Nazaj v organizacijo......1 Čebelarska zadruga.......2 Matica s pristriženimi krili .... 4 Končna sodba o sivi ajdi.....6 Kako pospešiti konsum medu ... 8 Vesti iz podružnic .......9 Drobiž...........13 Listek: Skrivnost rožnega popka . . 14 Uredniška listnica. Prihodnja štev. bi morala iziti 1. febr., a se bo najbrže za-kaznila, ako bodo podružnice s svojimi izkazi tako počasne! — Vsa zaostala tvarina pride v 2. štev. na vrsto. Listnica uprave. Vse podružnice nujno prosimo, da nam nemudoma pošljejo imenike članov. Prvo številko srno poslali vsem lanskim članom. Novi člani jo dobe naknadno. — Obenem z imeniki nam pošljite tudi celoletno članarino. Na prijave brez plačila se ne b o m o ozirali. 2. štev. pošljemo samo tistim, ki bodo pravočasno plačali članarino, dočim drugim list brezpogojno ustavimo. Listnica tajništva. Društvena pisarna se nahaja sedaj v Marijanišču, soba št. 36 (pritličje desno). Ker je mesto potovalnega učitelja uikinjeno, še ne vemo, kako bo s potovalnim poukom v tekočem letu. Vendar naj nam podružnice vkljub temu spo-roče^ svoje želje, ki jih bomo po možnosti upoštevali. — Z ozirom na razna vprašanja sporočamo ,da podružnice pri prirejanju predavanj in tečajev nimajo nikakih stroškov. Blagovni oddelek, opozarja vse člane naj inu čimpreje ponudijo vosek v nakup. — V zalogi imamo samo še panje na 9 okvirjev, kar naj člani pri naročilu upoštevajo. Deželno centralno čebelarsko društvo za Češko je izdalo dve lepi knjižici, ki jih je prejelo uredništvo v pregled in sicer: »Cesta do riše včel« (Pot v kraljestvo čebel) po F. Hevensonu predelal ravnatelj F. Sadek. Ljubka knjižica, ki na poseben, otroški duši pristopen način obravnava čebelno življenje in njeno delo v korist prirodi in nam; 118 strani obsegajoča knjiga je opremljena z lepimi izvirnimi slikami, stane 9 Kč. — »V č e 1 a i' s k y Kal en d ar« (Čebelarski koledar) za leto 1924, v katerem se nahaja vse polno zanimivih sestavkov iz čebelarsvta. Posebno bo zanimala vsakega čebelarja statistika, ki je bila objavljena v zadnji številki lanskega letnika. — Zveza deželnih centralnih čebelarskih društev R C S je pa izdala krasno brošuro »B a j k y o v č e 1 a h« (Bajke o čebelah), ki jo je spisal profesor J. F. Hruška. Tudi iz te knjižice borno prilično priobčili kako lepo pravljico o čebeli. M. H. Pozor! Čebelarji z A. Ž. panji. Pozor! Najhitrejše in najlažje odvzemanje medu — z najmanjšo muko za čebelarja in čebele dosežete, če uporabljate za ometanje čebel najboljši sipalnik „IDEAL" (opisan in narisan v 7. štev. letoš. Čebelarja.) Založila in prodaja jih a 120'— Din: Čebel. podr. za Ljubljano in okolico na Miklošičevi cesti št. 9 — sodnija — v pisarni ravnatelja ljubljanske jetnišnice. Med ajdov in pomladni proda kg po Din. 25-—, od 50 kg naprej 5 % popusta. Iv. Jurančlč drž. čeb. pot. učitelj, pošta sv. Andraž v Slov. Goricah, železniška postaja Ptuj. ![>■ SLOVENSKI ČEBELAR s B I II I t,.....^ a GLASILO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI. Urejuje M. Humek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani, Tobačna ulica štev. 21. Letnik XXVII. Ljubljana, dne i. januarja 1924. Štev. 1. Nazaj v organizacijo! Število članov naše čebelarske organizacije se je v minulem letu nekam sumljivo skrčilo. Iz društva je izstopila kar dobra tretjina članov. Morebiti ne bo napak, ako sedaj ob začetku leta nekoliko preiščemo vzroke temu pojavu. Nemara doženemo, kje je iskati krivde in kako odpomoči. Vpaka organizacija mora nuditi svojim članom neke koristi, ki so lahko posredne ali neposredne, idealnega ali ma-terijalnega značaja. Čim več more nuditi, tembolj se širi in tem trdnejša in trajnejša je vez med člani. Trdnost organizacije pa je zavisna tudi od značaja oseb, ki se družijo v skupno delovanje. Čim enotnejšega mišljenja so in čim bolj enaki interesi jih družijo, tem trdnejša je medsebojna vez. Za organizacijo morajo biti ljudje tudi izšolani. Kdor pozna zgodovino in razvoj naše čebelarske organizacije in je pravičen, mora priznati, da je nudila svojim članom vseskozi odkar obstoji, že samo s poukom toliko, da te idealne, posredne vrednote visoko odtehtajo vrednost članskih prispevkov. Celih dolgih 26 let že neumorno poučuje, bodri, navdušuje, vzpodbuja in deluje na to, da bi se člani oprijeli novodobnega, racijonelnega in dobičkonosnega čebelarstva. Uspeh tega delovanja je velik. Vsakdo, ki ga hoče videti, ga moi*a priznati. In kaj je čla- narina posameznega člana v znesku 2, 3 ali 4 predvojnih kron v primeri s koristjo, katere je deležen lahko vsak član — seveda ako hoče! Pa tudi neposredno je čebelarsko društvo nudilo in nudi svojim članom še dandanes marsikaj, kar posameznik ne bi zmogel..Koliko se je preskrbelo svoj čas čebelarjem sladkorja, že več let jim je na razpolago čebelarsko orodje, panji, satnice itd.! Marsikaj je moralo ostati pa v načrtih, ker je posegla vmes sila vojne in povojne dobe. Tudi te neposredne koristi, ki jih imajo člani od društva — ako hočejo — niso tako malenkostne, da bi ne odtehtale neznatne članarine, ki je danes manjša (manj vredna) nego je bila pred in med vojno. Čebelar, ki plača letno članarino, je storil vse. Zato ima pravico do lista, do blagovnega oddelka, do proste besede pri zborovanjih in pa zavest, da z malim prispevkom pripomore k velikim uspehom sebi in mnogim drugim. S članstvom pa ne prevzame niti trohico kake dolžnosti, odgovornosti ali tveganja. Očitno krivico bi torej delal društvenemu vodstvu, kdor bi trdil, da je na njem količkaj krivde, ako organizacija peša. Nasprotno pa ne bo težko najti pravega vzroka odpadanja, ako malo pogledamo po naših vrstah in upoštevamo sedanje povojne razmere zlasti z ozirom na vrednost denarja. • Vse odpadle člane bi lahko razvrstili na več značilnih skupin. Najprej so organizaciji obrnili hrbet tisti, ki so bili v društvu samo zaradi sladkorja. Ko' so začutili, da jim je odklenkalo za vedno, je bil takoj konec njihovega članstva. Teh ni prav nič škoda, ker so bili samo izkoriščevalci organizacije v škodo pravim čebelarjem. / Nekaj stotin bi našteli dalje takih, ki se jim zdi članarina previsoka. Tem manjka pravega zmisla za društveno delovanje in prave stanovske zavednosti. Za te člane nam je pa žal, ker bi s svojo prisotnostjo lahko mnogo koristili sebi in splošnosti. Dopovedati bi jim bilo treba, da današnjih 40 Din je še vedno manj vrednih, nego pred- in medvojnih 5 K. Prepričati bi jih morali, da je tisto, kar društvo nudi v enem letu, ako si obrnemo v svoj prid, vendarle več vredno, nego 40 Din. Seveda so med njimi gotovo tudi taki, ki v resnici težko utrpijo naenkrat tolik znesek, ki bi bili pa sicer radi društveni člani. Teh je pa najbolj škoda. Podružnice ali požrtvovalni tovariši naj jim na kak način priskočijo na pomoč s posojilom ali naj sprejmejo plačilo članarine v medu, vosku, čebelah, v kakem delu itd. Konečno imamo pa še neke vrste »odpadnike«, ki trdijo, da že vse znajo in zaradi tega ne potrebujejo več društva, ker ne morejo nič več pridobiti. Ti so pa pomilovanja vredni in dobro bi bilo, ko bi jim kedo povedal, da so baš domiš-ljavci, ki mislijo, da že vse vedo in znajo, navadno največji nevedneži. Podružnični odbori so predvsem poklicani, da iščejo novih stikov z odpadlimi člani ter čebelarje privedejo nazaj v organizacijo. Tudi* posameznik, ako je .zaveden in za dobro in lepo stvar navdušen, lahko v tem oziru mnogo doseže. Pametna beseda na pravem mestu navadno ni brez uspeha. čebelarska zadruga. Jože Okorn. — Škofja Loka. Minuli čebelarski letini ste zadovoljili vse čebelarje. Povsod se je pridelalo toliko medu, da je v preteklem poletju nastala v trgovini z medom popolna stagnacija. Zaradi nerazsodnosti, pravzaprav nestrpnosti nekaterih čebelarjev, ki so se hoteli na vsak način i z n e b i t t svojih pridelkov, pa tudi izaradi pomanjkanja denarja je cena medu odnehala in dosegla ponekod smešno nižino (10 Din kg). Od tega so imeli dobiček seveda samo trgovci, ki so potem, takorekoč podarjeni jim med prodajali s 100% in še večjim dobičkom.. Vse to nam je povzročilo veliko škodo. Prizadeti niso bili samo »darežljive!