223. MUL
V LjubljnBi, s Četrtek. 26. septembra 1901.
)*faaja vsak dan zvečer, izimšl neaelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrsk« dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrtfleta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto J4 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe fcrez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petJt-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. - Dopisi naj se izvole frankovatJ r Rokopisi se ne vračajo. — Uredništva in npravniitvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v I. nadstn, upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
JtteseSna priloga: „Slovenski Cehnik"
Ure&ttlst** telefon it 34.
Posamezne številke po 10. h.
Volilno reforma za istrshi deželni zDor.
V ponedeljek, 23. t. m. je predložil deželni odbor istrski deželnem a zlu »ni načrt volilne reformo in vet raj
je bil ta načrt na predlog dr. Barto-lija odkazan posebnemu odseku, ki ima naročilo, da se posvetuje o tem, kako naj se urede narodnostne razmere v Istri.
Kdor se spominja srditih, brez-primerno srditih bojev, ki so jih vodili istrski Italijani proti Slovencem in Hrvatom v tej kronovini, ta ne more zatajiti Svojega začudenja, da je naenkrat dr. Hartoli postal miroljuben in da hoče. naj se potoni kompromisa urede narodnostne razmere v Istri. Nehote se vsili človeku vprašanje: Ali je to samo zvijača ali imajo Italijani resne namene 1
Zadnje    državnozborske volitve
so pokazale, da stoji italijanstvo v Istri na trhlenih nogah. Hrvatje in Slovenci so v svojih treh okrajih, sijajno zmagali, presijajno, doeim so bili Italijani v dveh »italijanskih« okrajih v največji nevarnosti. Istra je slovanska — to so jasno pokazale te volitve.
Sedaj je deželni odbor izdelal načrt volilni reformi za deželni zbor. Po tem nacrtu bi imeli Italijani v deželnem zboru 24, Hrvatje in Slovenci pa 15 zastopnikov. Ti številki kažeta, da bi po tem načrtu volilne reforme pravo narodnostno razmerje ne dobilo izraza, nego da bi se ž njim umetno ohranila dosedanja italijanska večina. Hrvatje in Slovenci, ki tvorijo večino prebivalstva, bi bili umetno potisnjeni v manjšino.
Priznati pa se mora, da to ni samo želja Italijanov, marveč konse-k venca načelne podlage, na kateri sloni načrt volilne reforme. Ko bi se napravila volilna reforma na temelju splošne in enake volilne pravice, bi bilo skoro nemogoče, ostvariti v deželnem zboru italijansko večino. Toda načrt vzdržuje kurije. Volili bi
1K) tem načrtu: veleposestniki 5, trgovska in obrtniška zbornica 2, mesta 13 (doslej 11), kmetske občine 13 (doslej 12) in splošni volilni razred f> poslancev.
Okraji so seveda razdeljeni po željah in potrebah Italijanov, vendar se je gledalo, da se ustvarijo kolikor in kakor je Italijanom kazalo narodnostno enotni volilni okraji.
Glavni ugovor proti načrtu je e e n z u s. Načrt hoče eliminirati velik del hrvaških in slovenskih volilcev s tem, da določa razmeroma visok cenzus. Volilno pravico naj bi v občinah, kjer so za občinske volitve trije vol. razr., imeli samo tisti voliloi, ki volijo pri občinskih volitvah v I. ali v II. razredu, iz tretjega razreda pa le tisti, ki plačujejo najmanj 20 K direktnega davka. V občinah, kjer za občinske volitve ni volilnih razredov, bi imeli volilno pravico tisti volilci, ki pripadajo po davčni dajatvi prvima dvema tretjinama volilcev, izmed drugih volilcev pa samo tisti, ki plačujejo najmanj 10 K direktnega davka.
Ta cenzus je vsekako krivičen, a Italijani ga hočejo imeti, ker jim je samo na ta način mogoče ohraniti nekatere svoje pozicije.
Hrvaški in slovenski poslanci se še niso odločili, kako stališče zavze-mo napram temu načrtu in tega tudi niso mogli storiti, ker je brez dvoma, da bo zanje odločilnega pomena izid posvetovanj o uredbi narodnostnih razmer v deželi.
A' ostalem pa se je pokazalo v zadnjih letih, da ni več odločilno, kdo ima v kakem zastopa večino. Ob-strukcija je postala obrambno sredstvo manjšin in s tem sredstvom zamore energična manjšina vedno prisiliti večino, da sklepa ž njo kompromise. To vidimo posebno jasno pri Nemcih na Češkem pa tudi drugod.
Eno nam pa kaže ta prva epizoda v zgodovini istrske deželnozbor---ke volilne reforme: Italijani so zadobili res pek t pred Slovani in so spoznali, da preko njih ne pridejo na dnevni red, nego da morajo z njimi paktirati in sklepati kompromise.
Deželni zbori.
G r a d c c , '17). septembra, PosL V O š n j a k je utemeljeval svoj pretilog za razširjenje telefonskega omrežja na Spodnjem Štajerskem iz telefonskih central Celje in Maribor in od telefonski]] prog na Koroško in v Trst. Predlog se je izročil deželnemu
!\ 1111 urnemu odseku
I »osi.   R o
k a r je utemeljeval predlog za podporo posestnikom v ljutomerskem in gora j eradgonskem okraju, kjer so provzročile poplave mnogo škode. Poplav je kriva pomanjkljiva regulacija Mure. Predlog za podporo se je iz-
ročil finančnemu odseku.
PosL dr
Ploj je poroča] v imenu finančnega
odseka o najetju nadaljnega posojila 190.000 K za zgradbo bolnišnice v Fiirstenfeldu. Predlog je bil sprejet brez debate.
Koper, H5. septembra. Istrski deželni zbor je izročil zakonski načrt
0 spremembi deželnega reda in de-želnozborskega volilnega reda posebni komisiji sedmih članov. Komisiji se je naročilo, naj pri tej priliki preišče in predlaga vsa sredstva, s katerimi bi se mogle narodnostne razmere v Istri stalno urediti. Potem se je rešilo več predlogov lokalnega značaja, med temi tudi predlog posl. Spin-č i č a glede kozje reje.
Celovec, 25. septembra. Posl. dr. A n g e r e r je vložil samostalen predlog glede reforme srednjega šolstva. Kaznim občinam se je dovolilo
1 »obiranje doklade na žgane pijače od 5 do 12 K za lil. Puškarski zadrugi v Borovljah se je dovolilo 10.000 K brezobrestnega posojila na pet let. Končno je bil sprejet zakonski načrt za varstvo planink.
Konference v Pragi.
Praga, 25. septembra. Danes popoldne je bila v deželni zbornici konferenca voditeljev čeških strank. Konferenci je tudi prisostvoval trgovinski minister dr. Fort. Konferenca je bila v prvi vrsti namenjena predstojećemu imenovanju sodnikov na Češkem. Dr. F o f t je pojasnil sedanje stanje nagodbenih pogajanj ter sprejel informacije voditeljev o njihovem bodočem postopanju napram vladi.
Komisija za deželne kulturne zadeve je izrekla včeraj deželnemu odborniku dr. H e r o 1 cl u nezaupnico. V današnji seji deželnega odbora je dr. Herold pojasnil stvar, zaradi katere je dobil nezaupnico; nato mu je deželni odbor izrekel zaupanje.
Italijansko vseučiliščno vprašanje.
I n o m ost, "Jo. septembra. Na shodu italijanskih vseučiliščnikov v Tridentn je govoril poslanec dr. Couci (» ustanovitvi italijanskega vseučilišča. Obsodil je parolo »Trst ali pa ni«'« ter zahteval, naj se vseučilišče ustanovi v Tridentn, predvsem pa se naj takoj zopet ustanovi v Tridentn italijanska pravna fakulteta.
Hrvaška in Ogrska.
Z a g r e h , '27). septembra. Osrednji   odbor   socialno - demokratične
stranke za Hrvaško in Slavonijo je izdal proklamacijo na delavstvo, kjer se zahteva za vse polnoletne državljane volilna pravica. V proklamaciji se napovedujejo na dan otvoritve ogrskega državnega zbora velike priredbe za splošno volilno pravico.
Glavni stebri bivše narodne stranke so pridno na delu, da se osnuje nova unionistična stranka za bana Rakodezava. Jedro stranke bodo tvorili stari madžaroni. Da se pridobi čimveč prist. novi stranki, namiga-vajo posredovalci iz Pešte, da so vse dobre službe sekcijskih načelnikov, velikih županov itd., domena le pristašev nove stranke. Ogrski ministrski predsednik dr. W e k e r 1 e je baje že obljubil, da bo ministrstvo ustreglo zahtevi glede saniranja nekaterih nagodbenih krivic ter izjavilo v parlamentu, da se takoj po poravnani nagodbeni krizi z Avstrijo sestane regnikolarnn deputacija, da prouči hrvaške zahteve. Potemtakem bi bil najden temelj za novo madža-ronsko vlado na Hrvaškem, ako bi ne delalo postopanje neodvisne stranke madžaronom nekoliko pomislekov. T vedi i so se že dogovori s Kossuthov-ci, da bi se sklenila formalna pogodba, vsled katere bi ogrski koaliciji ne bilo mogoče se znova dogovarjati s hrvaškosrbsko koalicijo. Dosedaj pa ti dogovori niso imeli uspeha.
Budi ni p e š t a , 25. septembra. »Az 1'jsag«, ki ima direktne zveze z ogrsko vlado pa tudi s hrvaško bansko stolico, piše. ako bo hrvaško-srb-ska koalicija vztrajala v sedanji opoziciji proti banu. se hrvaški sabor ne skliče dotlej, dokler ne dozori položaj tako daleč, da se sabor razpusti ter se razpišejo nove volitve. Rakodczav se hoče izogniti tako nevarnim prizorom, kakor so bili pri nastopu Fejer-varvjeve vlade na Ogrskem. Nove volitve bodo na Hrvaškem najbrže meseca marca ali aprila prihodnjega leta. Ogrska vlada se zanaša, da se bo banov program do tedaj toliko populariziral, da bo mogoče na njegovem programu unionistov delovati. V začetku meseca oktobra se ogrski politiki gotovo sestane j o ter odobre banov program, nakar bo začel Rakodczav organizirati svojo novo stranko.
IS u o! i m p e š t a , 25. septembra. Ogrska vlada predloži proračun asa leto 1908. parlamentu Šele 20. oktobra. Proračun izkazuje nekoliko prebitka. Pri razlaganju proračuna bo ministrski predsednik kot finančni minister govoril tudi o davčni reformi in nagodbi.  V prvem zasedanju
Uprfcvništva telefon št. 85.
bodo tudi volitve novega predsedstva. Dosedanji predsednik bo hrezdvomno zopet izvoljen, doeim podpredsednik K a k o v s z k y ne bo več kandidiral, ker bi ga neodvisna stranka ne hotela več podpirati
Katoliško ovaduštvo.
Sarajevo, 25. septembra. Glasilo sarajevskega nadškofa dr. Stadlerja »B r v a t s k i 1) n e V n i k« opozarja v strupenem članku vlado na veliko srbsko nevarnost, češ, da je to gibanje nevarno za okupacijsko ozemlje. Srbski program je baje naperjen proti hrva-štvu in monarhiji. Pred dobro organiziranimi Srbi je baje že vladna oblast preslaba in celo minister je ubogal migljaj srbske deputacije ter osmešil vlado. Srbi sklicujejo >vojo skupščino (?), pripravljajo svoj sabor (.'.'). na katerem bodo Petra Ka-ragjorgjevića proglasili za svojega kralja. — Denuncijacija je prebeda-sta, da bi izzvala kaj drugega kakor zaničevanje.
Punt v Maroku.
L o n don, 25. septembra. Londonski časopisi razširjajo po španskih poročilih vest, da so francoske čete doživele pri Casablanci velik poraz. Ministrstvo zunanjih del izjavlja, da mu ni ničesar znanega o porazu ter je skoraj gotovo vest prazna izmišljotina,
Pariz, 25. septembra. Sultan Alidul Azis je prispel z 20.000 možmi v Kabat. Sultanu primanjkuje denarja, da ne more izplačevati svojih vojakov. Prisiljen je, da zastavlja svoje dragocenosti, in sicer jih je po-slal v ta namen v Pariz. Sploh je sultanov finančni položaj skrajno neugoden. Državni dolgovi Maroka znašajo 48 milijonov K. Od tega dolgu velik del zapade že te dni, in sicer skoraj dva milijona nemškega in blizu 1 milijon francoskega dolga. Oba dolga sta zavarovana s sultanovimi posestvi.
Pomnožitev ameriškega bojnega brodovja
London, 25. septembra. Zedi-njene države si zgrade štiri velike nove bojne ladje, da nadomeste bojne ladje.ki jih odpošljejo kmalu v Tiho morje. Zvezne države nameravajo imeti v Tihem morju stalno svoje brodovje.
LISTEK.
L" t Mnctiar.
Literarni portret. (Dalje.)
Moja sodba je, da je ni zbirke pesmi sploh, ki bi se mogla meriti s to. In bas za nas Slovence so stvari tam, ki bi nam morale biti kakor višje razodetje, kakor sv. pismo kristjanom. Kdor je napisal to, ni samo velik pesnik. Machar je velik, ostroumen mislec in značaj, značaj iz kremena. Povedal je svojim rojakom par britkih resnic naravnost v obraz, ve doč, da ga za to ne čaka hvaležnost in kadilo. Povedal je to domovini ravno zato, ker jo ljubi, kakor pravi sam v epilogu k »Tristium Vindo-bona«, apostrof u joč domovino:
Ja na tč vzpominam,   ume potobe se
stvska.
