Listje in cvetje Modrost v pregovorih, domačih in tujih. Iskati. Čim počasneje kdo išče sebe, tem hiireje najde Boga. Kdor veliko išče, mu veliko manjka. Kdor dolgo išče, ne mara dati. Išči, pa boš našel. — Kdor išče, ta najde. — Kdor išče, ta najde; kdor spi, temu se sanja, — Kdor išče, ta najde; kdor nič ne najde, je slep. Kar je kdo iskal, to je našel. Kdor nič ne išče, nič ne najde. Mnogi iščejo, pa le malokdo dobi. Marsikdo išče kaj, česar noče najti. Ko bi iskali, kar bi morali, bi imeli vedno to, kar bi hoteli. Kdor išče, česar ne sme, ta najde, česar ne mara. Vsakdo išče sebi enakega. Vsakdo išče svoj dobiček. Reki. Kar si iskal, to si našel. Iščeš konja (osla), pa jahaš na njem. Išče včerajšnjega dneva. — Išče dlako v jajcu. (Kaj takega, kar ni mogoče n a j t i.) Išče iglo v senenem kupu. Iskra. Iskre napravijo ogenj. Tudi majhna iskra sveti v temi. Majhna iskra (iskrica) napravi večkrat velik požar (velik ogenj). — Majhna iskra požge velik gozd. Veliko isker napravi velik ogenj. Ena sama iskra lahko požge celo sta-novanje. — Ena sama iskra lahko razžene celo smodnišnico. Iskra, ki v vodo pade, je izgubljena. Iskro je treba zatreti, preden se vname platnen. — Iskro pogasi, dokler je čas. Kdor iskre seje, bo plamen žel. Kdor se iskre boji, ne postane kovač. m. Kdor ne gre, ne pride. Ta gre daleč, ki se nikoli ne vrne. Čim dalje greš, tem dalje ti kažejo. Ne gre vselej tako, kakor kdo hoče. Če ne gre, je treba drugače začeti. Ne glej na to, kar gre, marveč na to, kar pride. Kdor hoče daleč iti, mora zgodaj vstati. Kdor hoče daleč iti, mora počasi hoditi. Nekateri gredo zgodaj, nekateri pozno domov. (Nekateri umrjo v mlado-sti, drugi v poznejši dobi.) Reki. Tja jih gre pa še več. (Č e k d o mahne, pa ne zadene.) To gre z volovsko pošto (kot po polževi tekalnici). To gre kakor blisk (kakor* izstreljena krogla). Gre, kot bi ga vsaka stopinja stala cekin. Pojdi se solit! Nove knjige. 1. Iz moje celice. M. Elizabeta, O. S. Urs. Ljubljana 1916. Založil uršulinski samostan v Ljubljani. Cena: vez. 3 K 80 vin., broš. 2 K 20 vin. — Mnogoštevilne nežne in izborne poezije M. Elizabete, priobčene v raznih časnikih, so slovenskemu občinstvu dovolj znane, da jih ni treba šele hvaliti in priporočati. Zato nas tembolj veseli, da so te krasne cvetke, zbrane in povite v okusne vence z napisi: »V s v i t u v e č n e 1 u č u. 32 »R o s a m y s t i c a«, »M ed limbarji« in »K j e r m i r t e cveto«, izšle v posebni, tudi po vnanji obliki prikupni knjižici. Vse je idealno v tej zbirki in bogoljubna plemeni-tost preveva v lepi besedi in v pesniškem vzletu dovršene pesmice. Zlasti bodo našle resno misleče deklice tu najboljšo dušno hrano, četudi nimajo poklica za samostansko življenje. 2. Veliki cesar. Spisala gospa Ivanka Klemenčič. Izdal F r. P e t r i č , mestni učitelj v Ljubljani. Samozaložba. Tiskala Katoliška tiskarna 1916. Cena 1 K, po pošti 1 K 20 vin. — Knjižica je bogato ilustrirana; posebno jo krasita obe čelni sliki, pokojnega in sedanjega cesarja, v barvotisku. Knjižica popisuje vse najimenitnejše dogodke in ukrepe za časa vlade cesarja Franca Jo-žefa L, njegovo življenje in družinske raz-mere ter nastop vlade Njegovega Veličanstva cesarja Karla I. Knjižica, ki jo toplo priporo-čamo, se prodaja v raznih knjigarnah ter — zlasti ob skupnih naročilih — tudi pri iz-dajatelju Fr. Petriču, mest. učitelju, Vič-Glince, vila »Mina«. Kratkočasnica, Dobra kupčija. Kmetič gre po mestu in pride do prodajalne, kjer ni bilo vidcti nič blaga v izložnem oknu. Radoveden se približa menjalcu in ga vpraša, kaj da prodaja. Ta mu nevoljno odgovori: »Oslovske glave pro-dajam.