«, temveč vsi čebelarji; kajti trgovci so z blagom nakupljenim tako po ceni, lahko z vsakomur konkurirali ter tako potisnili ceno medu močno navzdol — pod ceno sladkorja. Da se v 'bodoče izognemo »poplavi« medu, izkoriščanju in umazani konkurenci, prevladuje splošno mnenje, da je treba ustanoviti čebelarsko zadrugo. Menda ga ni čebelarja, ki bi se protivil tej ustanovitvi, katera bi za razvoj in ohranitev našega čebelarstva veliko pomenila. Ako pa hočemo zadrugo ustanoviti, je treba v prvi vrsti skrbeti za dober in soliden temelj, na katerega jo bomo postavili. Zadruge nikakor ne smemo istovetiti z društvom. Naloga društva je učiti čebelarje naprednega čebelarstva, torej povsem idealna plat, dočim je zadruga zadružno trgovsko podjetje. Kot tako potrebuje dobro močno finančno podlago in pogoje za življenje in uspešno delovanje. Denarno morajo podpreti zadrugo zadružniki sami potom deležev. Nikakor se ne strinjam s tem, da bi se v ta namen porabilo društveno premoženje, kajti na ta način onemogočimo vsako uspešno društveno delovanje, pač pa naj društvo po možnosti zadrugo denarno podpre. €e si iz lastnih moči ne upamo ustanoviti zadruge, je to dokaz, da je nismo niti vredni, niti potrebni! Predno se lotimo kakega podjetja, moramo biti, če nočemo doživeti razočaranj, trdno uverjeni, da bo podjetje uspevalo. O uspešnem delovanju izadruge so nazori zelo različni, kajti veliko je razlogov za in proti. Če hočemo to pravilno presoditi, si moramo predočiti organizacijo zadruge in svetovni tržni položaj z ozirom na čebelarske proizvode. Zadruga bi imela nalogo nakupovati in prodajati med in to na debelo in drobno, nabavljati zadružnikom čebelarske potrebščine in orodje. Glavna njena naloga bi torej bila nakup in prodaja medu. Nakupovanje medu ne bo delalo posebnih zaprek, pač pa prodaja. Kam z medom in po kaki ceni? Treba bo poiskati inozemskih kupcev v Nemčiji, Franciji in Angleški. Italija tu ne pride v poštev, istotako tudi ne Švica. Pri izvozu medu moramo upoštevati ceno v dotični državi, kvaliteto za izvoz namenjenega blaga, način nakupovanja, izvozno in uvozno carino, prevozne stroške, posodo in režijo. Kakšna je trenutno cena medu v zgoraj naštetih državah mi ni znano, vendar se bojim, da ni mnogo višja, če ne celo nižja od naše. O tem hočem poročati prihodnjič. Vzemimo primer, da bi bila cena ugodna in da hočemo izvoziti vagon medu. Med je od medu zelo različen. Zato bo treba polagati največjo važnost na kvaliteto za izvoz namenjenega blaga. Da je mogoče doseči vsaj približno enako barvo in okus, ga je treba sortirati, kar pa lahko izvrši samo producent. Število čebelarjev, ki to že izvršujejo, pa je žalibog še zelo majhno. In kakovost"? Poznam veliko čebelarjev, ki ne morejo dočakati, da bi med dozorel, temveč isto-čijo vsako kapljo sproti. Na ta način pridobljen med gotovo ni prvovrsten. Vsekakor je to zadeva, ki se tiče praktičnega čebelarstva, a je za uspešno delovanje zadruge izredne važnosti. Za vse to se naši čebelarji jako malo zanimajo, pač pa jih zanima cena. Trgovcem špekulantom so prodajali med za sramotno nizko ceno, ko foomo pa ustanovili zadrugo, tega pojava ne bo več, kajti vsak bo hotel svoje blago drago prodati ter zahteval poleg tega tudi takojšno plačilo. Če bi imela zadruga zadosti kapitala in rezerv, bi bilo to gotovo najboljše. Toda bojim se, da razmere ne bodo tako rožnate, zato si bo treba izbrati kak prikladen način nakupovanja blaga. Po mojem mnenju bi bila najboljša sledeča pot: Zadruga zbere določeno množino blaga, ga sortira, spravi v predpisano posodo in odpošlje. Po prejemu plačila in odbitku vseh režijskih, embalažnih in drugih stroškov, se določi cena medu in se prodajalcem denar izplača. To pa velja za redne razmere. V sedanjih razmerah moramo poleg drugega vpoštevati tudi ne-stalnost valute. Zaradi tega bi bilo najbolj pravično, da se določi in izplača cena medu šele koncem vsakega poslovnega leta. Na ta način so vsi zadružniki v enaki meri deležni dobička odnosno izgube. Radi preglednosti in lažjega poslovanja izstavi zadruga ob prejemu blaga čebelarjem priznanico za toliko in toliko kilogramov medu in jim izplača nekaj na račun. To zadružno stališče se da zagovarjati, toda kaj bodo k temu rekli naši čebelarji? Poleg izvoza v inozemstvo bo morala zadruga skrbeti tudi za prodajo medu v deželi. Idealno bi bilo, če bi vsi čebelarji prodali svoj odvišni med samo konzumentom in zadrugi. Na ta način bi bili trgovci prisiljeni, da bi kupovali med pri njej, toda to je ideal, ki se bo težko uresničil. Splošno se toži, da je pri nas poraba medu zelo majhna. Resnica je, da ga tisti stanovi, ki so ga pred vojno porabili največ, danes ne morejo kupovati, ker nimajo dovolj niti za najnujnejše živ-ljenske potrebščine. Toda kljub temu je konizum medu mnogo večji nego je bil Maj prej. Da nam pa blago preostaja, je vzrok napredno čebelarstvo. Danes pridelamo najmanj petkrat toliko medu kakor pred vojno. Z izdatno reklamo ■bomo brez dvoma porabo medu v deželi še zelo povečali. Poleg razpečavanja medu bo preskrbovala zadruga svojim članom tudi vse potrebno čebelarsko orodje in potrebščine. To trgovino je že vpeljalo društvo. Celo stvar bo treba v gotovih ozirih samo m izpopolniti. Tako n. pr. nakupovati voščine in kuhati iz njih vosek itd. Najboljše bi bilo, da bi izadruga, če se ustanovi, prevzela društveni blagovni oddelek, za odškodnino pa bi nakazala društvu vsako leto primerno denarno podporo. Sed aj smo si v glavnem ogledali organizacijo zadruge. Da bo pa ona tem nalogam lahko zadostila, potrebuje poleg denarja primerne prostore, zadostno število osobja, stroje in posode za med. Osobje bo treba dobro plačati. Delovodja mora biti trgovsko in strokovno naobra-žen, pomožne moči pa zanesljive in delavne. Če hočemo zadrugo ustanoviti, moramo najprej dognati, če bo uspevala. V ta namen bo treba stopiti v stike z inozemstvom, da se informiramo o cenah medu, uvozni carini, prevoznih stroških, izračunati koliko bo stala režija, embalaža in drugo, ter na podlagi končnega rezultata reči ja ali ne. Vse to pa nam lahko izvrže trgovsko naobražene osebe, katere prosimo, da nam povedo svoje mnenje. Imejmo pred očmi samo dobrobit našega čebelarstva, delajmo previdno in sigurno, ako nočemo uničiti lepe za-di užne misli, zavedajmo se, da bi neuspeh zadrugo uničil našo lepo organizacijo in zavrl naše tako lepo razvijajoče se napredno Čebelarstvo. * V prihodnji štev. priobčimo o tem vprašanju mnenje zadružnega strokovnjaka. Matica s pristriženimi krili. J a it k o B a b Mik. — Rožna dolina. Vem, da je bilo za marsikaterega čebelarja nekaj popolnoma novega, ko je bral v zadnji številki »Slov. čebelarja« o maticah, ki se jim pristrižejo krila. Sicer se omenja v onem članku, da to delajo amerikanski čebelarji, ni pa povedano, da je to vpeljano tudi iže pri nas — sicer še ne v večjem obsegu, vendar se leto za letom širi in še precej hitro. V naši podružnici na Viču ima vsaj polovica matic; skrajšana krila. Resnici na ljubo pa bodi povedano, da je tudi tukaj nekaj čebelarjev, ki so bolj proti, kakor pa za striženje. Ker sem bil med prvimi, ki je vpe- ■ Ijal pri nas to novost, me veže dolžnost, da jo zagovarjam in čebelarjem, ki jim je po veliki večini neznana, pojasnim. Ne bom trdil, da je striženje kril maticam za vsakega čebelarja neobhodno potrebno. Kdor se ukvarja le z malim številom panjev in je poleg tega še stalno v bližini doma, tisti izhaja brez tega. Velikega pomena pa je iza one čebelarje, ki imajo posla z velikim številom panjev in črez dan sploh doma niso. Tudi za one ki vozijo čebele v pašo, ali pa jih sploh nikoli nimajo doma, in pridejo k čebelarskim opravilom samo ob nedeljah. V sledečem hočem v glavnih potezah popisati, kaj je dovedlo Amerikance in pozneje tudi nas, da smo začeli maticam striči krila. : Kot glavni vzrok je bi to, da se za-brani uhajanje rojev. Ako matici pri-strižemo ali pa prirežemo krila, se tem neprilikam v veliki meri izognemo. Ko prvi roj izleti, pade matica par korakov pred panjem na tla. Okrog nje se zbere malo čebel, roj leta nekaj časa po zraku, včasih se za kratek čas tudi vsede na kako drevo, nato se pa cel vrne zopet v panj, iz katerega se je vsul. Ako je čebelar prisoten in hoče roj obdržati, lahko matico pobere, jo zapre v matičnico, položi na pripraven prostor na bližnjem drevesu, kjer se mu zbere kmalu roj, ki ga z lahkoto spravi v panj, ne da bi mu bilo treba trgati obleko po' neprikladnih mestih. Tudi se ni bati, da bi roji uhajali na sosednje