A mam te s cele duše rad.
Radi popolnosti naj omenim, da so izšle prošlega leta »Vtei*iny< (Trenutki). Prinaša čisto nepolitične stvari iz svojega družinskega življenja in slike iz antike, posebno po Ta-eitu iz imperatorskih časov. Te slike so plodovi njegovega nedavnega potovanja po Italiji.
Machar  ni  le  pesnik   v verzih
ampak je napisal tudi več knjig proze. To so namreč njegovi podlistki, ki so izhajali v »Času« in Mnsarvko-\ i »Naši Dobi. Machar je bil nam reč eden na j hoje v hejši h članov češke moderne in je v podlistkih napadal in polemiziral 4in dela to še zdaj. Herbatschek ima te stvari za tako duhovite in globoke kar so tudi —, da pravi, da bi se imele prevesti na nemščino; toda menim, da bi vedne osebnosti obteževale razumevanje Nemcem in sploh tujcem. Najimenitnejša izmed zbirk podlistkov je: Konfese literata«, pesnikova avlo-biografija od otroških lei pa do dovršenega prostovoljskega leta na Hradčanih. Ta knjiga je pravi užitek, odkrita je kakor Rousseauove »Confessions«, še bolj ko te pa globoka !
S tem sem končni vrsto Machar-jevih del. Ako karakteriziramo Ma-charja v kratkem, moramo reči, da je ta antipod Vrehliekega največja osebnost sodobne češke literature in da so njegova dela utelešenje velikih in resnih idej, kakor jih je malo v svetovni književnosti. Machar je streinil pošteno in brezobzirno vedno za pravo notranjo resnico in nikoli ga ni nič oviralo, da bi je ne povedal naravnost. Machar j^ vseskozi napreden duh, velike globine, ostroumnosti in resnosti. Tako globoke in jasne sodbe o vprašanjih, ki leže nerešena
v milijonih modernih duš, ni najti pri nas Slovencih. Machar je globok«) religiozna narava in ravno radi tega stoji v opoziciji z oficialno religijo, prav kakor sploh vse  religiozne narave   naše   dobe:   Tolstoj, Masarvk, Bjornson i. dr.   »VVnruin  wir keine Religion bekennen«, pravita že pred sto leti (iothe itt Schiller?   — -Ans Religion«.   In kakor je Machar bolj verski, nego milijoni tistih farizejev, katerih srce je vzlic vsem zunanjim ceremonijam daleč od Roga in vsakega verskega čuta,   prav tako je *ndi bolj   naroden   nego vsi oficinlni narodnjaki iz  poklica,   ki vpijejo »narod, narod«, a njih srce je mošnja z denarjem, ki se da poljubno raztegniti. (Primeri iz Macharja!) Predsta-vitelji oficialnega verstva duhovniki in narodu j aštvo — »rodoljubi po stanu« — oboji  trgujejo s temi vzvišenimi   idejami   kakor trgovci z lesom. Prvi žive od Boga liki paraziti, drugi   od   »domovine«.    In boj pesnikov velja temu izrabljanju verske in narodne ideje v sebične svrhe, boj pesnikov  gre   proti   laži, hinavstvu in podlemu izkoriščanju . . .
Dejal sem že, da je Machar globoko verska narav in da ravno radi tega stoji v opoziciji proti ofieialnim predstaviteljicam verstva, veram ali konfesijam. Današnji čas je čas verske krize. Inteligent je večinoma že kot dijak četrte ali pete šole, ko so ni u
začeli dokazovati dogme, izgubil vso, v otroški dobi vcepljeno mu vero. Večina je postala indiferentna za verska vprašanja. Na bajke iz otroških let ne morejo verjeti, kaj novega si pa sami ne morejo ustvariti. Od tod tisto površno naziranje o veri med današnjim razuniništvom, ki ga je izrekel Voltaire, češ, dobro je, da ima moj krojač vero, meni je ni treba. Vera je Voltairu pač le policijsko sredstvo, na kateri nivo je danes tudi splošno padla.
Pravo verstvo pa je del kulture poleg   drugih   duševnih pridobitev, namreč umetnosti, literature in znanosti.  Vprašanje je, ali je religija stvar, ki gremo   lahko preko nje na dnevni  red, ali se bo razvijala in se razvija kakor vse druge kulturne pridobitve. Masarvk odgovarja, da bo ie tedaj kultura harmonična in nastane cel harmoničen  človek,   ko bo poleg druge kulture uspevalo tudi verstvo. Ni čuda, da vlada verski indifereuii-/em, ker ni nihče zmožen sam razrešiti verskega vprašanja, ki obstoji v vsej aktualnosti, niti ga ne reši posamezen narod,   le vse človeštvo ga bo razrešilo tekom razvoja. Ni pravilno mnenje inteligence, da je  vera potrebna za maso ljudstva, dočim nam inteligentom    zadostuje literatura, umetnost,   filozofija,   znanost, kajti tudi masa ljudstva ne sprejema ofi-cialne vere iz srca. Ne sme se verstvo
identificirati  s  filozofijo  in umetnostjo, le problem  verstva je vedno živ in radi tega se bavi filozofija in umetnost vedno z njim. To samo na sebi še ni verstvo. To je teorija. Verstvo  pa  je  praksa,  življenje! Tudi nravnost ni verstvo!   Ono je sicer ozko zvezano z verstvom in če pada verski čut, pada tudi nravnost, in ker nravnost daje moč narodu, pada narod. Kaj je pravzaprav verstvo ali religija? Religija je po Masarvku pre-čuteno  in  premišljeno zavedanje se razmerja svojega jaza k svetu in bogu. Ker ima vsak svoj jaz, je toliko religij,  kolikor teh jazov, t. j. vsak ima svojo religijo ali religija je popolnoma   stvar   posameznika ali docela individualna. In ako morda včasih ni bila takšna, se vedno bolj individualizira. Gre se pa za to, da človek čuti to svoje razmerje k večnosti ali pa ga sploh ne čuti. So namreč narave, ki nimajo verskega čuta, kakor so tudi ljudje, ki nimajo umetniškega čuta. V razmerju k bogu je tudi obseženo razmerje k ljudem, v tem je razmerje k nravnosti. Radi tega je delavsko in žensko vprašanje nrav-no in tudi versko. Verstvo pa ni le v sentimentalnem  »gefuhlsduselnu« in roiuanticizinu. So ljudje, ki jim je vera šport, imajo užitek nad obredi in kulti, in v tistem iščejo rešitev, to so po Masarvku verski sladkosnede-ži. Vera ni zgolj stvar čuvstva, vera
Neka] o študijDii na c. kr. zem-Uedelskl olsoki šoli na Dunaju.
Bili so rusi, ko je obstajala med
nami Slovenci pretežna većina našega razumniŠtva iz teologov in juri-stov. filozofi in medieinei so bili že bolj redko sejani, tehnik nam je bil nenavadna prikazen, a agronom pravcata terra incognitn. Kaj da je bilo temu vzrok, ni težko uganiti, če pomislimo, kako neugodno je se danes dejansko razmerje med gimnazijci in realcani v slovenskem ozemlju, kako malo je še danes zanimanja za realne študije! Ali napredek duha in časa, sosebuo izredni napredek tehničnih in tehničnim sorodnih ved zadnjih dvajset let je odprl tudi nam Slovencem oči. da smo jeli uvidevati, mogoče prepozno, veliko važnost praktičnih ved ter pošiljati svojo de-co številnejše v realke, mesto polniti ž njo že itak prenapolnjene prostore naših gimnazij. Niso še docela pokopani zastareli nazori in predsodki naših očetov, mnogo je še slabega in trhlega, treba je še večletnega intenzivnega dela v govoru in pisavi, da je odstranjeno to, kar je oviralo umno pomno vanj e danih razmer, vendar bi bili v naši sodbi prenagli, če bi ne hoteli pripoznati dejstva, da sc v tem oziru vidno boljšamo. Nemalo zaslug si je stekla pri tem re forma-toričnem delu zlasti naša radikalna mladež, ki je počela, avidevši veliko indolenco naše javnosti napram \ sem mladega akademika tičočim stanovskim vprašanjem, prav marljivo tudi na tem polju orati Ledino. Tedaj je splavala zemljedelska visoka šola iz morja pozabljivosti na površje, od takrat jedva vemo, kolikega pomena bi bila za nas Slovence z ozirom na naše politične, gospodarske in kulturne razmere, če bi se bil kdaj pro-drugačil vladni sistem napram nam. — Kaj je vendar eilj in smoter te šole, iz kolikili in kakih oddelkov obstoji, kaka bodočnost čaka absolvente te šole.' Tako se vprašuje često oni, ki je kdaj slišal o njej in si ni bil po-popolnoma na jasnem o stremljenju, delovanju in nehanju. Zato menda ne bode odveč, ako bodem skušal v naslednjih vrstah podati širši javnosti po močeh točno in zanesljivo sliko o vsem, kar nam nudi ta šola iz znanega in praktičnega stališča, da se enkrat za vselej razbistri jo medli in nejasni pojmi o njej in njenem ustroju, ki često begajo javnost ter kvarijo njen ugled. — Prvotno gozdarska akademija s srednješolskim značajem v Mariabrunmi poleg Dunaja se je pretvorila 1 1872. v visoko šolo, obstoječo iz poljedelskega in gozdarskega oddelka, katerima se je priklopil 1889. še kulturno-tehnični. L. 1905. se je poduk razširil na štiri leta, dočim se je preje samo tri leta podučevalo. Zajedno s štiriletjem se ji je podelila pravica doktorata, s čimer je bil storjen zadnji korak k popolni preosnovi te šole. tako da je danes enakovredna vsaki drugi visoki šoli. Njena naloga je. pred vsem izobrazit] mladega slušatelja znanstveno, bodisi v poljedelski, v gozdarski ali kulturuotehnič-ni vedi. Vsled tega se nahaja večina absolviranih poljedelcev v službi pri večjih posestvih. Vsa ta posestva so izključno v privatnih rokah, državnih ni. Ne preostane tedaj ničesar drugega, kot privatna služba, ki pa iz znanih vzrokov ni nič kaj priljuh-Ijena. dusi bi donašala pozneje razmeroma lepe dohodke. Druga pot jih vodi v kemična preizkuševališča. v tovarne za sladkor in špirit; v teh imajo prednost večinoma nalašč zato izšolani tehniki, v onih kemiki. Edino zanesljivo sredstvo, ki bi pomoglo poljedelcem do teli mest, bi bila - —
je tudi stvar mišljenja in glavno mišljenja. Kdor ne misli, tudi ne čuti. Mi ne rabimo verstva le za nekatere trenutke, ampak za vse življenje in večnost je zđaj ali pa nikoli! Značilno je pa. da danes ne iščemo verstva v formi cerkve, ampak da verstvo postaja laično. In že tam je versko življenje boljše, kjer imajo laiki besedo v cerkveni organizaciji, kakor na pr. pri protestantih. Katoliška organizacija pa je strogo vojaška in laikom tam ni prostora. Pri nas v Avstriji ravno radi tega ni nič življenja in gibanja v cerkvah, pri nas vlada po Masarvku c. ki-, religija ali kakor jo je imenoval v svojem »deviškem < govoru »Gasthauschristentum«. Prvi pogoj, da se verstvo svobodno razvi ja, je ločitev cerkve od države in šole. Naj se verstvo ne degraduje za sredstvo države in policije!
Ravno Machar je eden onih globokih umetnikov našega časa, ki ga peče problem religije, kakor peče Tolstega, Kranjčeviea i. dr. In značilno je, da nastopajo vsi ti veliki umetniki z vsemi močmi proti oficialni predstaviteljici verstva, proti cerkvi. Eden najgrandioznejših izrazov te umetnosti, ki se peča z religijo, je Macharjeva pesem »Na Golgati« v enako imenovani knjigi.
