Ur banc), Diversityofforest-communityrelations inEurope:An analyticalexaminationthrougha case-studyapproach(av tor ji: Ne ven ka Bo ga taj, Pao la Gat to, Anna La - wren ce in Gun Li de stav) terA casestudyofcommunity-basedwatermanagementinČadrginSlovenia’s TriglavNationalPark(av tor ji: Pri mož Pi pan, Ma te ja Šmid Hri bar in Mimi Ur banc). V četr tek, 13. ju - li ja je bilo po ce lot ni Ni zo zem ski or ga ni zi ra nih enajst ek skur zij iz raz ličnih po dročij uprav lja nja skup nega. Na sled nja kon fe ren ca IASC bo po te ka la v Limi v Pe ru ju leta 2019. Več o Med na rod nem združenju za preučeva nje skup ne ga je do stop no na splet ni stra ni: https://www.iasc-com mons.org/. Pri mož Pi pan, Ma te ja Šmid Hri bar Te mat ska kon fe ren ca Med na rod ne geo graf ske zve ze Bu ka rešta, Tul cea, Ro mu ni ja, 11.–15. 9. 2017 Sre di sep tem bra je v Ro mu ni ji po te ka la te mat ska kon fe ren ca Med na rod ne geo graf ske zve ze (IGU), ki sta jo or ga ni zi ra la Geo graf ski inšti tut Ro mun ske aka de mi je zna no sti (InstitutuldeGeografie,Aca- demiaRomână) ter Fa kul te ta za geo gra fi jo Uni ver ze v Bu ka rešti (FacultateadeGeografie,Universitatea dinBucureşti). Tako ime no va ne te mat ske kon fe ren ce so nova ob li ka med na rod nih kon fe renc v ok vi - ru IGU-ja, ki mo ra jo ime ti ja sno do ločeno te ma ti ko, ki za nima širšo geo graf sko skup nost, v nje no or ga ni za ci jo pa mo ra jo biti vključene vsaj štiri ko mi si je IGU-ja. Pri or ga ni za ci ji so v ok vi ru IGU-ja so - de lo va le štiri nje ne ko mi si je: Ko mi si ja za spre mi nja nje rabe tal in po krov no sti zem ljišč, Ko mi si ja za bio di ver ziteto, Ko mi si ja za zdrav je in oko lje ter Ko mi si ja za lo kal ni in re gio nal ni raz voj. Na kon fe renci je so de lo va lo pre ko 70 ude ležen cev iz 19-tih držav. Kon fe ren ca se je s ple nar ni mi pre da va nji in poz - dra vom pred stav ni kov or ga ni za tor jev in Med na rod ne geo graf ske zve ze začela v pro sto rih Ro mun ske aka de mi je zna no sti v Bu ka rešti. Po končanem ple nar nem delu smo se ude leženci od pe lja li v Tul ceo, me sto ob Do na vi v vzhod ni Ro mu ni ji, kjer se je kon fe ren ca na da lje va la s pred sta vi tva mi pris pev kov v treh vzpo red nih sekci jah. So de lav ca Geo graf ske ga inšti tu ta An to na Me li ka ZRC SAZU sva pred sta - vi la pris pe vek Hraški list ne ki – pri mer kul tur ne po kra ji ne na Go renj skem (sli ka 1). Člani uprav nih od bo rov po sa mez nih ko mi sij so srečanje iz ko ri sti li tudi za se sta nek z raz pra vo o na dalj njem delu ko - mi sij. Or ga ni za tor ji so dva dne va kon fe ren ce na me ni li stro kov ni ma ek skur zi ja ma. Na prvi ek skur zi ji smo se ude leženci ob plov bi po del ti reke Do na ve (sli ka 2) sez na ni li z geo graf ski mi raz me ra mi tega ob močja. Do na vi na del ta na sti ku s Črnim mor jem je naj večja in naj bolj ohra nje na del ta v Evro pi. Nje - na po vršina je prek 300.000 ha. Tu pre bi va več kot 300 vrst ptic in pre ko 45 vrst slad ko vod nih rib. Za ra di biot ske pe stro sti je bila leta 1991 vpi sa na