vrtove, kjer jih ni vselej mogoče brez vsake škode za soseda spraviti v panj. Ako pa pustimo, da se roj vrne v panj iz katerega je izlete), je doseženo to, kar hoče imeti vsakdo, ki čebelari v panjovih z veliko mero, namreč nede-Ijena močna družina. Za onega, ki nima časa, da bi čakal roje, je posebno važno, da se mu tisti sami vračajo tja, odkoder so prišli, ker na ta način ne izgubi nič živali. Ako se roj vrne, je seveda stara matica izgubljena. Iz nastavljenih matičnja-kov se kmalu izleže mlada, ki se nato oplodi in panj je pri popolni moči in kmalu zopet v redu. Samo po sebi je umljivo, da se morajo matičnjaki, ko se je opazilo, da stare matice ni več v panju, razen enega, iz panja odstraniti, ker drugače bode panj z mlado matico izrojil. Ta pa ima popolna krila in se roj s tako matico obnaša po svoji volji. Matici se smejo namreč krila pristriči šele tedaj, ='miiiiimmimiMiiiiMimiimimmu iiiuiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiitiiiiiiMiiir Šmajdekovo čebelarstvo na Krtini. ko je čebelar popolnoma prepričan, da je že oplojena. Navadno se strižejo krila šele v drugem letu spomladi, in sicer zaradi tega, ker matica v prvem letu, ko se je izvalila, navadno ne roji. Poleg zgoraj navedenega pa ima striženje kril še mnogo drugih pametnih razlogov. Dostikrat se primeri, da ta ali oni panj matico sam od sebe preleže. Ako imamo v panju matico, ki ima cela krila, tedaj nam ni mogoče vedeti, ali je mlada ali stara. Takoj pa je čebelar na jasnem, ako imajo matice splošno krila pristrižena. Včasih najdemo v enem panju dve v slogi skupaj živeči matici. Gotovo se ve, da je en;f mlada, druga pa stara. Po zunanjosti se pa starost največkrat ne da ločiti. Tudi v tem slučaju je določitev prav enostavna, ako ima stara pristrižena krila. Primeri se tudi večkrat, da zapazimo spomladi pri prvem izletu ali pa tudi pozneje pred čebelnjakom mrtvo matico, ki so jo vrgle Čebele iz panja. Pogledamo, ima li krila pristrižena ali ne. Ko to ugotovimo, in ker vemo, katerega leta rna-' tiče imajo skrajšana krila in katerega ne, pogledamo zaznamke zadaj pri panjovih v katerih bližini je spredaj ležala mrtva matica, pa že približno vemo, iz katerega panja so jo čebele prinesle. Gotovo se da starost matice tudi na ta način zaznamovati, da jej z nalašč za to pripravljeno barvo napravimo na hrbtu majhno piko, ki se vsako leto menja, modra, rudeča ali bela. S tem pa ne dosežemo druzega, kakor da vemo za starost matice in pa ako jo iščemo, da jo hitreje najdemo. To je nekaj dobrih stranij striženja kril maticam. Te v zadnjem članku »Čebelarja« niso omenjene. Pač pa so naštete le slabe strani. Med drugim je omenjeno ' in to je glavno, da take matice slabo in nepravilno polagajo jajčeca. Štiri leta že strižem maticam krila, pa do sedaj še nisem opazil, da bi take matice slabše ■zalegale, nego one, ki imajo krila. Ker pa maticam prvo leto kril ne odrežem, bi moral na vsak način pri stalnem opazovanju priti do zaključka, da so tiste s pristriženimi krili slabše nego druge. Do istega zaključka so prišli tudi drugi čebelarji, ki so povzeli po meni ta način čebelarjenja. Da bi si matica kaj pomagala pri polaganju jajčec v celice s krili, gotovo ne bo držalo. Le pomislimo, da dvf ali triletna matica tekom svojega življenja položi več stotisoč jajčec. Kakšna bi pa bila krila, ako bi jih rabila pri zalega-nju? Še celo voda kamen izdolbe, ako dolgo časa pada kaplja za kapljo na isto mesto, pa bi se nežna matična krila ne obrabila pri takem neprestanem delu! Tudi ako opazujemo stare matice, bomo v zelo malo slučajih opazili, da bi bila krila pokvarjena. Ako pa so razcefrana, je iskati vzroka kje drugje. Amerikancem gotovo ne smemo odrekati natančnega opazovanja. Ako bi bili oni tekom let ugotovili slabe posledice striženja, bi najbrž tudi prenehali s tem načinom čebelarjenja. Do danes se mi še ni pripetilo, da bi bile čebele umorile kako matico, ki ni imela celih kril. Tudi od drugih čebelarjev še nisem kaj tacega slišal. Pač pa se zelo pogosto zgodi, da obkolijo matico, ki se je vrnila iz prašenja in jo polagoma ugonobe. To pa menda zaradi tega, ker je dobila poseben duh od trota, s katerim se je oplodila, ali pa iz strahu da jo ne izgube. Pravi vzrok pa še ni dognan in je vse to le domnevanje. Kot nadaljni vzrok, da n^j se krila ne strižejo, se navaja tudi to, da tako ravnanje ni naravno. Saj marsikaj ni naravno, pa je vendar le dobro. Tudi čebelarjenje v modernih panjovih, namesto v duplih ni naravno. Tudi satnic bi jim ne smeli dajati in rojev ne loviti, ampak jih pustiti, da si samovoljno izvolijo nova bivališča. V koliko bi pa bilo to čebelarjem v korist, je drugo vprašanje. Človek mora gledati, da ima pri vsakem opravilu kolikor mogoče malo neprilik in čim več koristi za sebe ali pa splošnost. .Tudi konja ni Bog ustvaril takega kakor ga človek uporablja; človek si ga je moral prikrojiti za svojo boljšo uporabo na ta način, da ga je dal rezati. Peteline kopunijo, da nam dajo boljše meso, maticam se pa krila strižejo, da nam dajejo panjovi več medu. Še marsikaj bi se dalo pisati o tej. zadevi. A' eni prihodnjih številk pa hočem opisati k a k o se strižejo ali režejo krila. Veselilo bi me, ko bi se še kdo oglasil, ki ima lastno skušnjo v tem oziru. Končna sodba o sivi ajdi. Iv. Jurančič. — Andrenci. Na svojih večletnih potovanjih sem pogosto naletel na čebelarje, ki so v eno-mer tožili in moledovali: »Pri nas z ajdovo pašo ni nič, ker imamo tisto sivo aj do, ki ne anedi.« Te pritožbe so se slišale zlasti v krajih, kjer so visoki hribovi in vmes ozke doline. Sto in stokrat sem odgovarjal in zatrjeval, da ajda ni kriva, saj imamo pri nas izključno samo sivo ajdo, pa vendar medi; vsako leto imamo ajdoVo pašo, seveda ne vselej enako, vča-si boljšo, včasi slabšo. Vse moje zatrjevanje ni (pomagalo nič, obsojali so sivo ajdo naprej, kakor so enkrat slišali, tako so govorili dalje. A letošnja letina je na v.,se zadnje izrekla odločilno sodbo. Veliko Ptujsko polje, Ščavmišjka dolina, Mursko polje, Slovenske gorice, in če se ne mo tim, celo Prekmurje ima do j ako pičle izjeme samo sivo ajdo; po tempa vsi tisti »neverni Tomaži« pridite (pogledat, koliko imamo tukaj medu, pa boste na mah postali »verni«. Vsak sirednji čebelar ga ima na cente. V imenovanih krajih se je siva ajda že pred 35—40 leti splošno vpeljala, črna pa je hkrati popolnoma izginila, in vendar smo v tem času imeli več dobrih letin. Omenim tulkaj, da večina zgoraj imenovanih krajev ima edino izdatno, torej glavno pašo le v jeseni ob ajdi. Še celo lansko leto, ko je od začetka do koinca ajdovega cveta v emomer deževalo, so Čebele s silo izrabile nekaj trenutkov lepega vremena ter so nabrale za zimsko potrebo. Res je na vsak mački, da ajda, naj si Ijo siva ali črna, ne medi v vsakem kraju enako, me vsako leto enako. Ako smo opazovali letošnje vreme ob ajdovem cvetu, nam bo ta uganka takoj jasna. Lepo je bilo in toplo, mirno brez vetra in — tople noči. Najnižja toplina v noči je bila samo enkrat -f 9° C, večinoma pa + 12° C, pamkrat celo +14° C! In to, dragi nloiji, je glavni pogoj, da ajda medi: t o -p 1 e noči morajo b i t i, po dnevi pa lepo, mimo, pa stanovitno vreme. Isto velja za vse medeče rastline, vendar ajda je še posebno občutljiva. Nektarije, to s; tiste bradavice ali žleze v cvetu, ki izločajo nektar, ono sladko tekočino, katero čebele pretvarjajo v med, delujejo le v toplem vremenu. Ako je noč hladna, na pr. pod + 8° C, ali celo blizo 0°, se nektarije skrčijo, takorekoč otrpnejo, in njihovo delovanje prekine. Šele, ko višje prihajajoče solnce svet ogreje, se v rastlini življenje zopet zbudi, to se zgodi okoli 10. ure ali še pozneje. Ajda pa, kot nežna, sočna bilka, iki ima plitve korenine, v solnčni toploti kmailo ovene; v rastlinici zmanjka soka, zato se nektarije osušijo. V takih krajih torej, ali v takih letinah, kadar so hladne noči, primanjkuje zju- traj toplote, pozneje pa mokrote, in ajda sploh ne medi. Iz tega. vzroka medi ajda vobče le predpoldnem nekaj ur, ko jo še rosa osvežuje ter dokler je solnce ne spari. Zdaj pa, ko enkrat vemo, da ajda medi le ob toplih nočeh, kadar se nektarije morejo napolniti že v teku noči, da čebele že pri prvih jutranjih izletih najdejo polne cvetine čašice, nam bo jasno, zakaj ne medi tudi v krajih z ostrim