(Konec prihodnjič.)
protekcija. Kdor se hoče posvetiti učiteljskemu siauu na nižjih, srednjih in visokih poljedelskih šolah, onemu je odprta zadnja, priznano najsigurnejša pot, naj si že bode služba deželna ali državna. K tej kategoriji poljedelcu odkazanih mest prištevam še uradništvo kmetijskih družb, v kolikor je strokovno izvež-bano, potovalne učitelje, vinarske in mlekarske nadzornike. Sedaj nastane vprašanje; Kam se naj neki obrne slovenski poljedelec po dokončanih študijah V naših sedanjih razmerah bi mu nasvetoval le tuji n o , če ni slučajno kje doma kako meso prazno, kar se pa zgodi, žal, prav redko. Manjkajo nam obsežna posestva, domače poljske produkte uporabljajoče industrije itak nimamo, kmetijskih šol, izvzemši grmske in bodoče šentjurske na Štajerskem, je premalo, tam pa, kjer bi sc našel sč-is:>-ma kak prostor, sc krčevito drži vsak svojega stolčka, iz gole bojazni pred mlajšo, agilnejšo močjo. Se li torej splača v očigled vsem tem stanovski:! neugodnostim obiskovanje poljedelskega oddelka po Slovencih | ( Mkrito povem, d a , toda o m e j e n o števil o. Po Avstriji pihlja, odkar se je sešel nov državni zbor, svež agrarni veter. Ako nas tedaj ugodna prognoza, izhajajoča iz vladnih in vladi prijaznih krogov, ne vara, smemo se nadejati na končno rešitev velikega dela najaktuvalnejših agrarnih vprašanj. Dotlej moramo skrbno Čuvati nad vsakim vladnim korakom, da nas dogodki ne zalotijo nepripravljene. Zategadelj bi priporočal sledeče: Y prvi vrsti naj bi se lotili tega študija s i n o v i i m o v i -t e j š i h s t a r š c v. Takim ni sile do kruha, če tudi čakajo nanj več ali manj časa. Prav nič bi jim ne škodovalo, če bi preji* dovršili j u r i d i č -ne št u d i j e in šele potlej polje-d e 1 s k e. Kolike važnosti bi bilo za nas Slovence, če bi sedel v poljedelskem ministrstvu rojak-veščak! Posedaj so pošiljali naši imoviti sloji svoji« sinove iz gole komoditete večinoma na univerze. Naj bi postalo v tem oziru v bodoče drugače! Vsem drugim pa, ki kažejo veselje in zmožnost za to vedo, a ne razpolagajo cev bogve kaka denarna sredstva, bi svetoval, da spoje poljedelsko stroko s k u 1 t u r n o t e h n i č n O Stvar je brez vsakih težkoč izpeljiva. Seveda se potrebuje potlej za skupni študij domala p e t in pol let, kar ni nikakor preveč, če pomislimo, da čaka enaka usoda r e v n e g a m e d i -e i n c a v najugodnejšem slučaju, če torej koga plaši gmotno vprašanje, naj bo potolažen, kajti stroški za študije na tej šoli so slične onim na m e d ic i n s k i fakulteti, naj že obiskuje ta ali oni več oddelkov ali samo enega.
Kar se tiče gozdarskega študija, bodi povedano, da najde Slovenec ž njim lažje pot do kruha, nego s poljedelskim. Privatnih služb zanj tudi tu ni, izvzemši po protekciji, zato pa je nekoliko boljše s državnimi. Slovencem je priporočljivo gozdno ravnateljstvo v Gorici s precej obsežnim delokrogom, ('rudniško osobje je po večini nemško, nekaj je italijanskega, skoro nič ni slovenskega; zatorej naj bi se oglašali Slovenci tjekaj prav pridno. Kubijo jih tudi pri hudourniški sekciji v Beljaku in Zadru, pri slednji h* tedaj, ee manjka Hrvatov. Tu so plačani začetkoma veliko boljše, nego pri ravnateljstvih. C V se slednjič povspne kak   Slovenec   do   tega,   da   je hkrati
j u r i s t in goz d a r . temu se pač" ni bati za lepo bodočnost. Vsaka druga kombinacija, recimo: gozdarstvo s kulturnotehniko ali poljedelstvom, ne bi imela zaželjenega uspeha.
Kultur □ o t e h n. študij bi nazval študij bodočnost i. Ozrimo se nekoliko po našem ozemlja in videli bodemo. kako ogromne*, kako težavno delo š<« čaka slovenskega kulturnega tehnika. ReguL rek in potokov, izsuševanje močvirij, zboljšanje travnikov potom primernih vodnih odvodov in dovodov, raznovrstne vodovodne naprave, vse to tvori zamotan kompleks del, ki leta in leta ne bodo končana. Pri prvem pogledu vsekako krasna perspektiva za Slovenca — strokovnjaka, polna najlepših nad ter dalekosežnih načrtov, ali tako dolgo iluzorična, dokler se ni krenilo tudi tu na boljšo pot! Čas bi že bil, da bi se naši merodajni čini-lelji prav krepko ganili, poudarjajoč povsodi in ob vsaki priliki nujno potrebo kulturnega sveta za Kranjsko. Lep vzgled v tem oziru nam dajejo Češka, Nižje Avstrijska in Štajerska, kjer so se že pred leti konstituirali enaki sveti, združivši v sebi vse agrarne zadeve1 in posle, ki so do tedaj trpeli le vsled tega prav občutno škodo, ker so bili brez pravega medsebojnega stika, brez gotove smeri in dobrega vodstva. V bodočem kranjskem kulturnem svetu bi našli slovenski kulturnitehniki varno zavetišče ter odlično torišče strokovnega dela sebi in narodu v prid. — Res je, da ni najti bogve kako lahko privatnih služb za Slovenca, ker nam
manjka domačih podjetij, ki bi se bavila s kulturnotehničnimi tleli, res pa je, da imamo nekaj deželnih mest in nekaj mest pri agrarnih operacijah, kjer bi Slovence potrebovali ,ki pa so izostali, deloma, ker jih ni bilo, deloma po krivdi za to poklicanih činiteljev, deloma po lastni krivdi. Bodimo tora j previdni in ne odsvetuj ino od študija, ki obeta, sodeč po rapidnem razvitku in izrednem ugledu, ki si ga je bil pridobil tekom kratke dobe svojega obstanka, za bodočnost — najboljše! Mimogrede bi še pripomnil, da sprejme kulturnegatehn, s p r v i m državnim izpito m kaj radi za g e o m e t r a , kar je gotovo iolažljivo za one, ki bi ne mogli nadaljevati svojih študij iz gmotnih ali drugih ozirov. Končno naj omenim, da me je nekoliko iznenadi] oni del referata g. phil. Breznika na TI. radikalnem shodu v Celju, kjer cenjeni govornik kar d i r e k t n o o d -svetuj e od agronomskega študija, ker nisem nikdar pričakoval, da se ga bo tako slabo informiralo. V zadnjem letnem tečaj n nas je bilo 17 agronomov; od teh je v e č i n a izšla iz g i m n a z i j , le nekaj je bilo r e a 1 -c e v. To število, ki z a d o s t u j e za naše sedanje razmere in potrebe, m o r a m o o h r a n i t i za vsako ceno, ako hočemo za silo vzdržati
konkurenco italijanskih kolegov, katerili je že danes veliko nad 20. Ce bi se tedaj ravnali po Brezni-kovem nasvetu, bi se bih) krčilo število Slovencev od leta do leta, v doslednem času ne hi bilo več slovenskih agronomov.
Agronom.
Sestanek poštnih uradnlkou.
V nedeljo zvečer je priredila ljubljanska podružnicu društva poštnih uradnikov v salonu hotela »Ilirija« jako mnogobrojno obiskan sestanek postnih uradnikov. Prišel je nanj tudi predsednik osrednjega odbora, poštni kontrolor g. F i h i e h z Dunaja. Sestanek je pokazal, da. se ljubljanski poštni uradniki docela zavedajo položaja svojega stanu in da bodo znali poslužit] se vseh dopustnih sredstev, da dosežejo, kar žele in kar jim po vsej pravici tudi gre.
Sestanek je otvoril podružnični predsednik g. oficijal M a v e r , ki je imjiskreneje pozdravil vse navzoče, zlasti pa dunajskega gosta g. Fibi-eha ter naznanil, kaj je namen sestanku.
G. predsednik je nato prvi poročal o službenih razmerah in nedeljskem počitku poštnega urada Ljubljana 2. Govornik je pri tem uradu že sedem let in je nad pet let opravljal vsak drugi dan nočno službo. Službovanje je bilo vedno naporne j-še, posebno ponoči, že itak kratek nočni počitek se je vedno krajšal vsled upeljave novih vlakov. Taka služba je tako naporna, da je ni mogoče več prenašati — ker kdo naj more opravljali nočno službo, če nima prejšnje popoldne* prosto M
Poštno uradništvo Ljubljana L* je skušalo na vsak način doseči drugo službeno razdelitev, da bi bila nočna služba vsak tretji večer. Seveda se to ni dalo izvesti brez pomnožit ve osobja, vendar predstojnik in poštna direkcija v Trstu nista hotela o tem ničesar vedeti.
Tu je prišel slučajno v Ljubljano višji poštni nadzornik Lun da, ki je uvedel splošno kartiranje, vsled česar je bilo osobje pomnoženo za eno moč irr so :» kartisti imeli vsak tretji dan nočno službo. Peronska služba in instradaeija je pa ostala še vsako drutro noč. Leta 1904. je govornik bil kot delegat podružnice na Dunaju v ministrstvu, in leto pozneje tovariš Tomaži n. kjer sta s pomočjo osrednje zveze izposlovala nočno službo vsako tretjo noč.
Kar se tiče počitka ob nedeljah in praznikih, je prav žalostno na imenovanem uradu. Poročevalec v sedmih letih ni imel ene nedelje prosto! Neverjetno skoraj, a resnično!
Trgovsko ministrstvo je odredilo, naj se nedeljski počitek uvede, kjer se da uvesti. Poštni uradniki Ljubljana 2 so prepričani, da je na njih uradu mogoče uvesti tak počitek, ne da bi promet trpel kaj škode, kajti oni nočejo, da bi se ne opravilo vse delo. Služlio hočejo opravljati ob nedeljah kot ob delavnikih, in sicer hočejo eno nedeljo toliko delati, da bodo potem drugo prosti. Le s to izjemo, da bi bila ob nedeljah od 1. do polu 5. popoldne samo po dva uradnika v službi mesto tri — v tem času bi tudi ob delavnikih mogla opravljati službo le po dva uradnika, če bi tretjemu ne bilo treba imeti posla s strankami, kateri posel pa ob nedeljah odpade. To je tista točka, katere se predstojnik tako oprijema! Predstojnik trdi, da nikakor ne gre, da bi samo en uradnik ostal v pisarni, ko mora drugi na peron, ker se lahko prigodi kako spoliiranje!Poštni uradniki pa menijo, da če je kdo lopov, to lahko stori ponoči, ko drugi spe, podnevi pa ne, ker vsak trenutek pride
lahko kdo v pisarno! SIcer je pa tako
skoraj zmimm notri sluga, s katerim odpira denarne vrečice, dočim drugi uradnik pri tem nima ničesar opraviti.
Istotako je neutemeljena zahteva po treh uradnikih, češ, če bi kate ri izmed dunajskih poštno-ambulan čnih uradnikov zbolel, da bi potem vstopil kdo izmed tukajšnjih poštnih uradnikov v vlak in se odpeljal ž njim. To bi prišlo v postov le pri vozni pošti T. \V. 9 ob 3., kajti sicer so zmirom trije uradniki v službi. Taka potreba se v zadnjih sedmih letih še ni nikoli pripetila! Sicer pa poštni urad na kolodvoru to nič ne briga, ker je načelstvo vozne pošte v Ljubljani 1. Le nekoliko dobre volje od predstojnika, pa bi šlo!
Boj za nedeljski počitek se bije z vso silo že tri leta. Končan bo, kakor je Upati, letos s pomočjo osrednjega vodstva v prid poštnih uradnikov, ki so docela opravičeni zahtevati in tudi dobiti nedeljski počitek.
K tej točki se oglasi še g. oficijal To m a ž i n. Govornik je mnenja, če ni morebiti nekoliko hudobnosti od gotove sirani, tla se poštnim uradnikom na kolodvoru njih položaj na noben način ne izboljša. Ako je kazalo ministrstvo oziroma višji poštni nadzornik Hocheisei dobro voljo upe ljati itn kolodvoru nedeljski počitek in če se pomisli, da je predstojnik urada višji poštni kontrolor g. Toiaa-žie skušal in umel preprečiti predložitev spomenice glede ureditve nočne
službe, potem ho iskati glavnega krivca, da se nedeljski počitek ni uvedel, ravno v osebi g. Tomažiča. Neverjetno je, a resnično, da koleg:* ne privošči tovarišu boljše eksistence. Nedel jski počitek bi bilo mogoče u peljati, ne da bi kdo trpel vsled tega tako škodo. Tudi disciplina bi zato nič ne trpela. Prometni uradniki so resni m inteligentni možje, ki se zavedajo svojih dolžnosti, pa tudi svojih pravic, seveda pa če je tudi dober kolega njih predstojnik. S ponosom se lahko sklicujemo na ravnatelja Mahra v Crnovienh. Ali je bilo moško ali celo vredno uradnega predstojnika, da je preprečil akcijo za ureditev nočne službe, ko je zahrbtno prigovarjal svoje uradnike, da ne podpišejo dotične spomenice.'
Da se je nočna služba na kolodvoru uredila, se je zgodilo to proti volji g. Tomažiča. In zdaj nasprotuje zopet upeljavi nedeljskega počitka. Boječ se Hocheisla je tedaj skušal vso stvar zavleči do kakega ugodnega trenutka. In res! Višji poštni nadzornik Hocheisei je zapustil ministrstvo, katero je zdaj svoje mnenj? o nedeljskem počitku sprevrglo in To-mažič je zmagal. Pri tem pa mu je moralo iti ravnateljstvo na roke. Saj nas imajo povsod tako radi. Višji komisar Hummel je pogosto trdil, da tako vestnih poštnih uradnikov ni. kot so kranjski. Na Šorlijevem banketu je rekel v svojem govoru: Von Cat-taro bis Podvolociška gibi es keinen Pdstbeamten, wie einen Kranerbeam-ten. In res ni trpelo dolgo, pa so bili Ljubljančanje (letos v januarju) v obilnem številu preterirani, češ. da ne znajo italijanski, kar ni res. ker so vsi bili dlje ali manj v Trstu, se prej učili v šoli italijansko ali pa latinsko in privatno. Res. da nimajo vttje, ali temu bi si na Primorskem kmalu odpomogli. Značilno je pri tem, da se od ljubljanskih uradnikov zahteva toliko jezikov če hočejo napredovati, pri drugih pa ne. Koliko je Nemcev in Italijanov, ki ne znajo slovenskega niti hrvaškega, četudi je v okrožju celega ravnateljstva, tudi v Trstu, slovenski jezik deželni jezik. To nelogično postopanje vzbuja sum.
da italijanski jezik naj je sredstvo v dosego namena.