na UNESCO-v sez nam. Dru ga ek skur zi ja je bila na me nje na spoz na va nju Do brudže, ene od de se tih zgo do vin skih po kra jin v Ro mu ni ji. Po kra ji na, ki so jo že v 7 sto let ju pr. Kr. na se li li Grki, je bila do leta 1396 bol gar ska, za tem pa je prešla pod upra vo Os man ske - ga ce sars tva in bila raz de lje na med Romunijo in Bol ga ri jo. Za ra di pe stre ga zgo do vin ske ga do ga nja nja na tem ob močju je zanj značilna izred no pe stra et nična se sta va. Po po dat kih po pi sa iz leta 2011 pre - vla du je jo Ro mu ni, sle di jo jim Tur ki, Li po va ni (ru ske ga et ničnega iz vo ra), Romi, Grki, Ukra jin ci in 148 Zborovanja Geografski vestnik 89-2, 2017 149 Geografski vestnik 89-2, 2017 Zborovanja Slika1:MatejGabrovecmedpredstavitvijoslovenskegaprispevka. M AT JA Ž G ER ŠI Č Slika2:SkupinskafotografijaudeležencevnaladjimedplovbopoDonavinidelti. A RH IV O RG A N IZ AT O RJ EV 150 Zborovanja Geografski vestnik 89-2, 2017 pri pad ni ki šte vil nih dru gih et ničnih skup no sti. V hri bov ju Munții Măci nu lui je bil za ra di pe stre na - rav no geo graf ske se sta ve raz glašen na rod ni park, v vasi Gre ci smo si og le da li mo der no in for ma cij sko sre dišče. Na kon cu smo obi ska li še Kon stan co, po membno črno mor sko pri sta nišče in uprav no sre dišče Do brudže. Po kon gre sna ek skur zi ja je bila or ga ni zi ra na v južni del Kar pa tov (slika 3) in Tran sil va ni jo, kjer smo si ogle da li Braşov in Si biu. Mat jaž Geršič, Ma tej Ga bro vec Kon gres Evrop ske ga združenja za po kra jin sko eko lo gi jo Gent, Bel gi ja, 12.–15. 9. 2017 Kon gres Evrop ske ga združenja za po kra jin sko eko lo gi jo je le tos po te kal pod ge slom »Od vzor cev in pro ce sov k lju dem in de ja njem« (Frompatternandprocesstopeopleandaction). Kon gres je or ga - ni zi ral Od de lek za geo gra fi jo Uni ver ze v Gen tu (sli ka 1) v so de lo va nju z Evrop skim združen jem za po kra jin sko eko lo gi jo (EuropeanAssociationforLandscapeEcology), ki je ena iz med en ti tet Med na - rod ne ga združenja za po kra jin sko eko lo gi jo (InternationalAssociatonforLandscapeEcology – IALE). Ude leženci so prišli prak tično s ce le ga sve ta ter pred sta vi li za ni mi ve re zul ta te svo jih ra zi skav z raz no - li kih po dročji, vsem pa je bilo skup no ra zi sko va nje po kra ji ne. Kon gres je bil zato raz de ljen v 27 sklo pov – sim po zi jev, ki so bili raz de lje ni v se dem te mat skih sku pin: po kra jin skoe ko loške me to de in teh ni ke, ekosi - stem ske in po kra jin skoe ko loške sto ri tve, pro duk tiv ne po kra ji ne, kul tur ne po kra ji ne kot točka srečeva nja, trans dis ci pli nar nost: mo ni to ring po kra jin in do je ma nje po kra ji ne, načrto va nje in uprav lja nje po krajin ter izo braževa nje o po kra jin ski eko lo gi ji. Prvi dan kon gre sa, 11. 9., je bil re zer vi ran za dok tor ske štu den te, saj je bil or ga ni zi ran tečaj o osno - vah ra zi sko val ne ga dela ter pi sa nju dok to ra ta. Dru gi dan pa se je z uvod ni mi pre da va nji urad no začel Slika3:LedeniškojezeroBâleav Karpatih. M AT EJ G A BR O V EC