podnebjem, m. pr. v oizkih dolinah med visokimi hribi, ob večjih rekah, kjer se cele tedne vlači jesenska megla, po visokih planinah itd. V vseh takih krajih so večinoma .mrzle noči; tam tudi črna ajda ne more nuditi izdatne paše, le. redke letine prinesejo tu ali .tam izjemo. Omeniti moram, da se je siva ajda v nekaterih krajih, osobito pri nekaterih gospodarjih v teku let nekoliko izrodila (degenerirala) ter.se več. ali manj izpre-minja v prvotno zeleno vrsto, iz katere je vzgojena. To dejstvo zainore .proizvajanje nektarja nekoliko zmanjšati. A to ni splošno; gospodarji, ki večkrat seme izmenjajo, imajo čvrsto, svežo setev. Saj je bila svoj čas tudi črna ajda skoraj do cela degenerirana, tako da je rodila nad polovico zone (praznega, puhlega semena). Ravno to je bil vzrok, da so jo opustili in vpeljali sivo. Ni sicer nemogoče, da bi me bila isdva ajda za nizko toplino nekoliko bolj občutljiva, nego črna. Da bi pa siva ajda sploh ne mediJa, je naravnost nesmiselna trditev, kar je očitno pokazala letošnja letina. Saj v obsežnem okolišu mariborskega, ptujskega in ljutomerskega okrajnega glavarstva, kjer sejejo splošno sivo ajdo, se prideluje največ medu. Imenovani okoliš potrjuje tudi dovolj jasno, da glede produkcije nektarja vplivajo na ajdo veliko bolj klimationi in vremenski pojavi, nego zemlja, ker se tukaj nahaja zemlja vsake sorte,' ilovna, peščena, prodnata, puhlica itd. Enako krivično, nevpoštevajoč vremenskih vplivov, se sodi še marsikatera medunosna rastlina., n. pr. lipa, sadno drevje itd. Drevje ima globoko v zemlji korenine, zato ne ovene ob solnčnii toploti, kakor ajda, vsled tega ob ugodnem vremenu medi ves dan. Ako so pa ob času cveta noči hladne, se nektar začne proizvajati šele, kadar solnce zrak dovolj ogreje; s tem je najugodnejši čas (jutranja ura), izgubljen. Starejši čebelarji so se pa menda tudi o tem že dovolj prepričali, da sta ravno lipa in črešnja tisti nesrečni drevesi, katerih cvet dež najrajši ugonobi, sadno drevje pa ob cvetu mučijo vetrovi, ki vsako kapljico nektarja sproti izsušijo, čebelam pa nabiranje oz. obletavanje obtežujejo ali celo preprečijo. Kako pospešiti konsum medu. J. Kovači č. — Pragersko. Zaradi dozdevne nadiproduikcije medu v naši državi, so nekateri čebelarji v skrbeh, kam s pridelkom. Stvar je res uvaževanja vredna. Toda ne toliko nad-produkcija medu, kakor neprimerno pičel konsum tega izbornega pridelka. Kaj je temu krivo, da se porabi pri nas tako malo medu? Zgolj nevednost in nepoučenost ljudstva o zdravilni in hranilni vrednosti čebelnega medu! Pred vojno je stal kilogram medu toliko kakor 2 kg sladkorja, Danes fpa skoraj ni več razlike v ceni teh dveh isladil in vendar se ne seže v toliki meri po mediu, kakor bi radi svojih lastnosti in nizke cene zaslužil. Temu je kriva inteligenca sama, potem časopisje in navsezadnje — tudi navada. V novejšem času so kemiki dognali, da se nahaja v sirovem (t, j. še ne preku-hanem) medu veliko takozvanih vita-m i n o v , t. j. nekaj, kar bi mogli v našem jeziku imenovati žiivljensko snov, tvarina, ki je iza zdraivo življenje neogibno potrebna. Na ta način si tudi razlagajo, zakaj je med tako močno redilen in zdravilen. V nemških čebelarskih listih sem zadnja leta večkrat eital, kako si je ta ali oni popravil izgubljeno zdravje z rednim uživanjem medu. Znani so mi slučaji, da so se jetične osebe zgolj z medom ozdravile. Pri nas pa nosijo taki bolniki ne le kronioe, ampak stotake v lekarne za malovredna, mnogokrat celo škodljiva zdravila. Ali ne bi bilo pametnejše, obrniti ta denar za nakup pristne-' ga medu kot domače zdravilo ! Seveda bi bilo pametno in tudi koristno; bolnik bi vsaj vedel, ikaj bi užival. Ker mislim, da ustreženi temu ali onemu, hočem v naslednjem podati nekaj receptov in navodil, kako se zdravijo prsne bolezni in osohito bolna pljuča. 1. Obče znano ljudsko sredstvo je nadrgan (nariban) hren in med, vsako jutro in večer eno žlico. 2. Čaj od grškega sena, ki mu do-denemo par žlic medu, je jako dobra pijača za bolne prsi namesto same vode, ki je naj jetičniik čim manj pije. 3. Žajbelj, pelin in ozki trpotec drobno zrezan in :z medom pomešan je tudi dobro sredstvo. 4. Sveže sirovo maslo in med ali ribje olje in med zelo priporočajo. Razen teh bi bilo še mnogo drugih receptov, seveda se mora. jetičnik tudi sicer pravilno zadržati, kar žal i bog ne ve vsakdo, da celo niti vsak zdravnik ne, ter uživati le lahko prebavljivo hrano. Ker nameravam spisati posebno knjižico, kako in s katerimi preprostimi sredstvi se morajo zdraviti na prsih oboleli, naj za danes ti napotki zadostujejo. Drugi recepti: Kdor trpi na zaprtju, naj jemlje par dni malo" aloe (lopatike), stopljene v toplem medu. Toda aloe največ za eno koruzno zrno na dan! Proti kašlju se uporablja z medom poslajen čaj iz ajbiša ali pa iz trnjoličnih cvetov. Bolne oči izpiramo -s strdenim* čajem od metliike. Kdor je močno utrujen, se hitro po-krepča s par žlicami medu. Kdor nima spanja, naj redno zvečer uživa med. Znano je dalje, da uporabljajo med tudi za rane in tvore. Za blede in na krvi slabe otroke ni nič boljšega, nego redno uživanje orehov in medu z rženim kruhom. Vse take stvari bi se morale po večkrat priobčevati v časnikih, da bi se ljudstvo opozorijo na korist našega naravnega sladila. Tudi šola bi morala v tem o žiru kaj več storiti! Potem se bo konsum medu kmalu dvignil na korist čebelarjem pa tudi ljudstvu samemu, ker bo zdravejše in si prihranilo mnogo denarja, ki ga nosi danes le preveč za umetna in silno draga zdravila v lekarno. Drago sredstvo za povzdigo dobička-nosne čebeloreje bi bilo, pridelovati med , za konsum v predalčkih, kakor delajo Amerikanci. Ne da se tajiti, da je med iz čednega satovja okusnejši in prikupi ji-vejši inego iztočen. Osobito boljši sloji, ki nimajo zaupanja do tekočega medu, bi ga radi kupovali in konsumirali. Saj je znano, da še mi čebelarji ne kupimo medu, ako ga potrebujemo, pri medičarju, ampak rajši pri kakem poštenem tovarišu čebelarju. Le prevečkrat se sliši, kako se nareja umeten med ali pa tudi vidi, kako nekateri čebelarji in ipedičarji grdo in ogabno ravnajo z medom, prodno ga dobi konsument v roke. Med v predalcih bi ise tudi pri nas dal uspešno pridelovati, namreč v dobrih pašnih krajih, kakoršni so n. pr. na Kranjskem. (Žal, da je takih krajev na bivšem Kranjskem prav malo ali pa nič. Prekmurje bi bilo nemara ugodneje. Op. uredništva.) Na ta način bi prišlo manj točenega medu na trg in bi potemtakem čebelarji v slabših pašnih razmerah lažt konkurirali z velečebelarji. Tudi bi bilo priporočati, da bi se prodaja pristnega medu poverila v mestih kakemu strokovnjaku. In ne dvomim, da bi se mu iz-poslovala potrebna koncesija. Na ta način bi priborili medu trdno veljavo. * Med se imenuje na Koroškem str d, kar mnogi drugi SLovenci ne vedo. W VESTI IZ PODRUŽNIC ® T^L^-----zJrt^ Izvleček iz zapisnika o rednem občnem zboru, Čebelarske podružnice za Ljubljano in okolico, dne 16. decembra 1923. — G. predsednik Adolf Arko otvori ob 9'A uri predpoludne občni zbor in konstatira sklepčnost. Poročilo tajnika: Odborovib sej je bilo v poslovnem letu 19 in 1 izredni občni zbor. — (Čujte, čujte podružnični predsedniki, tajniki in ostali odborniki! Koliko sej ste imeli pa pri Vas? Opomba uredništva.) — Predavanji ste se vršili 2, druge napovedane prireditve so se morale zaradi slabega vremena odpovedati. Delovanje podružnice je bilo v minulem letu osredotočeno na gradbo čebelnjaka pod Krimom. Podružnica je dobila od pokrajinske uprave, oddelek za kmetijstvo, dve subvenciji v zneskih 2500 Din in 1225 Din po odbitku administrativnih 'stroškov. :— Čebelnjak je bil slovesno otvorjen dne 22. julija 1923 ob navzočnosti zastopnika pokrajinske uprave, osrednjega društva in podružničnega odbora. — Odbornik in vneti član g. Stojkovič je izumil nov sipalnik »Ideal«, katerega je prepustil podružnici v razprodajo. — Članov je imela podružnica 72. — Poročilo tajnika se vzame brez ugovora in odobruje na znanje. Poročilo blagajnika: Denarnega prometa je imeila podružnica 21.737 Din, končni saldo prebitek znaša 1820 Din 71 p. Stroški za postavitev čebelnjaka pod Krimom so znašali 6346 Din. Društvena imovina znaša 20.328 Din, kateri stoje nasproti dolgovi v znesku 300 Din. — Tudi to poročilo se vzame brez ugovora in odobruje na