In ko se je posrečilo ljubljanske postne uradnike preterirati, naj nimajo še nedeljskega počitka. Tako sta si menda mislila višji komisar Hummel in višji kontrolor Tomažev No pa tudi za gospoda Tomažiča pride čas in bo moral - v pokoj post ni uradniki žele. da prav kmalu. Da bi zapustil na pošti lepe spomine, pa menda nobeden, tudi on ne pričaka je.
Nato je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija, da prosijo poštni uradniki ljubljanske podružnice vodstvo osrednjega društva poštnih urad ni kov. naj z vso eneržijo deluje ni\ dosego nedeljskega in prazniškega počitka pri poštnem uradu Ljubljen.i 2. dalje naj deluje na to, da se olajšajo težavne in za enega uradnika skoraj nemogoče nočne službe pri pisemski špediciji in tovornem oddelku poštnega urada Ljubljana 1 s tem. da se pomnoži osobje za eno moč.
Nato je obširno in zanimivo govoril predsednik osrednjega društva g. F i b i c h. Njegov govor priobčil? u drugi pot.
O umirovljenju desluženifa uradnikov je poročal g. oficijal S i r n i k. Govornik je izražal svoje ogorčenje nad uradniki, ki po 351etni službeni dobi še nočejo iti v pokoj, ampak zavirajo, da mlajše moči ne umrejo avanzirati. Edini višji kontrolor Er-žen, ki je bil vedno možak, od nog
do glave, je takoj stopil v pokoj, ko je prišel zakon o ooletnem službovanju. Višji kontrolor ima le 14 K in kontrolor samo 12 K na mesec več, če služi, kakor bi ga imel, če bi šel v pokoj. Kje dobite človeka, ki bi služil državi za 14 K ali celo 12 K na meseci Ako ti gospodje svoje delo tako
visoko taksirajo, potem jih je pač obžalovati, da še nadalje služijo. V Ljubljani služi pet takih gospodov skupaj za 2 K 25 vin. dnevno, torej za toliko, kolikor zasluži vsak dninar! To je brezobzirnost proti mlajšim kolegom, ki bodo plačevali toliko let toliko višjo pokojninsko doklado. Zato morajo tudi ti brezobzirno postopati proti dosluženim tovarišem.
Sklene se pozvati doslužence, da
doslnzeni gg. kolegi prej ko mogoče zaprosijo za svoje umirovljenje. Da ne bo poziv brezuspešen, naj se proti doslužencem eventualno postopa radikalnejše. Osrednje vodstvo društva poštnih Uradnikov pa naj z vsemi silnim dela na to, da se upelje prisilno upokojenje.
Glede tukajšnjih dopustov je prevzel nalogo g. V i b i c h . da ho posredoval pri tržaški direkciji, da bodo dopusti taki kot so bili upeljnni na Nižje Avstrijskem, in sicer po razredih 14, IS, 21 in 28 dni vsako leto.
Pri slučajnostih se je prošnja šentpetrskih uradnikov nuli takozvane kraške doklade, ki jo uživajo žo ofieijantje, izročila in priporočala predsedniku g- Fibichu.
G. oficijal Keil je poročal o vtisih, ki jih je dobil pri shodu jm>-štarjev in oficijantov julija meseca glede vsepoštne organizacije.
Ko so se končno čule razne pritožbe glede avanzma. o preterira.i i
slovenskih    uradnikov,   pri katerih
pritožbah je bil pogosto imenovan Hummel. ki baje igra pri tem veliko vlogo, je  zaključil   gosp. predsednik
sestanek.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 26 septembra.
— Novi predsednik »Slovenske Matice«. Snoei je volil odbor »Slovenske Matice« novega predsednika mesto odstopivŠega dež. šol. nadzornika Frana L e v c a. Za predsed nika je bil izvoljen z 21 glasovi prof. dr. Fran Ilešič. ki je izvolitev sprejel.   Prof. Makso Pleteršnik je
dobil 1 glas. Dr. Uešiea je volil tudi dr. F r a n D e t e 1 a . dočim so ostali klerikalni odborniki oddali prazne glasovnice z izjavo, da sic r nimajo nobenega povoda nastopiti proti izvolitvi dr. Ilešiča.
— »Slovenec« in shod v Riemanjih. Iz Trsta se nam piše: ^Slovencem je vzbudil v Trstu s svojim roparskim romanom velikanski smeh. Kar je v tem romanu povedanega, delalo bi Karlu Mayu čast. Predstavite si le: banditi so se zmenili, da treba ubiti   »Slovenčevega« poročevalca;
napadli so ga v vozu in mu hoteli erepinjo razbitij on je čudežno nbc-žal roparski bandi, z razbitim vozom je ušel in se v temi po skalovju rešil v Kantinaro (sie!), kjer so ga tolovaji še iskali vso noč. Ali te groza ne spreletava. usmiljeni čitatelji In vendar si mislil, da so lepi časi Riualda Rinaldinija in Schinderhnn-sa že minili in da sta se Cooper in Kari May preživela, kaj pa še: pridite v Hicnianje ljudje božji, v trza ško okolico in prepričali se boste, da je tu roparska romantika bolj v cvetu, nego v Maroku. Ali šalo na stran. Pobijati »Slovencev« roman nam ne prihaja na misel, ker romane sploh ni soditi po resničnosti v njih navedenih dejstev. Vendar pa omenjamo tu: Vaš poročevalec, očividec cele epizode, ni poročal nič več in nič manj, nego se je v resnici zgodilo. Ves >sbanditski napad«, ki ni bil nikakor pripravljen, se je izvršil tekom
treh minut. O prisotnost] Tersegln-vovi večinoma ljudi, navzočih na veselici, niti znalo ni; moram tudi reči, da večji tlel Tržačanov (smo pač ig-norantni) tega slavnega moža niti po imenu ne pozna. Le nekateri, ki ga osebno poznajo, so ostal*' opozorili nanj med veselico. G. Terseglav pa si s svojo indijansko povestjo dela velikansko reklamo, češ, glej kako me smatrajo za nevarnega: sem paš velik mož. — Konec romana pa ne dela bujni fantaziji »Slovenčevega« poročevalca posebne časti, najmanj pa podaja Lepo sliko o njegovem pogumu. Kronika pravi: Zdrdral je voz s samim Tersegla\ oni, dočim je njegova teta ostala med »banditi«, ki se je niso niti dotaknili, še manj pa žalili z najmanjšo besedo; a ti banditi pa se niso zganili z mesta, ampak se povrnili na veselični prostor. Honiau »Slovencev« pa pravi: Banditi, ki niso mogli Terseglava ubiti, so tekli za vozom; on se je pa rešil pred roparji v Katinari še le (pol ure daleč) pri župniku. In res, ali ima g. Terseglav tako bujno, že patologično fantazijo; ali pa ji^ tak strahopetec, da je že ob
(Dalje v prilogi).
Priloga »Slovenskemu Naroda" jI 223., dne 26. septembra 1907.
vzklikanju par ljudi izgubil pamet, da so mu jo jelo mešati. Naj si' rocV, kar so hoče: Štele je pač drugi mu/.. Ta zavija le toliku, da je poročilo vsaj verjetno; Terseglav pa piše kar eele romane. Še nekaj lepega! -Slovenec« blebeta o narodni organizaciji, pod vodstvom, katere se je baje zgodil ves roparski napad. N. D. O. pa sploh niti v Ricmanjih ni bila, in med »banditi« ni bilo nikakega orga-niziranea. Lepa laž »na krščanski podlagi«.
»Mir« glasilo koroških Slovencev v svoji zadnji številki oklofu-la najprvo samega   sebe s tem, da priohčuje brez   kakega komentarja pismo znanega   koroškega napredno mislečega   rodoljuba,   ki   obsoja v pismu tudi    nas    ožigosane napade »Mirove« na napredno mislece rojake ter izjavlja, da se do vsled tega ogibal javnemu delu. Razun toga pa se »Mir« na ginljiv način navdmšuje za — »Slomškarje« in slomškarijo; posebno nm  imponira  ideja, sprožena na znanem sloinškarskom   shodu, — da bodi vsaka učiteljiea voditeljica Marijinih devic...   (iinljivo! Tudi mi priobčil jemo to za sedanji »Mir« jako značilno navdušenje za Slomškarje brez nadalnjega komentarja.
— Vandalizem. Pod tem zaglavljem piše »Planinski Vestnik«. Kateremu planincu ni znan Aljažev stolp orjaškega Triglava! Ta stolp je pravi spomenik v Julskih Alpah in najlepši spomin za turistično delovanje našega župnika Aljaža. Stolp je zavetišče, kakršnega ni nikjer drugod v Alpah. Odzunaj je imel stolp, ki je bil postavljen po zaslugah g. župnika Jakoba Aljaža, napis: Aljažev stolp, in v njeni je hranilo Slov. planinsko društvo svojo spominsko knjigo. Začetkom septembra pa je došla vest, da je Aljažev stolp poškodovan. Prepričali smo se. da je neki zlobnež i/. bil ž njega več napisnih črk, posebnu tistih, ki označujejo napis za slovenski napis.   Hkratu smo se preverili, da je izginila tudi spominska knjiga iz stolpa. Krivca, ki je pokvaril napis in odnesel slovensko spominsko knjigo, bo težko zaslediti. Moralnega krivca pa vsekakor poznamo, in ta je nestrpni nemški šovinizem, ki se hoče po planinah, koder živi samo slovenski rod. z nemškimi imeni in napisi šopiriti in vsak znak slovenskega delovanja zatreti.    Le poglejmo, kako napada  nemškoiiacijoiialni list »Grazer Tagblatt« Slovensko planinsko društvo in kako kliče na bojkor naših planinskih koč! In vendar ne nastopa Slov. plan.   društvo nikjer šovinistno, marveč   oskrbuje svoje koče vestno in skrbno kot vsakemu turistu ju-istopna zavetišča, v katerih ne žalimo nobene narodnosti. Nedavno je tudi glasilo »Mitteilungen des Deutsch - dsterreichischeu Alpenve-reins« v 15. letošnji številki napadlo delovanje   našega    društva, smešilo njegovo   delovanje    in namigavalo, da bode Xemško-a\strijsko planinsko društvo v bodoče v javnosti bolj kazalo znake svojega delovanja, torej nemški značaj dotičnih naprav, in se je tudi habalo z uspešnim germanizi-ranjem slovenskih imen v Karavankah (naj se primerjajo popolnoma neznana, a od Nemcev sedaj dosledno rabljena imena Kahlkogel za Golico, Rozenkogel za Rošcico itd.). Taki pozivi   na   bojkot  slovenskih naprav rodijo seveda take divjaške izbruhe, kakršen se je pripetil na častitljivem Aljaževem stolpu.    Ali je to pravi način planinskega delovanja, naj presoja širša javnost. S takimi nastopi pa kažejo Nemci, da jim ni za to, da bi zares gojili turistiko, nego da se hočejo le vsesati v naš život in vtisniti našim planinskim krajem popolnoma nemški pečat. Doni a e i n i    i n   p o s e b n o   j a \ n i z a s t o p i v naši h p 1 a n i n s k i 1: p o k r a j i n a h ,   p a z i t e   n a    1 o razdirajoče del o v a n j e
Nemške g a p 1 a n i n s k e g a
društva, katerega zaupniki so naše do m a č e pot urice v L j u b1 j a n i   profesor Ve sel, d r. R o s c h n i k , p r o f.  B e -1 a r, trgove e J e č m i n e k . . .!