« — »Lej ga no,« se nasmehne kraetič, »to morate imeti pa dobro kupčijo, ker ste sami ostali tukaj.« Prav so rešili: Štuler Jurij, Dolin-čiče pri Pliberku; Mesar Minka, učenka V. razr. Lichtenthurnovega zavoda v Ljubljani; Razinger Franica, učenka na Blejski Dobra-vi; Kramar Anton, mizar v Mateni; Fabian Milan, Jerman Janez, Cizel Pavel, Strgar Vladko, učenci v Kamniku; Bischof Mimica, Heda in Rudolf, učenki in učenec v Ljub-ljani; Osterman Karlo v Kandiji; Kunc Mi-lenka v Novem mestu; Jerman Ivan, učenec IV. razr. v Kamniku; Kušlan Dragica, učenka III. razr. v Kranju; Usenik Ivan, Elko, Rafael, učenci na Blokah; Peternel Anica, učenka IV. razr. pri uršulinkah v Ljubljani; Med-vedič Milka in Fanica, Ličan Marija in Ton-čka, Stolfa Vida, Huber Zinka, Šircelj Tinka in Douša Dragica, učenke samostanske šole v Trnovem; Baraga Pepi in Maks, Turek Minka in Franc, učenci v Ljubljani; Avšič Mici, Benedik Mila, Bregar Erna, Česen Mici, Erjavec Mici, Grohar Valči, Gruden Franica, Hodnik Štefka, Hafner Marica, Korenčan Milka, Kočevar Anica, Kosmina Zorka, Kotz-bek Edita, Lavtižar Zinka, Lavrič Iva, Liko-zar Ivanka, Marolt Lili, Pipp Mici, Senica Olga, Strumbl Olga, Žbontar Malči, gojenke uršul. samostana v Škofji Loki; otroci ljud. šole na Kalu; Regally Ljudmila, učenka I. gimn. razreda v Ljubljani; Kremžar Stanko, učenec V. razr. v Spod. Šiški; Volk Vera in Roblek Lidija, učenki v Podgradu (Istra); Gruden Marija in Nučič Marija, učenki V. razr. v Dol. Retjah. Odgovor na šaljivo vprašanje v Št. 1. Najlažje se naučimo materinega j e z i k a,* Prav so odgovorili: Štuler Ju-rij, Dolinčiče pri Pliberku; Schnabl Marija, učenka II. razr. pri Sv. Trojici nad Dobom; Gabrijelčič Cirila in Vida, učenki v Mošnjah; Mesar Minka, učenka V. razr. Lichtenthurno-vega zavoda v Ljubljani; Cizel Pavel in Jer-man Janez, učenca v Kamniku; Bischof Mi-mica, Heda in Rudolf, učenki in učenec v Ljubljani; Osterraan Karlo v Kandiji, Kunc Milenka v Novem mestu; Kušlan Dragica, učenka III. razr. v Kranju; Usenik Ivan, Elko, Rafael, učenci na Blokah; Peternel Anica, učenka IV. razr. pri uršulinkah v Ljubljani; Medvedič Milka in Fanica, Ličan Marija in Tončka, Stolfa Vida, Huber Zinka, Šircelj Tinka in Douša Dragica, učenke samostan-ske šole v Trnovem; Baraga Pepi in Maks, Turek Minka in Franc, učenci v Ljubljani; otroci ljudske šole na Kalu; Volk Vera in Roblek Lidija, učenki v Podgradu (Istra); Gruden Marija in Nučič Marija, učenki V. razr. v Dol. Retjah. * Nekateri so odgovorili: »Opravljivega in obrekljivega jezika«. Šegav odgovor, a menda ne brez podlage. »Vrfec« izhaja I. dne vsakega meseca in stane s prilogo vred za vse leto 5'20 K, za pol leta 2'60 K. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Pred škofijo št. 9. Izdaja društvo »Pripravniski dom«. — Urejuje Anton Kržič. — Tiska Katoliška Tiskarna v Ljubljani.