znanje. Poročilo rač. pregledoval-c e v. Račune sta pregledovalca pregledala in našla v najlepšem redu. — Predlagani absolutorij se soglasno sprejme. I z p r e >m e m b a pravilnika o v p O r a b i d i r e : Pavšalna odškodnina za enkratno vporabo znaša 10 Din, in sicer po vrsti prijave. I z p r e m ©m ba pravilnika o vporabi podružničnega čebelnjaka: Odškodnina za leto 1924 se določi na 3 Din za panj — za panje z 1 izletom polovica, poleg tega se plača za vzdrževanje čebelnjaka še pristojbina po 2 Din, odnos-no 1 Din. — Panji se morajo prijativi do 30. aprila 1923 gospodarju. Kot prijavno takso mora se .plačati za vsak panj 1 Din, te takse se sicer ne povrne, pač pa vračuna v stojnino. Odobri se odborov sklep, s katerim sta bila gg. Arko in Elsner zbog njihovih zaslug izvoljena častnim članom. Volitev odbora: Predsednik : Adolf Arko, kaznilnični ravnatelj v Ljubljani; podpredsednik: Ivo Verbič, arhivar agr. direkcije v Ljubljani; tajnik: Fran Prezelj, d. upravnik v Ljubljani; Blagajnik: Fran Lunder, višji d. upravnik v Ljubljani; odborniki: Ivan Elsner, pis. ravnatelj v p. v Vodimatu; Julij Slapšek, ravnatelj v Mostah; Josip Stojkovič, učitelj v Mostah; Alojzij Trink, posestnik in mizar v Ljubljani, Josip Verbič, profesor v Ljubljani; Stanko Verhovc, učitelj v Logu pri Vrhniki; Ivo Metlikovič; mestni gozdar v Ljubljani. — Računski pregledoval c i : Ivan Hronek, prokurist v Ljubljani; Ivan Mesar, ravnatelj »Jugoslov. bukvarne« v Ljubljani. — Delegati za občni zbor Osr. društva: Adolf Arko, Ivan Elsner, Julij Slapšek, Ivo Verbič, Jos. Verbič. Slučajnosti: V normalnih . letih naj se postavi v društveni čebelnjak pod Krimom samo 60—80 panjev, ker za več panjev ni paše. Društvenemu odboru se na roči, da se radi ajdove paše ogleda po novih pašiščih, in to na mengiškem in ljubljanskem polju, pod Šmarno goro. — Za večjo prodajo sipalnikov »Ideal« je treba napraviti potrebno reklamo. Pri oddelku za kmetijstvo naj se intervenira, da bo čim preje rešena podružnična prošnja na centralno vlado v Beogradu radi subvencije. Na mestni magistrat, tržno nadzorništvo, se napravi prošnjo, da ta pouči tržne organe, da cena medu ni maksimirana in da se cena določi vedno po kvaliteti. — Naprosi se obenem, da se na trg postavljeni med glede kvalitete večkrat preišče, in ponarejen med, sploh iz prodaje izloči.. — Pri osrednjem društvu naj se forsira ustanovitev »Čebelarske zadruge« v zmislu predlogov pripravljalnega odbora. Za pravilnost izvlečka: Adolf Arko, t. č. predsednik; Fran Prezelj t. e. tajnik. škofjeloška čebelarska podružnica je imela svoj redni občni zbor za leto 1923 dne 16. decembra v Škof j i Loki v društvenem domu. Zborovanja se je udeležilo okrog 20 članov, razen 3, vsi. Pri .tej priliki smo imeli tudi predavanje in sicer je predaval g. potovalni učitelj Okorn o jako zanimivem predmetu: Vzroki velike razlike v donO-su posameznega panja. Gospod predavatelj nam je v enournem govoru pojasnil ter povedal, da je dober donos odvisen največkrat od dobrih matic. Priporočal je, da naj polagamo največjo pozornost na dobre matice in na izbero plemenjakov tako, da pameten čebelar pušča vedno le dobre plemenjake z najboljšimi lastnostmi, slabe pa odpravlja. Po predavanju se je vneila jako živahna debata o teta predmetu, v katero je posebno posegel naš starosta oče »For-tuna«. Odbor je ostal isti kot lani in sicer: Predsednik: Ivan Žontar, Virmaše; podpredsednik: Andrej Hafner, Dorfarji; tajnik in blagajnik M. Vidmar, Vešter; odbornika Franc Bernik, Badulje in Frane Kržišnik, Zminc. Pri statistiki smo dognali, da ima naša podružnica večjidel le panje z premakljivim delom in sicer ima 212 A.-Ž. panjev, (obljudenih seveda), 165 drugih premakljivih mer kot nemška normalna, eksport-ni itd., ter le samo 67 kranjičev. K a k o i se vidi, izpodriva počasi pa gotovo premakljivi sat, posebno še A.-Ž. vse druge sisteme. M. Vidmar. Iz Poljanske doline. Občni zbor podružnice se je vršil 16. decembra ob pičli udeležbi. Odbor ostane stari. Podružnica je imela v letu 1923 dohodkov 16471 Din, stroškov 30 Din, torej ima 13471 Din pre bitka. Sklenilo se je prirediti v Javorjah poučno predavanje, po možnosti celodnevni tečaj. Zamudniki, poravnajte članarino! G. Kamniška podružnica je imela 28. decembra 1923 svoj redni občni zbor. Na tem občnem zboru je predaval društveni tajnik g. J. Okorn. Obravnaval je vzgojo matic: a) važnost vzgoje matic, b) vzgoja v velikem obratu, c) vzgoja v malem obratu. P o-ročilo tajnikov o: Odbor je imel eno samo sejo. Podružnica je priredila en celodneven tečaj na Dobenem nad Mengšem dne 10. maja. Poročilo blaga j ni ko-vo : Dohodki: Iz leta 1922 ostalo 5020 Din, članarina (25 članov) 125'— Din, čebelarski znaki 725 Din, dar 10— Din, skupaj 192"45 dinarjev; stroški: poštnina 2"— Din, torej ostane gotovine 190-45 Din. V Mestni hranilnici v Kamniku 25'— Din. Stanje blagajne dne 28. decembra 1923. 215*45 Din. Volitev novega odbora: Dosedanji predsednik podružnice g. Virjent pod nobenim pogojem ne sprejme več predsedstva. Na njegov predlog se izvoli soglasno sledeči odibor: Za predsednika 'Žargi Makso, trgovec; za podpredsednika Košir Jošef, posestnik; za tajnika in blagajnika Heric dr. P. Gracijan, gimn. ravnatelj; za odbornike Tomažič Ivan, župnik; Podbrež-nik Franc, posestnik; Ručigaj Alojzij, posestnik. G. J. Virjenta je občni zbor imenoval za častnega predsednika podružnice. (Čestitamo! uredn.) Čebelarska podružnica na Vrhniki je imela svoj letni občni zbor dne 16. dec. 1923. V pozdravnem govoru bodri načelnik navzoče čebelarje k večji vztrajnosti in ne-omahljivosfi, posebno na polju čebelarske organizacije. Vzame se na znanje tajnikovo in blagajnikovo poročilo. Pregledovalca računov sta našla poslednje v najlepšem redu. Načelnik poroča na drobno o novosnujoči se čebelarski zadrugi ter opozarja čebelarje na vse ugodnosti kakor tudi opasnosti. Podružnica zavzame k zadrugi sledeče stališče: »Podružnica pozdravlja ustanovitev čebelarske zadruge, toda obenem se strinja z mnenjem uredništva »SI. Čebelarja«, ki opozarja pripravljam odbor, da preje temeljito prouči vse dobre in slabe strani in pristopi k uresničenju šele tedaj, ko si je sigurna pozitivnega uspeha ter tako obvaruje njene člane morebitne škode. V odbor se izvolijo: Za načelnika Michler Ivan, učitelj; za namestnika Košmerl Valentin, urar; za odbornika Buh Ivan, podobar; Grom Franc, mizar; Vuk Slavko, učitelj; Dreraelj Franc, čebelar; delegat Michler Ivan, njegov namestnik Košmerl Valentin. Oskrbnikom voza se izvoli Tešar Ivan. Skltne se izvršiti v prihodnjem letu kako čebelarsko prireditev, da se poživi delovanje podružnice. — Ivan Buh, tajnik. Zapisnik sestavljen povodom občnega zbora čebelarske podružnice v Velikih Laščah, dne 16. decembra 1923. Navzočih je 17 članov. V odbor se izvolijo sledeči člani: 1. Anton žužek za predsednika, 2. France Usnik za namestnika, 3. Jernej Petrič za tajnika in blagajnika, 4. Jože Adamič, 5. France Rozman, 6. Ivan Tomšič za odbornike; 7. Anton Ogrinc za delegata, za na- mestnika Janez Ogrinc. Določi se pristojbina za izdelavo satnic s podruž. stiskalnico i. s. znaša za člana podružnice 2 K, 1 K odpade v prid podružnice, 1 K pa izdelovalcu, za nečlane 6 K za komad; 3 K odpade v prid podružnice, 3 K za izdelovalca. Izdelovalec — podružnič. predsednik — je pristojbine oproščen. Glede predavanja ozir. tečaja v letu 1924. se sklene zaprositi pozneje, ko bo število članov definitivno določeno. Odobri se od blagajnika predložen račun o stanju podružnične imovine. Čebelarska podružnica v Vodicah nad Ljubljano je imela svoj redni občni zbor za leto 1923 dne 27. decembra 1923 pri tajniku Francu Ziherlu v Vodicah. Zbrani so bili razen enega, vsi člani in tudi nekateri drugi čebelarji. Predsednik pozdravi navzoče, konstatira sklepčnost, otvori zborovanje ter preide k pogovoru o čebeloreji sploh, o čebelarjenju v A.