— Samo da je res! A' »Domoljubu« se bere sledeča dišeča cvetka iz vrtov faro vrške žurnalistike: »Vsak duhovnik ima v palčevem nohtu več, kakor liberalci v svojih bučah.« Brez dvoma je to pohvalo napisal mož, ki je »študiral na tako znamenitem viru modrosti, kakor je ljubljanski lemenat.« Samo to je pozabil povedati, eesa ima duhovnik v palčevem nohtu več nego liberalci v svojih bučah.    Pa  ne morda uma/ano-
^ti n
— Ljudski shod v Celju, iz Celja se nam piše: Deželno zastopstvo štajerske socialdemokratične stranke je sklicalo za nedeljo, 22. septembra ljudski shod v Celju. Ta shod s«; je vršil v salonu gostilne »Pri zelenem travniku« ob dokaj dobri udeležbi ter je bilo navzočih tudi precej Slovencev. Na dnevnem redu je bil razgovor o preosnovi štajerskega deželnega zbora, oziroma o enaki in splošni volilni pravici za to zastopstvo. — Referent F r i e d r i c h iz Gradca
je na podlagi statističnih dat drastično dokazal,   kako   krivičen   in eno stranski je   sedanji volilni red v deželni zbor tei' je   ožigosal dosedanje
delovanje štajerskega deželnega zbora, pri tem omenjajoč, kako ta Ijud-U i,. sastop zanemarja skrb za uboge in hirajoče in kako zapostavlja šolstvo. Nad 4 0 0 0 a u a 1 f a b e t o v se pošilja h rez pomočuo slednje leto v daljni svet. Od 71 sedanjih deželnih poslancev pride na nižje sloje, t. j. na delavsko ljudstvi*, le (»sem poslancev, dočim n. pr. 200 štajerskih veleposestnikov voli v deželni zbor 12 slance v! Govornik je rekel: To je vuebovpijočn krivica in se mora — odpraviti. Življenski interes telesno in duševno delujočih slojev, kakor tudi s a m os p o š t o v a n j e teb krogov, energično zahtevata reformo volilne pra\ Lee za deželni zbor! Splošna, enaka, tajna in direktna volilna pravica za vse može in žene se ima izvo-jevati. - V imenu slovenskega organizova nega delavstva jo govoril ognjevito seveda slovenski — g. Ivan K e b e k , ključarski mojster v Celju, ter je na konkretnih zgledih ob burnem vsestranskem pritrjevanju obrazložil in dokazoval, kako deželni zbor štajerski dosledno zanemarja, oškoduje in zapostavlja, kjer le more, slovenski živelj. Pri debati, ki se je razvila, padle so tudi pikre besede glede slovenskih poslancev. — Želeti bi bilo, da tudi narodna stranka skliče sličen shod ter pove, kako stališče zavzema glede reforme štajerskoga deželnega volilnega reda.
— Iz Celja se nam piše: Kakor znano, so začeli izdajati narodno-na-predni dijaki svoje glasilo „Svoboda", ki se tiska v „Zvezni tiskarni" v Ce lju. Ta tiskarna je v naprednih rokah in vsled tega bi bilo pač pričakovati, da bodo gospodje vsestransko podpirali stremljenje naprednega dijaštva in njih glasilo. A kakor Čujemo, temu ni tako. V Celju namreč kroži vest, da namerava „Zvezna tiskarna" odpovedati tisk „Svobode" in to zato, ker se je dala pregovoriti od klerikalnih inkvizitorjev. NataČno namreč vemo, kdo je inspiriral dr. Vrečka in pripravljeni smo celo, povedati uro, kedaj je bil klerikalni profesor Fon v njegovi pisarni, kjer mu je prigovarjal v ..interesu dobre stvari.^ da naj prepreči tisk „Svobode". Čudno se nam le zdi, da se je dal dr. Vrečko, ki velja vendar za naprednjaka, pregovoriti od tako spletkarskega klerikalca kot je profesor Fon. Vemo tudi prav dobro, s Čim je prof. Fon skušal doseči svoj umazani namen. Trdil je namreč, da izdajajo „Svobodo" srednješolci in zavijal je hinavsko oči, Češ, da bodo siromaki vsi izključeni. Pri tej priliki odkrivamo vsej slov. javnosti, posebno pa dr. Vrečku skrivnost, da izdajajo „Svobodo" nar o dno-n apr edni visokošol-ci, ki pa gledajo posebno na to, da se seznanijo z njihovimi idejami srednješolci. Upamo, da bo „Zvezna t:skarnaa izvajala iz te izjave konsekvence in tiskala „Svobo-dou kljub temu, da je prof. Fon tako skrben za napredno dijaštvo, za katerega eksistenco se tako boji. Če pa se odpove kljub tej izjavi tisk „Svobode", potem naj bodo gospodje pri n Z vezni tiskarni" in trgovini prepričani, da bo izvajalo iz tega tudi napredno dijaštvo konsekvence, ki nikako ne bodo koristne om&njei.ima zavodoma! — Naro dn o - n apr e ini visokošolci.
— Gonja proti slovenskemu SOdnikn. Sodni tajnik Erhartič v Celju je celjskim nemškutarjem hud trn v peti in sicer samo zbog tega, ker je Slovenec in ker se ne boji odkrito kazati svoje slovenske narodnosti. Odkar službuje v Celju, je bil že neštetokrat predmet najlju-tejših napadov s strani nemškega časopisja, ki se je trudilo na vse načine, da bi ga vsaj spravilo v disciplinarno preiskavo, ko se mu ni posrečilo ga iztirati iz Celja. Dasi so ga obrekovali na vse načine, pri čemer so celjski nemškutariji seveda junaško pomagali Erhartičevi nemški kolegi, vendar je bil ves trud zaman, ker ni mogla justična uprava Erhar-tiču kot sodniku v nobenem oziru blizu. Nekaj Časa so nato nemšku tarji na čelu jim zloglasna „Deutsche Wacht" pustili Erhartiča na miru Ko se je pa v zadnjem Času izvedelo, da kompetira Erhartič v Laški trg za sodnika in da ima ne samo z ozi-rom nasvoja službena leta nego zlasti z ozirom na svojo kvalifi kacijo mnogo nade, da bo imenovan, je „Deutsche Wacht" vprizorila znova divjo gonjo proti njemu z očitnim namenom, da bi preprečila njegovo imenovanje za sodnika. Ker mu ne more drugega očitati v njegovem poslovanju kot sodniku, ga dolži da je pristranski, da je pred vsem Slovenec, potem šele sodaik in da vsled tega nima tiste objektivnosti, ki je potrebna, da bi lahko samostojno vodil sodišče v takšnem dvojezičnem okraju, kakor je Laški trg. Razume se, da so vsa ta očitanja iz trte izvita, saj je znano, da se slovenski sodniki vselej in povsodi
strogo drže zakona in opuščajo vse, kar bi le količkaj moglo spraviti v napačno luč njihovo uradovanje, saj vedo dobro, da so neprestano pod nadzorstvom nemškutarskih vohunov in denunoiantov. Slučaj Erhartič kaže, s kakšnimi sredstvi delajo nasprot niki proti slovenskim uradnikom. Dolžnost naših poslancev je, da na pristojnem mestu primerno osvetlijo to gonjo proti slovenskim uradnikom ter poskrbe, da takšne gonje v bodoče ne bodo več dosezale svojega cilja in namena. Slovensko časopisje pa naj posveča še več pozornosti onim nesposobnim nemškim uradnikom, ki per nefas službujejo na Slovenskem in kradejo kruh domačinom.
— Štajerska „Narodna stranka" na delu* Okrajni odbor narodne stranke za gornjegradski okraj priredi v nedeljo 29. t. m. v Gornjem gradu gospodarski shod, na katerem bosta govorila dr. Božič iz Celja in potovalni učitelj Goric a n. Popoldne je shod z istim programom v Mozirju.
— Drž. poslanec  Roblek je
imel v nedeljo 22. t. m. shod pri Sv. Jakobu pod Kalobjem. Shoda se je udeležilo veliko število volilcev, ki so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem g. drž. potianca o njegovem delovanju v parlamentu. Zborovalci so soglasno izrekli svoje popolno zaupanje svojemu drž. poslancu.
— Iz justične službe. Sodni
pristav dr. Jakob Babuder v Vod-njanu je  imenovan   za sodnega taj nika v Rovinju.
— Na vadnico v Mariboru je
imenovan definitivno kočevski Nemec H e r b s t.    Slovenska    prosilca gg černej in Pesek sta propadla. To je zopet nečuveno nasilstvo deželnega šolskega sveta štajerskega!
— Šolske vesti. Pouk v francoščini na meščanski Šoli v Postojni bo tekoče šolsko leto je prevzel^ ravnatelj g. J. B r i n a r, gosli pa kapelnik gosp. Lovrenc Kubišta. Učiteljica gdč. Mih. Novak na dekliški šoli v Kočevju je dobila dopust in pride na njeno mesto za suplentinjo pomožna učiteljica gdč. Adela Reven. Provi, zorična učiteljica gdč. M. Modic je premeščena iz Studenca v Babno polje. Provizorično so nameščeni izprašani učiteljski kandidatje oz. kan-didatinje g. Franc Starman in gdč. Elizabeta Stajer v Studenem in E'izabeta S vet lic v Trnju. Do 10. cktobra je dobila zaradi bolezni dopust defiaitvna učiteljica v Premu Franja Val en č i 5. Za nadučitelja v Senožečah je imenovan gosp. Henrik Paternost, za nadučitelja v Planini pod Vipavo pa g. Ivan Vuga.
Kettejevi soneti v nemškem prevodu. „Laibacher Zeitung" pri-občuje Kettejev sonetni cikbis „Moj Bog" v nemškem prevodu Prevod je izpod peresa prof. Pavla Grošlja Prevedeni soneti se Čitajo skoro kakor original, zato nam pač ni potreba še posebej naglašati, da je prevodilcu delo v vsakem oziru najlepše uspelo.
Koncert  Jaroslava Sociana.
Kakor se je že javilo, priredi „Glas-bena Matica" dne 2. oktobra ob 8. zvečer v „Unionu" koncert največjega sedaj živečega umetnika na gosli g. Jaroslava Kociana. Ta umetnik je šele 24 let star, a koncertoval je že po skoro vseh večjih mestih evropskih in severoameriških in povsod dosegel nečuvene uspehe. Izreden muzikalni talent je, ki seje pokazal že v najzgodnejši mladosti. Ko je bil Jaroslav komaj tri leta star, je znal že po posluhu na male gosli igrati vse češke narodne pesmi. V četrtem letu ga je njegov oče — ljudski učitelj — že sistematično jel poučevati v glasbi. Z deve tim letom pa je že tako zaslul, da so ga v mnoga Češka mesta vabili kot rČudesno dete" k nastopu v koncer tih V trinajstem svojem letu je vstopil na praški konservatorij, kjer si je takoj pri vsprejemnem izpitu pridobil srca vseh profesorjev in kmalu postal ljubljenec sloveČega violinskega pedagoga prof. SevČika in pa mojstra Antona Dvorak a, pri katerem se je učil kompozicije. Leta 1901 je kot 18!etni mladenič z najsijajnej Šim uspehom dovršil konservatorij ske študije in pri končni skušnji dne 3. julija z igranjem Peganinijevega koncerta v d duru in s proizvajanjem lastne orkestralne kompozicije izval neopisno navdušenje in občudovanje. Nato je koncertoval s triumfu podobnimi uspehi v Pragi in po mnogih Čeških mestih. Znani ugledni Češki kritik Chvala ga je dne 1. oktobra v „Politik" oduševljeno pozdravljal kot nnovo zvezdo". Svetovno slavo pa si je pridobil, ko je v sezonah 1901/1902 in 1902/1903 koncertoval na D u n aj u, v Londona, po Ruskem, Francoskem in S e v er ni'A m er ik i.
0. Rudolfa Velepiča je včeraj „Slovenec" napadel, da se dela proti državni železnici, da ne more delati da potem uživa od nje podporo. Na te laži izjavlja g. Velepič, da se nikakor ne dela napram drž železnioi,
da ne more delati in da tudi ne uživa nobene podpore od nje, kakor je še nikoli ni užival. Dotični „Slovencev" mazaČ je je gotovo bolj potreben od njega.
Za nemško gledališče iščejo
že dlje časa primernega stavbišča. Najprej je kupila „Kranjska hranilnica" v ta namen Cenkarjevo hišo na vogalu Gradišča in Erjavčevih ulic, a tu se nemško gledališče ne zgradi, ker prostor ni primeren Potem so se Nemci pogajali zaradi nakupa Verovškovega vrta na vogalu justičnega trga in Miklošičevih ulic, toda ta pogajanja so ostala brez uspeha. Zdaj nameravajo vprašati mestno občino, Če bi ji prodala primeren del sveta od kupljenega vojaškega skladišča in sicer reflektiraj o na vogal, ki leži nasproti „Narodnemu domu".
Slovensko   pevsko društvo
,,Lipa" naznanja, da je „Vinsko trgatev" vsled nepričakovanih ovir moralo preložiti in obenem premeniti lokal veselice. Vinska trgatev se vrši to soboto 28. septembra v gostilniških prostorih g. P a v š k a, Martinova cesta 35. Začetek ob 8 zvečer. Vstopnina 20 kr. Sodeluje tamburaški klub „Triglav".
Tamburaški klub ,,Zarja'1 v Rožni dolini priredi vinsko trgatev na Mihebevo nedeljo, dne 29. sept. v restavraciji „Rožna dolina". Začetek ob 3. pop. Vstopnina 20 v.
Zglaševanje črnovojnikov. Vsi
v mestnem okrožju ljubljanskem stanujoči Črnovojniki, ki so služili v redni vojski, v vojni mornarici, deželni brambi (vštevši tudi njih nadomestno rezervo) ali v orožništvu, kakor tudi drugi črnovojniki, Čeprav niso služili, ki pa so za slučaj sklicanja črne'vojske določeni za posebno službovanje, in ki imajo v ta namen posebne namembnice, se imajo v dobi od 10. do 19. oktobra t. 1. od 8. do 12. ure dopoldne osebno zglasiti pri tukajšnjem mestnem magistratu v pisarni vojaškega referenta, II. nadstr., sob. štev. 9. Prinesti pa morajo seboj svoja izkazila, to je: črnovojniško knjižico, oziroma na-membnico, oprostnico ali izpustnico. Zglaševanje se vrši tako, da se imajo predstaviti in zglasiti dne 10. oktobra vsi leta 18G5. rojeni črnovojniki; 11. oktobra letnik 1866; 12. oktobra letnik 1867; 14. oktobra letnik 1868: 15. oktobra letnik 1869; 16. oktobra letnik 1870; 17. oktobra letnik 1871; 18. oktobra letnik 1872; 19. oktobra letnik 1873. in vsi drugi mlajši letniki črnovojnikov. Oui črnovojniki pa, ki se zaradi nepremagljivih ovir ali verjetno dokazanih, zelo nujnih rodbinskih ali osebnih razmer res nikakor ne morejo zglasiti v prej omenjenih dneh, se imajo naknadno predstaviti v gori označenem uradu dne 25. oktobra t. 1. med 8. in 12. uro dopoldne. Ta dolžnost zglaševanja velja tudi za nekdanje Častnike. Kdor zamudi, oziroma opusti zglasitev, se kaznuje z globo od 4 do 200 K.