-Ž. panju in o prednostih tega panja. Tajnik in blagajnik poroča, da je imela podružnica v minulem letu samo 11 članov s 163 panji čebel in od teh 83 panjev s premakljivim satjem. Priporoča, da se lotijo člani umnega čebelarstva s panji s premakljivim delom. Poleg tega pa naj ne zapusti tudi »Kranjičev«, ker ti nam dajejo obilo voska za satnice. Društveno premoženje je znašalo koncem leta 1923 77 Din, ki so se naložili v vodiški hranilnici. — Ra čuni so se pregledali in odobrili. — V odbor za leto 1924 so bili soglasno izvoljeni: Predsednik: Franc Koželj, župnik v Za-pogah; podpredsednik: Franc Jereb, posestnik v Vodicah; tajnik in blagajnik: Franc Ziherl, posestnik v Vodicah; odborniki: Gašper Šinit, graščak v Komendi; Andrej Rosulnik, organist v Šinkovtumu; Jakob Vehovc, posestnik na Skaručni in Miha Podboršek, posestnik v Utiku. Delegatom za občni zbor v Ljubljani je bil izvoljen Miha Podboršek in namestnikom Franc Crnivc. Andrej Rosulnik je predlagal, da naj se poskusi zasaditi nekaj vrbaka in melise. — Pri slučajnostih se je soglasno povdar-jalo, da bi smeli čebele v pašo jemati le čebelarji, ki so pri podružnici včlanjeni in pa ki imajo svoje lastne čebele, seveda z dovoljenjem dotične čeib. podružnice. — Potovalni učitelj g. Okorn je imel v minulem letu pri čebelnjaku tovariša Franca Jereba v Vodicah dva poučna tečaja, ki sta bila dobro obiskana in sta prav dobro uspela. Predavatelja, oziroma enodnevni tečaj želi imeti naša čeb. podružnica dne 4. maja 1924 v Vodicah .pri čebelnjaku Fr. Jereba in sicer o splošni čebeloreji. — Franc Ziherl, t. č. tajnik. Čebelarska podružnica na Krki je imela svoj redni občni zbor na dan 8. decembra 1923 ob 1. uri popoldne v gostilni Magovac na Gmajni. Na dnevnem redu je bilo: 1. vpisovanje novih članov; 2. pobiranje članarine za leto 1924; 3. volitev odbora; 4. pregled računov za leto 1923. Ker ob določenem času ni bilo zadostno število članov, da bi se mogel vršiti občni zbor, se je vršil pol ure pozneje. Izvolil se je stari odbor. Vzelo se je na znanje, da naj društvo posreduje kolikor je v njegovi moči, da bo podružnica mogla s pečati svoj pridelek, namreč med in vosek, po primerni ceni. Ker prekupci in medarji hočejo imeti polovico dobička, zato ponujajo tako nizke cene da se sploh ne izplača, da bi vrtil točilo. Ravno taka je z voskom. Zatorej upamo, da bo društvo kolikor toliko pripomoglo, da ostanemo še vnaprej zvesti člani društva. Tajnik. Podružnica za Celje in okolico je imela svoj redni občni zbor dne 11. novembra 1923. Navzočih je bilo 20 članov. Po poročilu blagajnika je imela podružnica v minulem letu 32 članov ter 314 Din premoženja. — Pri volitvi odbora so bili izvoljeni gg.: Josip Kosi za predsednika in tajnika, Miloš Levstik za podpredsednika, Anton Mir-nik za blagajnika, Martin Pere, Slavko Rajh in Martin Rebov za odbornike. Pre-gledovalca računov gg. A. Močan in M. Komperšek. Delegata za občni zbor osr. društva sta gg. Pere in Kosi. — Pri slučajnostih je predlagal Miloš Levstik naj se naprosi uredništvo »Slovenskega Čebelarja«, da še enkrat objavi natančen popis in sliike posameznih delov Rojinove stiskalnice za vosek. (Za enkrat skoro nemogoče. Op. ured.). Čebelarska podružnica v Šmarju pri Jelšah je imela svoj občni zbor dne 26. decembra 1923. Bil je izredno slabo obiskan; niti najbližji čebelarji se ga niso udeležili. Žalostno, da se kmet tako malo zanima za napredek svojega gospodarstva. V zadnjih dveh ugodnih letih so se pri nas precej poprijeli čebelarstva, delajo pa večinoma le po starem načinu brez premakljivega satja. Navzoči čebelarji so dali prvenstvo A.-Ž. panju in ga priporočajo vsakomur. Na občnem zboru se je izrazila sledeča želja: Po stari slovanski navadi bi naj bila pri vsaki hiši lipa, dajala bo zdravilen čaj, čebelicam pa dobro pašo, ravno ko je seno pokošeno, otava pa še ne cvete. — Na svidenje v nedeljo dne 25. maja ob 13. uri v šmarski šoli! — V odbor so izvoljeni sledeči gg.: za predsednika g. Miha Drobne, posest, v Dvoru, Šmarje p. Jelšah; za odbornike: g. Hinko Šumer, nadučitelj v Jelšah; Zupanec Ivan, pos. Spod. Mertinje,. Pristava; Kregar Tone, pos. v Št. Petru na Med. selu, Podplot. Tajnik: Šumer. Čebelarska podružnica za konjiški okraj je imela svoj občni zbor v nedeljo dne 30. dec. 1923 v Čadramu. Izvoljen je zopet dosedanji odbor in sicer: Za predsednika Časi Janko, nadučitelj v Žicah; za namestnika Sreka Josip, posestnik v Oplot-nici; za tajnika^ Strigl Anton, nadučitelj na Keblju; za blagajnika Brglez Franc, nadučitelj v Čadramu; za odbornike Gril Miha, posestnik v Grušovju; Mravljak Ka rel, naduč. v Zrečah. Za odbor: Fr. Brglez. Čebelarska podružnica v Rog. Slatini je imela svoj občni zbor dne 9. dec. 1923. V podružnični odbor so bili enoglasno izvoljeni Alojzij Muršič za predsednika, Krištof Spaniček za tajnika, Jože Kert za blagajnika; Jakob Ogrizek, Franc Brgles, Albert Veilgemi, Beno Madile in Jožef Vajda za odbornike. Pri zborovanju se je nadalje sklenilo, da imajo člani podružnice za prodajo namenjene čebele, roje, med in vosek, brezpogojno naznaniti predsed-ništvu podružnice v svrho nadaljne oddaje drugim članom po določeni ceni, a tudi člani, ki bi prihodnje leto potrebovali čebele, roje in vosek, imajo potrebščino isto-tako naznaniti pravočasno predsedniku ali pa tajniku. Nadalje se vsi člani podružnice naprošajo, da oddajo skuhani čisti vosek najdalje do konca marca mes. 1924 predsedniku v svrho izdelave satnic, ker poznejša naročila se ne bodo upoštevala. Končno se vsi dosedanji člani podružnice uljudno naprošajo, da naznanijo podružničnemu tajniku do konca leta 1923, ako mislijo biti tudi prihodnje leto člani podružnice, ker na poznejše prijave se v smislu sklepa občnega 'zbora ne bode več oziralo. Predsednik. Sedež podružnice v Prvencih p. Mo-škanjci je prenesen k sv. Marjeti pri M o š k a n.j c i h in prosim, pošiljajte vse podružnice se tičoče stvari na naslov: Slavko Miki, sv. Marjeta pri Mo&kanjcih. Število članov je porastlo od 7 na 24 in je članarina v znesku Din 840 danes poslana. Lansko leto nam je uimrl dolgoletni član naše podružnice in vodja opozavalne postaje Formin pri Moškanjcih Juri Lubec. Spodnje ptujsko polje je ostalo sedaj brez opazovalne postaje, a to tem bolj, ker je blagopokojni imel lastno tehtnico in termometer. Prosim torej, pošljite tehtnico in termometer na zgornji naslov, da bodo na ta način lahko zopet redno prihajala poročila opazovalne postaje. Čebelarska podružnica na Breznici je imela svoj redni občni zbor dne 27. novembra 1923. Predsednik Ažman Josip, nadučitelj, pozdravi navzoče čebelarje in se jim zahvali, da so se udeležili obč. zbora v precejšnem številu. Ker gre sedanji g. predsednik nadučitelj Josip Ažman na začasni dopust, se odreka mestu predsednika, vendar ostane še nadalje podružnični član in odbornik. Nato se mu vg. podpredsednik Kunaver zahvali v imenu čeb. podružnice in vseh čebelarjev kot vzornemu voditelju in ustanovitelju čebelarske podružnice na Breznici. Omenja njegove zasluge, ki si jih je pridobil tekom svojega 38-letnega službovanja na Breznici na polju ljudskega šolstva, sadjarstva, čebelarstva in šolskega vrtnarstva. Nato se je vršila volitev. Izvoljeni so bili: za predsednika g. Zupan Franc, pos. Smokuč; za podpredsednika g. Kunaver Franc, Selo; za tajnika g. Prešeren Jakob, Vrba; za blagajnika g. Jalen Matija, Rodine; iza odbornike gg. Ažman Josip, nadučitelj Lesce; Rakar Janez, Smokuč; Robič Alojzij, Moste; delegatom g. Kunaver F., Selo; namestnikom g. Vovk Franc, Hraše. nit življenja v najboljših letih. Bodi mu tudi med čebelarji ohranjen časten spomin! Kako obvarovati pozimi zunaj panja obnožino, da se ne pokvari? Svetuje se ob-nožino potrositi s sladkorno, sipo, ki jo baje obvaruje pred plesnobo. Dobro je tudi celice z obnožino zamašiti trdo z-medom, ki se baš trdi, oziroma pričenja kandirati. Sv. Ambrož patron čebelarjev. Zakaj častimo sv. Ambroža kot svojega patrona? To si razlagamo iz naslednje legende: Pripovedujejo, da je nekega dne Ambrož kot majhno dete ležal na lepem dvoru očetove hiše. Kar prileti roj čebel in se vsede nanj. Otrok je spal in imel usta odprta. Čebele so mu celo v usta prihajale in zopet izle-tavale. Dekla, ki je na otroka pazila, se je silno prestrašila in hotela pregnati te nevarne gosite. Na njeno vpitje prihiti oče Ambroža in ko vidi, kaj se je zgodilo, je dekli zabranil čebele poditi. Roj se je kmalu vzdignil in odletel. Niti ena čebela ni pičila otroka. Ta dogodek so razlagali ljudje tako, da bo ta otrok enkrat sloveč govornik in mož nenavadne odločnosti. Oboje se je vresničilo, Zaradi svojega velikega govorniškega daru je bil sv. Ambrož sloveč učenik, kateremu je tekel govor sladko kot med. Odločno je nastopil kot cesarski namestnik proti upornim Milančanom in kot škof proti mogočnemu cesarju Teodo-ziju. Reklama. Znana amerikansika družba A. J. Root & Oo. je izdala za reklamo medu v treh letih od 1912 do 1915 več nego 50.000 Dol. Reklama se je splačala. Samo WMM DROBIŽ t Profesor Davorin Beranič. Dne 28. decembra 1923 je umrl profesor ptujske realne gimnazije Davorin Beranič. Že dolgo časa je bolehal na jetiki, kateri je podlegel v zreli moški dobi. Rodil se je 1.1879 v Cirkovcah na Ptujskem polju, dovršil gimnazijo v Mariboru, vseučilišče pa v Gradcu, kjer je študiral klasično filologijo. Po maturi je bil nekaj časa tudi v mariborskem bogoslovnem učilišču. Služboval je 1 1909-1910 v Kranju, nato v Celju in končno v Ptuju, kjer je imel v zadnjem času zaradi bolezni dopust. Za čebelarstvo se je zelo zanimal, dasi je čebelaril bolj znanstveno in teoretično, nego praktično. Stremljenjem Čebelar, društva za Slovenijo ni bil prijazen. Zlasti mu ni bil všeč \.