Litijska požarna bramba je nekaj let močno hirala. Ni bilo zanjo nikakega zanimanja. Prejšnji zaslužni načelnik g. S a j o v i c se je zelo trudil, da bi društvo oživil a — ni šlo Sodelujočih članov je bilo zelo malo, pa še ti niso redno prihajali k vajam. Bati se je bilo, da društvo razpade. Da se toli potrebno društvo ne razide, naprosil je prejšnji odbor in drugi Litijčani g. dvornega lekarnarja H i n k o B r i 11 i j a, da stopi na Če!o požarne brambe. Splošnemu pozivu se je g. Brilli končno odzval in prevzel naČelstvo. Energičen odbor je razvil za društvo veliko agitacijo in to z uspehom. Oglasilo se je okrog 45 sodelujočih članov. Da pride v potrebno požarno brambo čimveč življenja in zanimanja, priredil je 15. septembra g. načelnik Brilli veliko veselico, spojeno s tombolo v lokalih g. R o b 1 e k a (pri Oblaku). Tom bola, kakor tudi veselica, na kateri je svirala narodna celjska godba, se je vrlo obnesla. Občinstvo je zasedlo vse prostorne sobe. Tako moralni, kakor tudi gmotni uspeh je bil nepričakovano velik. Želimo, da se požarna bramba pod novim vodstvom Čimbolje in Čim živahneje razvija.
Izredna lovska sreč 7. Prete-čene dni je ustrelil v revirju gosp. Viktorja Wurzbacha pl. Tan-nenberg iz Litije na KošČi pri Zagorju njegov lovec Florjan Kokalj en popoldan in drugo jutro 11 gozdnih jerebic, ki jih je priklical na piščalko.
Čudež v Kranjski gori. Spretno
aranžirani čudež na Brezjah je napravil na naše dobro in verno ljudstvo globok vtisk. Dandanes je za čudeže in druge take srednjeveške priredbe ljudstvo dovzetnejŠe nego je bilo v najtemnejših časih. Zato pa so te dni v Kranjski gori kar zatrepetala srca, ko se je zaznalo, da se je tudi tam zgodil Čudež. V noči med soboto in nedeljo se je namreč kaplanu Čibašku p. d. veseliČku pred oknom prikazala v vsi svoji čeznaravni krasoti — sv. Neža. Plavala je v zraku pred ka-planovim oknom in rahli jesenski veter jo je lahko gugal semintja. K
jutranji maši prihajajoči ljudje so strme gledali ta pojav in srca so jim utripala skrivnostno sladke slutnje, da se je tudi v Kranjski gori primeril čudež, morda ne tako lukra-tiven kakor na Brezjah, vsekako pa bolj poetičen. Tadi neki trgovec je zagledal čudež. Sicer je nekoliko strmel, da se je nebeška zaščitnica Čistosti prikazala ravno kaplanu ve-seličku, a sveti strah, ki ga je prevzemal, mu ni dal premišljati o tej uganki. Je je bil Izveličar usmiljen z Marijo Magdaleno, ki je bila pred Bogom in pred ljudmi velika greš-nica glede čistosti, zakaj bi se sv. Neža ne mogla pokazati kaplanu ve-seličku. Plaho se je trgovec bližal Čudežni prikazni, da bi postal deležen njene milosti pa — o groza! — Ko se je približal sv. Neži, se je hipoma premenila v — staro iz cunj narejeno babišče. Zgodil se je v eni noči dvakratni čudež. O srečna Kranjska gora! Včasih je bila v Kranjski gori božja pot, a konkurenca jo je uničila. Morda se zdaj povrnejo stari časi
Javna zahvala. Za sklad „So-kolskega doma"' v Idriji" sta darovala o priliki svojega odhoda iz Idrije brata Fran Luka s, trg. poslovodja in Josip Babnik, trg. pomočnik vsak po 10 K. Rodoljubnima darovatelj ema izreka odbor telovadnega društva „Sokol" v Idriji najiskrenejšo zahvalo.
Iz Vipave. V sobotnem „Slovencu" se je zopet oglasil zahrbtni vipavski novičar ter se zaletel kar v dveh novicah v mojo osebo. — V prvi pravi, da hočem osnovati konkurenčni zavod že obstoječi vseskozi „vzorno" upravljani vinarski zadrugi. — O njeni „ vzorni" upravi danes nočem ničesar omeniti, ker me to čisto nič ne briga; mogoče bi vedeli o tem kaj povedati njeni člani in bivši odborniki. Konstatirati pa moram, da novi zadrugi — ako se osnuje — ni namen „vzorni" Škodovati, pač pa le koristiti, če bo mogoče, onim vipavskim vinogradnikom, za katere nvzorna" ne mara. — Tudi odjemalcev ne bode nova zadruga že obstoječi prevzemala, o čemer so gospodje okrog „vzorne" menda docela prepričani. — Dalje odločno zavračam trditev, da si pripisujem neomejeno oblast nad vsem, kar sliši na ime liberalno na Vipavskem, kakor tudi, da hočem napredne zaupne može terorizirati, zakaj jaz že davno vem, da naši ljudje, ki znajo že sami nekaj misliti, ne poznajo neomajne oblasti ene same osebe in tudi ne terorizma, ker sicer bi morali že davno stati pod praporom S. L. S., kjer sta neomajna oblast in terorizem v najlepšem cvetju! — Trditev, da so se ^pametnejši liberalci" po Vipavi norčevali iz visokoletečih načrtov, ki se porajajo v moji glavi, kakor tudi, da so nekateri napredni zaupniki godrnjali, Češ: „Kaj pa je Mercina, kaj bo on nas komandiral?" imenujem na j nesramne j šo laž, ker jaz nisem izdelal do sedaj še nikakih tozadevnih načrtov, ker onega, ki se je norčeval iz ideje, osnovati napredno vinarsko zadrugo, nihče ne spozna za „pametnejšega liberalca", kakor tudi ne onih, ki so godrnjali, nihče ne prišteva v napredne vrste. — Ti, pametnejši liberalci", ti norci in go-drnjaČi so kvečjemu kaki pristaši strahopetnega dopisuna, ki se skriva za hrbet odgovornega urednika in pa nesramni reporter, kojega radi privoščimo vaši strahovladi, ako še ni tam. — Drugi notici „Razdirati je lažje kakor zidati," dostavljam še: „Za urednikovim hrbtom brezimno denuncirati je pa [najlažje." Ven izza hrbta urednikovega, podpiši svoje ime pod svoje trditve strahopetnež!! Dokaži mi, da sem jaz intrigiral in razdiral pevski zbor izobraževalnega društva v Vipavi, da sem jaz vrgel bombo v svet, da pri vipavski vinarski zadrugi poka, da sem jaz tisti, ki je največ pripomogel do znane goške afere, ki je prinesla toliko gorja ubogim GoČanom. — Ven z dokazili, v disciplinarno preiskavo me spravi, če sem res tak rogovilež, na zatožno klop me postavi, če sem jaz tolovajsko napadel prej mirne GoČane! Ako pa tega ne storiš zahrbtni dopisun, so tvoje trditve najnesramnejše ob-rekovauje, najpodlejše denunci-
jantstvol! Pričakujem odgovora s polnim imenom podpisanega, ker sicer ne odgovarjam več!
Franc Mercina, učitelj. Brzojav v Jesenicah. Dne 24. septembra 1.1. uvedla se je pri c. kr. poštnem uradu Jesenice na Gorenjskem 2 (kraj) brzojavna služba.
Kmetijska podružnica Zagorje-
Itlake priredi v nedeljo, dne 29. septembra ob 4. popoldan v prostorih g. Antona Eibensteinerja na Lokah kmetski sestanek. Predaval bode g. Ašič o sadjereji in o umetnih gnojilih.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Zagorju ob Savi priredi v soboto, dne 28. septembra ob pol 8 uri zvečer v prostorih gospe Marije Medvedove v Zagorja zborovanje  z   naslednjim  sporedom:
1. Govor o družbi sv. Cirila in Metoda ; govornik dr. G r e g o r i j Zer-jav. 2. Sprejem novih Članov. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. Po zborovanju bo prosta zabava, pri kateri bodeta sodelovala pevski klub in tamboraški zbor v Zagorju. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da se udeleži zborovanja ter pristopi potrebni družbi, katera naj v bodoče vzgojuje našo deoo v narodnem duhu. Krasno Jablanino cvetje nam
je poslala ljubezniva gdč. Milka iz Griž pri Celju.
Požar na Slatini.   V Rogaški
Slatini je preteklo nedeljo ponoči popolnoma pogorel novi hotel nBaueru. Skoda je zelo velika, a lastnik je bil zavarovan.
Velik požar. V Črešnicah pri Konjicah je 15. t. m. zgorela posestniku Moserju hiša z vsemi gospodarskimi poslopji. V požaru se je ponesrečil neki gostač. 16 svinj ie pogorelo v ognju. Škode je 16.000 kron, zavarovalnina znaša samo 2500. kron.
Nemci V Trstu odpro v najkrajšem času svojo narodno kavarno in sicer v ulici Vienna, malo naprej od kavarne „Balkan". Vodja kavarne bo gospodar gostilne nZur Stadt Frankfurt". Kavarna bo pri tleh in v prvem nadstropju in se že te dni otvori.
Morilec   tržaških kočijažev
pri et? 9. t. m. je tržaška policija aretirala 30 letnega brezposelnega peka Rudolfa GaČnika, ki je na sumu, da je umoril kocijaža Praznika in Mohorovica. GaČnik ni normalen Človek.   Izročili   so   ga dež. sodišču.
Oskrumba. Pred tržaškimi porotniki je sedel predvčerajšnjim 30-letni mornar Nikolaj Zattoni iz Rovigo v Italiji. Tožen je bil zločina oskrumbe, izvršenega na neki S in neki 91etni deklici. Obsojen je bil na 6 let ječe.
Uboj. Pred tržaškimi porotniki je stal včeraj 301etni kmet Jakob F e r r o iz Vodnjana obtožen, da je 28. julija v Trstu zabodel z nožem kočijaža Hugona I p a v i e a, vsled česar je ta umrl. I pa vic je hotel baje Ferra okrasti. Obtoženec je bil obsojen na 4 leta težke ječe.
Kinematograf Edison na Dunajski  cesti   nasproti kavarni
„Evropa15 ima od včeraj do jutri sledeči zanimiv spored: lov na s'a-nike (krasna, dolga po naravi posneta slika), Petrov Božič (fantazija), Nea-politanska kamora pretresljiva drama v 16 slikah), vročekrvni tašči (jako smešno). Obisk tega kinematografa ni le razvedrilen ampak tudi poučen, zato znova priporočamo najtopleje to podjetje slavnemu občinstvu.
V hotelu nPri ftlalicu" je začasno prevzel restavracijo g. Kder, ki je že dlje Časa restavrater v kazini. Dosedanji restavrater g. Koiser je prišel na stara leta na nič.
Semenj. Dne 25. t. m. je bilo na tedenski semenj prignanih 159 volov, 111 krav in telet, skupaj 270 glav. Kupčija je bila slaba, ker ni bilo druzih kupcev, kakor domaČi mesarji.
„Društvena godba ljubljanska priredi danes v četrtek v hotelu „Ilir i j au, Kolodvorske ulice, društveni koncert za člane. Začetek ob polu 8. zvečer. Člani prosti, nečlani piačajo 40 vin. Koncert se vrši pri vsakem vremenu.
Neusmiljen hlapec. Ko je včeraj neki hlapec peljal po Poljanski cesti in je imel s seboj tudi gospodarjevega psa, je pes skočil pred konja, kar je hlapca tako razljutilo, da je prijel za bieevnik in začel z njim psa tako pretepava!i. da je nekoliko časa obležal na mestu, potem pa je začel s čevljem in pestjo so vat i še konja pod vamp. Ko pride pozneje pes zopet za njim, ga prime neusmiljene/; za noge iii g;i vrže z vso močjo ob tla, za nameček pa je oenval ubogo žival še s čevljem. Razunae se, da se je mimoidoče občinstvo zelo zgražalo nad hlapčevsko sirovost jo in pomilovalo ubogo živnl. TrđoerČneŽ gotovo ne odide zasluženi kazni.
Nepošten vajenec. Včeraj j'-svečarski vajenec .\kikso Furman iz zaklenjenega kovčega ukradel svečarskomu pomočniku Mateju Bogo viču 6 K vredno nikljasto uro in 7 K denarja, ter se hotel odpeljati z vlakom v Trst, a ni mogel usodi uteči, k<T gu je pred odhodom aretoval na Južnem kolodvoru službujoči straž nik. Oddali so ga sodisču.
Nesreča. Ko je v torek dopoldne snažila strežnica Al arija Jagrova \ »Rudolfinumu« okna, se ji je izmaknila lestev, vsled česar je padla na tla in si zlomila roko. Oditi je morala v deželno bolnišnico.
Slaboumni Ivan Škraba iz Blatene, o kojem smo pred nekaj časom poročali, da je neznano kam odšel, se je sedaj zopet povrnil domov.
Delavsko gibanje. Včeraj ><• je z .Južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 40 Macedoncev, 'Jo Hrvatov, .'JO Črnogorcev, 17 Ogrov in IQ Slovencev. N' Heb je šlo 00, v Inomost pa 40 Hrvatov.
* Drobne novice. — Rum unski kralj Karol je prišel na Dunaj ter sprejel ministra zunanjih del barona A e hren t hal a v avdijenoi. Cesar je obiskal kralja v njegovem stanovanju.
— Sekcij s ki načelnik v trgovinskem ministrstvu dr. Hasenohrl, ki je izdelal novo obrtno novelo, gre v pokoj.
— Star samomorilec. V Szatmaru se je obesil 1061etni gra-ščak Fecekar, ki se je leta 1848. udeležil madžarske revolucije kot častnik.
— Za bubonsko kugo je zbolelo v S*n Frančišku 67, umrlo pa 24 oseb.
— Vojaški novinci se skli čejo letos baje šele 15. oktobra.
— Strahovite poplave imajo v Guadi Medini na Španskem. Mnogo hiš, cerkev in mostov je raz dejanih. Nad   100 oseb je utonilo. Nastati grozi lakota.
* Grofica Montigne so. Londonski časopisi poročajo, da sta prišla grofica Montignoso in njen bivši učitelj klavirja Toselli k pristojnemu uradu ter zahtevala, naj se njuni zakon potrdi. Poročena sta baje že par tednov ter živita v nekem kopališču v Norfolkshiresu. Ljubezensko zvezo med njima je baje posredoval gre tiče brat Leopold WoJriing, ki je zadnje čase pridno dopisoval s Tosellijem. Saški kralj je za to, da se gre tiči prepusti še nadalje izplačevanje apanaže, le hci Monika se ji mora takoj odvzeti. Na toskanskem dvoru so razkačeni vsled zopetne omožitve hčere, ter je sedaj vsako pomirjanje s starši izključeno. Tudi ljudstvo je izgubilo vse simpatije za bivšo princezinjo. — Princezinja Monika je baje v Florenci V vili grofice ter policija pazi, da je kdo ne odvede.
Poslano.*)
Odprt   odgovor   skriptorju licejske knjižnice gospodu L. P.—u.
tukaj.
Xa štiri strani dolgo .Saturo« v Ljubljanskem Zvonu« v septembrski številki odgovarjam  samo to-le:
Gospod L. P. naj še enkrat prečita moj feljton v »Slovenskem Narodi* z dne 1. avgusta t. 1.: »Kettejeve poezije v II. izdaji«, potem bo videl, da se na njega nanaša samo odstavek v 7. koloni, in to od besed: »Kako delikaten posel« . . . tlo konca dotične kolone, to je samo dvajset vrst! Vse druge moje polemične besede merijo kam drugam ali pa so čisto splošnega značaja . . .
Znkaj sem omenil njegovo izdajo Prešernovih poezij, stoji tam črno na belem. Obenem sem moral kar mimogrede reagirati na očitanje g. L. P—ja v »Ljublj. Zvonu«, v majski Številki -tran :U)8.. kjer g. L. I\ na dolgo in široko in dramatično razklada, kake nasledke bi bil labko imeli tisti lapsos eorreeturae v Prešerno.i pesmi Hradeekemn. Moral sem se čuditi, da g. L. P. s tako slastjo otipava tisti »je«, on, ki je prezrl v svojem Prešernu inotto! Da je motto izpadel, je kriv samo korektor, saj mora korektor dobiti vsako postavljeno -t ran v roke! Kajpada se labko naj-vestnejši korektor včasi zmoti. To vemo!
Jaz bi torej ne bil nič reagiral na očitanje, da se mi je v mojem Prešernu primerilo kaj človeškega, ko bi g. L. I\ ne bil tega črva tako veselo razkazoval po vsem dvorišču. Tako pa sem se nehote spomnil evan-gelja sv. Matevža, poglavje VII. verz 3.
Kako sem prišel do tega, da sem L. I', jev rokopis Prešernovih poezij brez vednosti gospoda L. P.—ja razdrl in porazdelil« po svoje, to sem povedal že leta 1900« v »Ljubljanskem Zvonu«,kjex sem (»cenil L. P. jevo izdajo Prešernovih poezij, katera sest stranij obsegajoča ocena ni bila samo polivala založnika, kakor se Labko vsak čitatelj prepriča, ampak precej natančna ocena nove izdaje! V tisti oceni sem bil povedal, da mi je bil gospod Bamhcrg sam poslal L. P—jev rokopis Prešernovih poezij s prošnjo, da jih uredim po svojih načelih! («. Pambergu je bil moj način uredil ve bolj všeč, nego L. P—jev. Kaj morem torej jaz zalo, če mi je bil g. H. zaupal preureditev L. P—jevegii rokopisa!
Pisma, ki sem ga bil  pisal g. L.
P—ju zaradi iireje\anja Prešernovih poezij, se prav nič ne sramujem, ker sem se zavedal, da imam v nekaterih stvareh — glede razporedbe pesmi brez dvoma več prakse nego g. L. P., saj vendar ne misli g. L. P., da mora že zaradi toga tudi poezije bolje znali urejevati, ker je profesor! To je krivo mnenje! Menda izvira tudi vsa teatralno našopirjena polemika proti meni večinoma iz prevelikega in v takih literarnih stvareh čisto neumestnega stanovskega ponosa 1   Polemizirati s kritikom, ki
* Za vsebino tega spisa Je uredništvo
odgovorno le toliko, Kolikor določa zakon.
je slučajno profesor, menda še ni — erimen laesae majestatis.
vSaj vemo, da je g. L. P. zelo veliko koristil s svojimi komentarji o Prešernu; vemo, da mora literat poznati te komentarje, če hoče Prešerna popolnoma razumeti, ali vse delo g. L. P—ja je vendarle samo analitično. Sinteza ni njegova stvar, zato jubilejski »Prešeren« tudi nima življenjepisa, ne kritike, kar bi moral imeti! Le poglejmo n. pr. Vrazove pesmi, ki jih je izdala »Matica Hrvatska« !
Literatura, zlasti beletristika, je republika. Tu ne poznamo ne monopolov, ne privilegijev, ne patentov! Tu se ne vpraša, ali si profesor ali ne. Hstetični okus se ne pridobi na nobeni fakulteti in z nobenim državnim izpitom, ne doktoratom! Zatorej si boni upal, kakor sem si upal do-sedaj, tudi v bodoče, kadar se mi bo vredno zdelo, ugovarjati tudi kakemu profesorju v esteiienih vprašanjih, ki jih jaz iz svoje prakse bolje razumem!
Se enkrat poudarjam, da sloni tli četrtinke L. P—jeve polemike proti meni v Ljubljanskem Zvonu« na krivili pmuisah, ker se razen omenjenih dvajset vrst v mojem tel j -tonu sploh nič drugegn ne tiče g. L. P—ja! Torej sc je popolnoma po nepotrebnem razburjal in popolnoma po nepotrebnem popisal toliko lepega papirja v »Ljubi janskem Zvoiiik. Širši i puhlika. se za take dol^ro«"-asne literarne praske ne semeni, ker ima važnejše skrbi.
Miin.i Bosimi Delajmo rajši kaj pozitivnega, pa ne pričkajmo so za velblodovo senco!
V h j u b I j a n i , 24, sept. UK17.
A. Aškerc.
Poslano.*)
Odgovor na „Poslano" z nap sem „Nekaj misli o splošnem nedeljskem počitku 4 ljubljanskih trgovinah in dežela" v štv. 221 ,,Slov. Naroda."
Popolni nedeljski počitek je bil v Ljubljani upeljan leta 1905 in sicer v popolnem sporazumljenju s šefi; zato se nam jako čudno zdi, da se po tako dolgem presledku šele ogla-š&jo posamezniki s članki, da bi nam enkrat dano vzeli. Predvsem omenjamo, da smo mi kakor Slovenci sploh zelo potrpežljivi, a vsaka stvar do gotove meje. Konštatujemo, da je ve-bka večina šefov glede tega vprašanja bila za nami in je gotovo še; sploh pa kar je enkrat dano, se ne da več odvzeti. Ce bi se pa vendar našle osebe, ki bi hotele nedeljski počitek odvzeti, znali si bomo že pomagati; dotičniku povemo v obraz, da je za posledice sam odgovoren. Omenjamo naj še, da v sploš nem vlada pri nas med šefi in nastav-Ijenci lepo soglasje, kar je gotovo obema strankama v korist; zato tudi hočemo, da se to soglasje ohrani.
Sedaj hočemo spregovoriti nekoliko o nedeljskem počitku. V Ljubljani so nekateri trgovci že zapirali desetletja ob nedeljah in praznikih svoje trgovine, predno je izšel zakon o nedeljskem počitku. To pa se je godilo vsled tega, ker je v Ljubljani promet ub nedeljah tako malenkosten, da se ni izplačalo držati trgovin ob nedeljah odprtih, poleg tega pa so dotični šeti s tem pokazali, da so prijatelji trgovskih sotrudnikov. Ko se je delalo za uvedbo popolnega nedeljskega počitka, so šefi na javnem shodu govorili za popolni nedeljski počitek ter navajali razloge, ki smo jih ravnokar mi omenili; isto je poročal tedanji načelnik gremija osebno bivšemu deželnemu predsedniku. S tem je menda zgodovina, kako se je uvedel nedeljski počitek v Ljubljani, dovolj pojasnena.
In sedaj naj nam bo dovoljeno spregovoriti še nekoliko o članku samem. Omenili smo že kako malenkostnega pomena je za trgovca nedeljski počitek, gotovo so veliko, naj manj lOOkrat važnejša vprašanja, katerih se bodo morali lotiti ljubljanski trgovci in katera bodo zanje imela re3 kaj koristnega. Omenimo le skladišče, skupni nakup, užitnino na blago ob uvozu v Ljubljano, ki v celi Avstriji ni tako visoka kot pri nas itd. Pisec Članka navaja, da uradnikom, učiteljem in vojakom ni vsled nedeljskega počitka dana prilika si svojih potrebščin nabaviti. A temu ni tako, saj poznamo razmere, jako čudno se nam pa zdi, da pisec govori o vojakih, katerih v provinoi sploh nimamo. Ljubljana je znana kot eno najbolj solidnih tržišč in tudi glede postrežbe ne zaostaja za drugimi. Vsak trgoveo rad postreže svoji stranki ter ji pošlje kaj rad vzorce, če bi res stranka ne imela prilike osebno priti v Ljubljano. Isto tako bode tudi delavčeva žena dobila v vsaki trgovini vzorce s solidnimi cenami, in je delavcu vskd tega, ker ima več časa za izbiro in premislek,
• Za vsebino tega spisa ]e uredništvo
odgovorno le toliko, kolikor določa zakon
dana s tem tembolj ugodna prilika za nakup. Dobro bode postrežena tudi manjša stranka in se ji ne bo treba bati, če kupi pri znanih tvrdkah, da bi bila ogoljufana. Kar se tiče nadležnosti Židov, obstoja zakon proti umazani konkurenci, katerega res, a žalibog politična oblast ne izvršuje v polni meri. Pisec tudi navaja, da je le malo stanov, ki bi bili ob nedeljah popolnoma prosti, tega pa ne pomisli, da so taki stanovi, ki imajo tudi ob nedeljah službo, zato bogato odškodo-vani z nadomestnim počitkom. A tega pri nas ni in je to tudi težko izvedljivo. Postavite se v naš položaj, ko smo od 7. ure zjutraj do 8 ure zvečer in dalj neprenehoma s prav kratkim odmorom opoldne vpreženi in videli bodete, kakšen je položaj trgovskega sotrudnika.
Oe si uradnik ne more nabaviti blaga, kako si ga naj nabavi trgov, sotrudnik špecerist, ki je menda tudi človek in ima kot tak tudi svoje potrebščine. Slednjič moramo poučiti pisca članka, da se na Angleškem, ki je gospodarsko na vrhuncu, trgovine zapirajo že v sobotah ob 4. popoldne in so zaprte do ponedeljka zjutraj in bi od pisca pričakovali malo več socijalnoga duha. Zato pa nam vendar privoščite skromni nedeljski počitek.
Ljubljanski trgovinski nastavljene!
Telefonsko m Brzojavnu
ooročiiD
Dunaj, *2i). septembra. Nižjeav-strijski namestnik grrof R i e 1 m a n -s e g g je v oez. zboru izjavil, da vlada nima nobenih načelnih pomislekov proti volilni reformi, kakor j<> nasvet nje dež. odbor nižjeavstri j-skeinu dež. zboru. Nedavno tega je »Die Zeil« vedele povedati, da vlada vinilne reformo v tej obliki, kakor jo je sestavil dež. odbor, ne bo predložila cesarju v sankcijo. To vest j<'
sedaj ovrgel sam namestnik.