Ž. panj. Zavzemal se je posebno za Kuncev panj, ki ga je na vso moč zagovorjal. Pisal je zelo bojevito. Odtod spor z društvom. Sicer je imel pa gotovo pri svojem delovanju najboljše namene. Delaven je bil tudi na znanstvenem in glasbenem polju. Pisal je razen člankov čebelarske vsebine, tudi razprave iz drugih strok. L. 1922 je izdal tudi brošurico »Temelji umnega čebelarstva«. Tudi čebelarji ga bomo ohranili v blagem spominu. f Vladimir Skrbinšek, učitelj v Jare-nini, predsednik ondotne čebelarske podružnice in navdušen čebelar je na jako tragičen način decembra meseca minul, leta končal svoje življenje. Ko se je vračal z lova, se je mudil v neki gostilni. Po neprevidnosti se mu je sprožila puška in nesrečni strel mu je nepričakovano pretrgal v 1. 1915 je družba prodala za 250.000 Dol. medu. Drugi uspeh pa je bil, da so ljudje pričeli zelo popraševati po medu in da so ga začeli ponujati gostom po restavracijah in kavarnah, kjer prej tega niso poznali. Med se rad skisa, ako je bilo po leti in v jeseni zelo mokro vreme. Pregledati je, ali je ves med v posodi skisan, ali pa le na vrhu. Ako je samo gornja plast kisla, se to posname, z ostalim medom pa se lahko pomladi pita. Poskusi se tudi lahko tako, da se posoda z medom postavi k ognju in se med dobro pregreje — vreti pa ne sme. Morebiti bi med izgubil pri item kisel okus, gotovo pa bo izpuhtela voda, kar je je preveč v njem. Iz Kanade. Na" mednarodnem čebelarskem kongresu v Marseillu 17.—21. sept. 1922 je zastopnik province Quebec (Kanada) poročal sledeče: »Mi govorimo ljudstvu le o prijetnostih in dobrotah čebelarstva ter o vrednosti medu, o neprijetnostih pa molčimo. Brezplačno delimo poučne knjige, razširjamo letake in prirejamo predstave. Panjev z nepremičnim delom niti ne omenjamo. Imamo 25 čebelarskih nadzornikov, ki obiskujejo čebelnjake", na leto imajo pa 100 poslovnih dni in dobivajo plače razun potnin in dnevnic po 5 Dolarjev' na dan. S čebelarstvom se pečamo intenzivno še le od 1. 1914. Za povzdi-go čebelarstva porabi vlada letno 30.000 Dolarjev. Medu izvažamo na leto v Evropo 1,000.000 funtov. V dekliških penzijona-tih in gospodijskih šolah se poučuje čebelarstvo, zaradi tega imamo toliko čebela-ric, kaikor čebelarjev.« — Mislil sem, da je za čebelarstvo vse najugodneje v Jugoslaviji. iz tega poročila pa razvid i m, da je nekje še kos lepšega sveta. — Blagor jim! Ali se more oprašiti matica s trotom iz trotovca? Po novejšem in zelo natančnem opazovanju se je dognalo, da glede semena Skrivnost rožnega popka. Na svojem potovanju domov k staršem sem se bil zgubil. Da se nekoliko razgledani, kje da sem iprav za prav, splezam na precej visok grmiček divje vrtnice, do katere me je bila nanesla pot.. — Pa bi menda radi vedeli, kdo da sem! I, čisto preprost mravljinec! A nisem bil ni razlike med troti in zato moremo reči, da tudi tak trot matico oplodi. Ker se opra-šitev matice navadno zgodi visoko v zraku, seveda ne moremo te oprašitve z očmi opazovati. Izboljšanje čebelne paše. Časopisi so meseca novembra t. 1. poročali, da je češko železniško ministrstvo za 1. 1924 določilo 500.000 čK v ta namen, da bodo ob železnicah nasadili sadno drevje. Poljedelsko ministrstvo pa je odredilo, da se imajo zasaditi sadna drevesa oziroma medunosno grmičevje po sipinah in golih planotah. Tako bodo pridobile pokrajine na lepoti, ljudje ipa bodo imeli korist od sadja in čebel. Listi pripomnijo, da je ta ukrep »posnemanja vreden«. — Gotovo! Morebiti bi se tudi v naši državi te dve ministrstvi odločili za tak pameten ukrep, ko bi ju kdo na to opozoril. Tako bi seveda šlo najceneje, najhitreje in najlaže. Ker se pa na izdatno pomoč ne moremo zanašati in čakati, si iK)-magajmo sami za izboljšanje paše. Sloveč čebelar Alfonzus ima ta načrt: Pri centralnem društvu naj se napravi en oddelek za pospeševanje izboljšanja paše. En goreč odbornik naj bo predsednik tega oddelka in pri vsaki podružnici naj ima enega veščega sodelavca. Za vsako pokrajino, da za vsako podružnico, naj se sestavi koledar pasišč, ki naj bi služil kot glavni pripomoček temu oddelku. Razvidelo bi se, kje je. treba pašo izboljšati in katere rastline na saditi. Ozirati bi se bilo treba na to, da bi imelo tudi poljedelstvo od tega kaj koristi. Določiti bi bilo treba kraj, kjer bi se člani tega oddelka mogli shajati in posvetovati kakor tudi človek, kateri bi imel poskrbeti za semena in sadike medunosnih rastlin. Vse to bi se moralo dobro prevda-riti in po načrtu izipeljati. Uspeh bi ne iz ostal in čebelarstvo bi mnogo pridobilo. .j i___ii___II Jt, vedno tak. Svoje dni sem bil neznansko len učeneek in da M se mi ne bilo treba mučiti glave, sem si zaželel postati mravlja, meneč da se te samo izprehajajo. A bridko sem se varal; kajti baš pri mravljah sem se moral učiti na lastni koži, da: zakon dela svetu dan je, svet brez dela so le sanje. WmmM LISTEK ^ _ J_L _ J L__IL - Tako plezam in plezam po deblu gozdne rože, vedno se oziraje na okoli, je-li ne bi ugledal rešilne steze; dospel sem do najvišjega cveta grmička ter se ustavil :na njegovem vencu, omamljen presladkega vonja., ki mi je prodiral' v dušo — dušo porednega Jurčka sem si bil namreč ohranil tudi po .svojem preča-ranju v mravljinca — ikot balzam poln tolažbe in bodrila. Oh, kakšna dražestna. vonjava! Nenadoma pa obrne mojo pozornost nase prezanimiv prizor, iki se je ravno odigraval sredi cvetne čumnate: dočim -sem se jaz udajal svoji blaigi sli, se je tam trudila in delala ikrasna čebelica z največjo gorečnostjo. Z veliko slastjo je iizala cvetne liste ter tiščala z glavo vedno globlje v vonjavo cvetno čašo, nato pa je zbirala in grabila skupaj pelod (obnožino), ponavljajoč vsak trenutek vsa vesela sledeči refren: Zum, izuni... poljube na lice od tvoje prezveste cvetice; zum, zum ... daj mi svoj med. V nadi raja, da ti ugaja, in te ljubi; in je maj. Zum, zum... voska mi daj. Ob tej veseli popevčici je vrtnica kar vztrepetavala same nežnosti in vsa očarana ponujala svoje lističe, barvane z jutranjo zarjo, (pridni delavki v sivi [kranjski suknjiči. Ko si je bila nabrala lepo zalogo brašna, je stopila iz čašinega dna kvišku na vrh sveta in se z izredno .skrbnostjo udala delu, ki je vzbujalo moje največje občudovanje. Z neverjetno spretnostjo je krtačila s prednjima dvema no-žicama pelod, ki je tičal med gostimi dlačicami po telesu, ga oddajala nožica-rna v sredi, slednjič pa kopičila vsega na zadnjih dveh nožicah, ki sta bili pravo čudo umetnega ustroja, močno poraščeni z dlačicami, poglobljeni na piščali v mični košarici, kot ustvarjeni zato, da more ljubeznjiva živalca z njima kopičiti ,in prenašati biro peloda. Kakor bi se bil rad, pa se le nisem mogel premagati, da ne bi bil vzkliknil začuti eno: »Ampak veste, gospa čebela, vaši dve noižici sta vredni občudovanja.« Nejevoljno se obrne čebela in ko me ugleda, pravi oholo: »Kaj vendar počneš tukaj ti mravljinec!« Začutil sem, kak: o mi je vzvalovala kri pri teh nepremišljenih besedah in brez pok Ionov odgovorim suho ko trska: »Jaz počnem, ikar mi ravno ugaja. Tn ti?« »Jaz pa« — mi vrača ponosno čebela — »jaz pa delam nekoliko več: iz-poilnujem svojo dolžnost. Tn silno se čudim, da si drzne mravlja sik,raniti cvetje, ki je naše kraljestvo.« Pri teh čudnih besedah se nisem mogel več brzdati in ves razi j učen pričnem razgrajati: »Vaše kraljestvo! Glej, glej, zdaj bi rada prepovedala vsem drugim žuželkam, da bi ne smele prihajati več blizu in duhati divjega sipka! Da oskirunjam cvetje? Ta je pa lepa! Stojim tu in nisem na potu nikomur pod božjim soln-cem, pa vendarle skrunim cvetje? Ti pa, ki prihajaš semkaj lizat in se sladkat, ki odnašaš proč vse bogastvo, ki se te drži po telesu in je imaš zbrano na zadnjih nogah, ikaj pa delaš potem ti, za milega Boga ?« Dočim sem jaz tako besnel, je poka-zovala bučela opetovano svoje bodalce in mi dajala znamenja, ki niso bila bas naj-ljubeznivejša; slednjič pa potlači svoj žolč in pripomni saimo zelo preprosto: »Odkar sem na svetu, še nisem videla mravljinca, M bi bil tako žago voden kot si ti.« In p redno sem mogel kaj odgovoriti je že nadaljevala: »Bilo bi škoda mnogo govoričiti, zato ti svojo trditev tudi takoj dokažem. Ali mar veš, kaj da je prav za prav cvet? Ali poznaš njegovo notranje življenje? Ali veš, da diha, spi, trpi, se veseli, ljubi in živi kakor i mi dva ?« T| V svojem miravljinslkem življenju sem bil v resnici odkril že marsikaj, česar v svojem življenju kot im-lad dečko nisem bil opazil; mansikaki vzdihi rastlin, •po katerih sem hodil, marsikako znamenje, ki ga ne opazi človeško oko, vajeno le velikih reči, pač pa oči žužka, ki so vajene razločeva t i neizmerno drobne predmete, me je bilo že osupnilo. Toda ker sem imel z gospo Cvetano (z rastlinstvom) le malo opraviti in se nisem zanimal podrobneje za one manifestacije življenja, iki so mi jih ponujale rastline, zato so bile besede čebelice zame naravnost razodetje. »Ali vidiš!« je predavala le-ta nadalje, »zdaj spoznavaš, ikako da si neveden. Ti niti ne veš, da imajo tudi cvetice očeta in mater, kot ju imaš ti, in da se ti cvetni očetje in matere ljubijo in da želijo dati življenje tudi brojnim cvetnim sinovom, lepim in vonjajočim, kot ®o sami. Toda cvetke so prikovane na svoje mesto, ljubijo se, toliko lepega si imajo povedati, pa ne morejo. Kdo prenaša od enega do drugega ljubezenske misli, ki jih pošilja vonj in kdo sladke pošte nektarja in deviške poljube cvetnega pelo-da? Me krilate žuželke smo to, me čebele, ki poznamo vse cvetje, pa tudi vse njegove skrivnosti in z veseljem posredujemo med ljubimskimi cveti. Ti pa., hvaležni za naše prijazne usluge, nam v na grado radevolje odpirajo svoje čaše z rujnim nektarjem, nas sprejemajo v svoje naročje, mam dajejo svoj med in vosek, ki ga prinašamo me svojim družinam.« Iznova je jela brenčati čebela svoj refren, dočim je roža kar trepetala veselja: Zum, zum ... poljube na lice od tvoje prezveste cvetlice; zum, zum ... daj ml svoj med. V nadi raja, da ti ugaja, in te ljulbi; in je maj. Zum, zum... voska mi daj. Lastnik „Čebelarsko društvo za Slovenijo". Bi:l sem kot očaran. Čebel i ne besede, v začetku ostre in zbadljive so bile čim dalje slajše in iljubkejše, zadiVčen glas, & katerim je bila pričela razgovor, se je bil izprevrgel med pesniškim opisovanjem \ uljuden in prisrčen gllas. »Koliko lepih reči si mi pač povedala!« izpregovorim naposled. Na to pa vprašam, gnan od neodoljive želje: »Ali hočeš skleniti z menoj mir, se sprijazniti z menoj!« »Prav rada,« odgovori čebela. »Hvala ti za to. In da ti tuikaj pokažem, kako .da cenim tvoje prijateljstvo, grem takoj dol s tega šipkai... pa en pogoj stavim. Razložiti mi moraš prej, kako nabiraš med in vosek.« »To je zame igrača: s svojim ceva stiin jezičkom sesam venčne liste cvetov in ta sok se izpremeni v mojem želodčku v med, v .najfinejši grozdni in sadni sladkor. Kar pa zadeva vosek, se cedi le ta vsled moje sladke hrane izmed obročkov na zadku, kot nekak pot iz luskinic. Le poglej!« In res mi pokaže prijazna čebela, kako so bili trije obročki njenega zadk;? polni voska. »Še eno vprašanje,« silim v novo znanko. »A prosim hitro, kajti solnce se bliža zatonu in jaz se moram vrniti v svoj panj.« »V panj! Kaj pa je vendar to!« »Kaj! niti tega ne veš! Panj je naša vas, dokler je preprosto sestavljen iz votlega drevesnega debla; imamo pa tudi trge iz desa.k in mesta s krasno parketi-ranimi ulicami, takim pravijo Alberti-Žnideršičevi panji. Torej!« »Torej bi rad vedel kako ti je ime.« »Kličejo me Sladica.« Čebelica je odletela, jaz pa sem jo -spremljal z očmi, dokler se ni ustavila v ne veliki razdalji pri nekem drevesu; nato sem vzel pot pod noge in jel plezati dol na zemljo. Tiskarna J. Blasnika nasl. v Ljubljani. ki jih ima v zalogi blagovni oddelek Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani, Jugoslovanska knjigarna, Pred Škofijo (poleg stolne cerkve). Cena Din P 300 24 — 8 — 7 — 35 — 38 — - 68 — 58 — 58 _ 24 40 — 5 _ i 60 — 120 — 12 — 15 — 3 — 85 — 10 — 30 — 200 — 45 — 180 — 8 — 18 50 250 — 200 100 — 25 _ 20 — 32 — 150 — 7 — 6 — 1200 — 12 — 18 — 10 — 3 1200 — 60 — 100 — oU 38 — 6 _ 2 — d i 50 9 _ 5 — 6 — 2 — 60 —. 4 — 1 — 28 . — 1 — 22 — Predmet A.-Ž. panj na 10 okvirov najnovejšega sestava: kompleten z vsemi pritiklinami (s pripravo za prevažanje 10 Din več) Baloni, za 1 ali 2 litra s podstavkom Din 16'— ozir.......... Deska za pritrjevanje satnic................... Euskol zavitek ......................... Garnitura za vdelavo satnic (dvojni topilnik za vosek, cevka za lepljenje) Kadilnik ............................ Kapa, čebelarska, za odpirati s tkanino .............. „ „ s tkanino (navaden)............... Klešče za okvirčke........................ Kolesce za vtiranje žice..................... Zaklopna kožica za odlaganje obljudenih satnikov.......... Matičnice (kletke) raznih vrst od 3 do 15 Din............. Ista z oddelkom za hrano za razpošiljanje po pošti.......... Mreža žična za okenca (pocinkana) a ur............... Nastavek s taco za odkrivanje satja ob točenju medu......... Nož za izpodrezovanje satja.................... Nož za odkrivanje satja..................... Odvijae za vijake........................ Pipe čebelarske .................... , , , , Pitalnik za A.-Ž. panj...................... Posode za med, pločevinaste a 5 kg z ročajem............ Iste za 55 kg.......................... Iste (leseni sodi) za 50 kg..................... Posoda za čiščenje medu z dvojnim sitom.............. Ravnalec (priprava za uravnavanje satnikov v A.-Ž. panju....... Razpršilnik za škropljenje čebel z medeno vodo........... Razstojišča pločevinasta mesto kvačic za 9 ali 10 okvirčkov...... Rešetka matična prirezana za A.-Ž. panj. pr. m5........... Rokavice, čebelarske....................... Satnice 39 X 23 cm, pr. kg..................... Sipalnik lesen za A.-Z. panje na 9 in 10 satnikov . .......... Sito za čiščenje medu, leseno . ............... , , , Isto pločevinasto ........................ Solneni topilnik......................... Spone za rokave I. vrste par ................... Iste II. vrste par ................... Stiskalnice za umetno satje.................... Strgulja za snaženje A.-Ž. panjev................. Šablona jeklena in zabijač (priprava za pritrjevanje kvačic)...... Ščetica za ometanje čebel..................... Šilo za vrtanje luknjic .............•......... Točilo za med, pločevinasto za 3 okvire 27 X 41 cm, ........ Topilnik s svetilko in lončkom za lepljenje satnic.......... Topilniki za vosčine....................... Zaboj lesen za roje....................... Vilice za odkrivanje satja..................... Zapahi za žrela: a) kovinski enostranski Din 5-—, dvostranski........... b) leseni (Trinkov sestav).................. . Znaki.............................. Žica za pritrjevanje satnic, zavitek pr. dkg ............. Kovinska garnitura za A.-Z. panj: a) 6 palic 40 X 8 mm (nepocinkano železo)............ b) 2 nosilca za matično rešetko................. c) 2 tečaja za vratica a Din 3-—................ d) 4 tečaji za bradi a Din —"50................. e) mreža za okenca po m2................... f) zapahi za okenca p. Strgar a Din 1*—............. g) 2 zaporici za zaklopnico a Din —"50.............. h) kvačico iz železne žice, kilogram............... i) 1 kljukica za vratica, večja................. j) kos matične rešetke 33 X 25 ................ 1 1 s \ ■ 1 H Gospodarska zveza v Ljubljani prodaja specerijsko in kolo- nijalno blago, umetna gnojila in krmila, sir, sirovo m maslo m! in konden- zirano mleko ter preskrbuje vsakovrstne polje- delske in sadjarske stroje. Velika zaloga pristnih domačih vin po zmernih cenah. i l