Ledi, 26. septembra. Generalni gubernator je kaznoval več uradnikov iz tvornice umorjenega Silber-steina z globo do 5000 rabljev, ker niso pravočasno naznanili policiji komplota proti Silbersteinoveinu življenju, da si jim je bil komplot znan že par ur pred katastrofo.
London, *JG. septembra. Vest. da se je grofica M o n t ignoso včeraj poročila z laškim pevcem Toselli j e m , j e r e s n i č n a.
London, 26. septembra. Novopo-ročenca To se 1 I i sta danes zapustila London in odšln im žen i tvansko potovanje v Italijo. Xa kolodvoru jih ni nihče izmed občinstva izpoznal.
London, 26. septembra. Napram nekemu publicistu se je gospa Toselli izrazila: »Dasi vem. da izgubim svojo apanažo, vendar sem sklenila so orno/iti, ker ljubim Toscllija. da bi brez njega ne mogla nikakor več živeti.« Gospa Toselli je prepričana, da ima njen mož se krasno umetniško bodočnost.
London, 26. septembra. Mož gro lice Montignoso, 'Poseli i. namerava v kratkem napraviti umetniško turnejo po vseli večjih evropskih mestih in upa. da bo žel povsodi velik gmotni in moralni uspeh. Dal bo napraviti plakate, da prireja dotične koncerte Toselli, mož bivše saksonske prestolonaslednice Luize.
Draždune, -ti. septembra* V zadevi grofice Montignoso je kralj Fri-(I e r i k A v    u s t  poklical ministrskega  predsednika    dr.  M c t z s e h k sebi. Kralj baje ni za to, da bi s«4
j^ospe Toselli odtegnila apanaža letnih .'50.000 mark, pač pa zahteva, da mora izročiti |H*inceso Pio Moniko.
Oraždane, 26. septembra. Ministrski svet je sklenil, da se ima takoj princeso  Moniko odvzeti   irospe Tom1 Hi in je v to svrho odposlal več uradnikov v Pirenco.
Petrograd, 26. septembra. V Odesi je prišlo med Židi in pristaši „Zveze pravih ruskih ljudi" na pokopališču zopet do krvavega spopada. Več Židov je ranjenih in ubitih.
Petrograd, 86. septembra. Iz Kijeva javljajo: V neki gostilniški lokal so včeraj prišli Častniki in pozvali goste, naj povedo, kakšne narodnosti so? Prišedši do nekega Žida so ga vprašali: „Kakšne narodnosti si pa ti osmrajeni Jud?u Žid je molčal, pač pa prisolil vprašalcu krepko zaušnico. Častniki so potegnili sablje, toda razjarjeno občinstvo se je zavzelo za Zida in častnike iztiralo iz lokala.
Gospodarstvo.
Ponudbeni razpis. 0. kr. trg. ministrstvo naznanja trg. in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo v kratkem vršila na trgovski borzi v Bruslju javna ponudbena razprava za dobavo velikih množin podbojev, zaviralnih hlodov, palio, toporišč, držajev, ročajev i dr. iz raznega lesa. Prepis ponudbenega razpisa ie v pisarni trg. in obrtne zbornice v Ljubljani na vpogled.
Se dobi povsodi
neobhodno potrebno zobno Creme
vzdržuje zobe čisie, bele in zdrave.
Borzna poročila
Ljubljanska
, Ttditna banka v LJubljani".
Uradni kuril duo. bon« 26. septembra 11)07.
if, majski renti. . • . ♦*§•/• srebrna renta   . . .
8, avstr. kronska renta . . E . zlata „ . . E agrtka kronski renti .
?U     m     zlata        „ . /t posojilo del. Kranjske •*/,•/• posojilo mesta Spljet
**/,•/, bos.-herc. železniško
posojilo 1902 . . . P/, eeaka dež. banka k. •. ¥i.     .       „ i. 0.
!»/,•/, zast. pisma gal. dej.
hipotečne banke . . pest.  kom.   k.  o. t
10°„ pr......
V/, zast. pismi Innerst.
hranilnice.....
¥i,*im rast. pisma ogr. ceni
dež. hranilnice . . fV/« z- Pi8> °Sr' hiP- ban-
leznic d. dr.
ši/#»/0 obl. češke ind. banke rj, prior. lok. ielez. Trst-
Poreč......
prior, dolenjskih žel. .
P/, prior. juž. žel. kup. Vi Vi avstr. pos. zi žel. p. •.
Srečke.
kteke od L 1860V, . . ,
B     od 1. 1864 .   . .
zem. kred. !. emisije
-     Ogrske hip. banke . "     srbske a frs. 100-— turške......
Iitillka srečki . . .
Kreditne ■    • • •
kjomoške ,     • .
krakovske 9     . .
Ljubljanske . . . Avstr. rdeč. križa B    . .
Ogr.      „      f • • • *
Sudolfove „ . . -
3aicburške „ . .
Ounijske kom. , . .
Delni«*.
S' ižne železnice .... ržavne železnice .   . . \vstr.-ogrske bančne delo. Avstr. kreditne banke . Ogrske    „        ■      • • tivnostenske » ?remogokop v Mostu (Bribc. Alpinske montan   .  . , Praške žel. ind. dr.   . . /tfima-Muranyi .... Trboveljske prem. družbe tvstr. orožne tovr. drulbf
jelke sladkorne diu* *>e Vatam.
v. kr. cekii , , , , .
X frar.ki......
X' msrke •••«••
iovercigns......
Hsrke .......
Laiki banke vež .... g-rblji .......
jtfil ........
997S
298-7:. 100-25
150 70 24 r, —
146 85
119-276-
Hl~7fi
104- —
186 85 28'-446 —
88- — 96 50 64' -4750 28 25 73 — 214*-464 25
165-40 658 25 1806*-639 -747--141 -
724 —
616 50 2653 -54Ž--264 50 466 — 149-
1139 19-19
23 c3
24 03 117 67
95 80 154 I 6-
Sitne ceno ¥ Budimpešti.
Dne 26 septembra 1907, Tor—In.
/šenics  za oktober   .   , sa  60 *# K 11*15
.   n   april       .   .    „  50  „ „ 1178
U         B oktober ...»  jO . . 9 68
tornza   , ocaj 1908  .    .   ,   63 , , 6 81
>▼*•         oktober     ...    ©0 s . 792
■■imi.
Zdržno.
HeteorolosiEno porotno.
n*d morjem ,9«.   8r*dajl «r»6ni  tlak  7190 mtm
Denar
96 m
98 10
C6r5 116 25
92 7.1 110 30
98-60 104 bO
9985
98 15 96 0G'6O
99 — 102 76
97- 60
9675 99 25
98 50
99 76
99 90
98- 75
296 76 99 20
148 75
S41 —
149 85
273— 270 ~ 236 75 98 — !84 8b *)•-'38- -90-90 50
60--45 50
«6 25 66- -2 6 -456 2'
15440 65725 1795 -638 — 746 140 -722 — 614 50 1613-6«1* 164 -461 -U7 -
l J T4
19 16 «3-48 .3 9 1747 9ft-6<) Ifc3 484
Bl«f
96 60
98 30
96 75 116-45
92 95 110-5C 119 33
102 — 100 86
99 15
96-20 97'-
100-
103 75
98 .")0
97 76 100-25
99 60 100-76
I jopazo-§1 TJUv*
Stanje barometra v mm
ca
g. ►
s ,
w ~
Vetrovi
NrjbO
25 20.
9. .T.
7. tj. * pop.
733 3
7331
736 7
119
74 192
Bi. jug
■1. jng aljTzbod
jasno
megla po), oblač.
Srednja včerajšnja temperatura: 113 uor
»al« 13 o . — Padavina ▼ mm 0 0
Janez Čin kole naznanja v svojem kakor tudi v imenu vseh ostalih sorodnikov pretužno vest, da je Bogu Vsegamogočnemu dopadlo poklicati k Sebi našo iskreno ljubljeno, nepozabno soprogo, ozir. mater, staro mater, taščo, sestro in teto, gospo
HarOano (Mole
ki je včeraj, dne 25. septembra, Ot)
6. uri zvečer po dolgi in mučni bolezni, prevideva s sv. zakramenti
za umirajoče, v starosti 76 let mirno zaspala v Gospodu.
Zemski ostanki nepozabne rajnice bodo jutri, dne  27. septembra, ob
3. uri popoldne v hiši žalosti Kapi-tarjeve ulice št. 4 slovesno blagoslovljeni in nato prepeljani na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. zadušne maše se bodo brale v župni cerkvi Sv. Petra.
Predrago rajnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
V Ljubljani, 26. sept. 1907.
Venci se na željo pokojnice hvaležno odklanjajo. 3273
star 42 let, Oženjen, ki je služil V C. kr. gozdih,
in govori slovensko in nemSko,
z   dobrimi spri-nScevall želi enake
služtie. Placa po dogovoru. 8*72 1
Natančneje se izve pri JOS. S IRC A v £ tur i j ah p. Ajdovščina.
Gospodično
i lepo pisavo in veščo obeh dež. jezikov, se sprejme v pisarno.
Naalov  pove   apravništvo „Sloven-skega Naroda". 3270—l
Lepi prostori,
za gostilno, pisarne, skladišča itd. eventualno za
stanovanja s Kletjo in vrtom
so takoj oddati
v hiši štev. 67. na Sv. Petra nasipu.
Vec se poizve v upravnišhu „Slov. Naroda- ah v hiši sami 3frS l
Ste?. 35.842.
Ustanove za invalide
Pri mestnem magistrata v Ljubljani je izpraznjenih 5 mest ustanove Z« kranske invalide po 63 K na leto.
Pravico do te ustanove imajo bivši vijaki, ki so vsled vojaške službe nesposobni za delo in so ubog. ter lepega vedenja. 3*219 2
Prošnje za Dodelite*7 teh ustanovnih mest morajo biti opremIjeae z dokazih o starosti, stanu uboštvu, lenem vedenju ia o vojaškem služb vanju ter • ib je vložiti do 20. oktobra t L pri 'mestnem magistratu, ozir. pri pristojnem c kr okrajnem glavarstva.
Mestni magistrat ljubljanski,
doe 17. septembra 1907
Staroznana in dobroidoča
manjša
3f65
gostilna
s Koncesijo
na zelo prometnem kraju v Ljubljani se odstopi proti primerni od-
škodnfni.
Tozadevne poruibe pošiljati je pod „Gostilna" oa
upravništve nSlov. Naroda".
i i
v predpisanih izdajah
za vse šole
se vedno dobe v
„Narodni hjiprsi1
Jurčičev trg štev. 3.
u m
Samo pristna
goriška
in različna vina
se točijo najceneje
v 203-39
Goriškem tinotoci
Stari rtrg 13.
Prodajalka
i zar i ena v trgovini z mešanim blagom Uče bluibe.
Ponudbe naj se blagovolilo vpoalati
pod naslovom „0. D.11, Ribnica, poste restante. 3 i? s
32 y i
se sprejme tako] o stolno delo.
Iv. Kravos sedlar v Gorici.
Ura z verižico
za samo K 21—.
Zaradi nakupa velike množine ur razpošilja Sle-
i\jska   razposiljalnica:   prekrasno pozlačeno
36-urno preeizijako  aro  ankerico  s  lepo verižico  za samo   fr*. 9*—   kakor  tudi  3letno garancij O. — Po povzetju razpošilja
Prnsko-alezljska raiposiljevalnlca
F WI2TDISCH v Bn&eva U/38.
NB. Za neu^ajajoče denar nazaj.   3167
Izbran.©
morske
so dobivajo
vsak petek in postni dan
Blagajna
že raDljena in b176 3
it 4£*
Ponudbe na upravnistvo „ Slovenskega Naroda" pod ^Blagajna 200".
L
priporoča
svojo  bogato zalogo vsakovrstnih
najbolje kakovosti.
= Cene nizke. =
Lep pes
(bernhardinec)
1 leto star, se radi odpotovanja takoj po ugodni ceni  proda. 5245—2
Na«*lov   pove uprav. Naroda.".
pri
3:71—-t
3v. guzzolini
tvornica sa salama ia dali-- - - fcatesna trgovina - - -
v Ljubljani
Stritarjeve ulice.
Naročila se rado voljno sprejemajo.
Pisarna
za informacije
o oseh .otoških uprtianjih,
potrjeoa od pristojne oblasti, daje vsa potrebna nav« dda, zadevajoča vojaške posle, napotuje m jeml~ v popjlno oskrbo in ponk one mladeniče, ki bi^se radi po § 65 bracubnega zakona usposobili
za enoletne prostoooljce.
Natančnejša   n^tmena   in pismena navodila daje v Zagrebu
M.    MllliC 3141-8
Kapucinska ulica Stav, 11.
domač pridelek sladek, pristen rdeč in rumen
točijo v
Sodnijskih ulicah št. 4. in na Rimski cesti št. 5
Br. Novakovic
vinorejci v Dalmaciji.
3220—8
SUKNA
287 9 12
in modno blago zn obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno
v )fnmpolcu
na Češkem. Tvorniške cene.     Vzorci Iranko.
Čudovit je uspeli
pri vporabi najnovejšega barvila za lase iz orehovega izvlečka
Jluisot
B e r g m a n n a & K o. Dečiu n. L.
Ta izvleček prekaša po svojem prirodnem barvan.u las in brade vsa dosedanja barvila.
Naprodaj v steklenicah po K 250 pri: 0. Fettich- Fraakhcim v Ljubljani, m 21,3-7
Elegantno meblovane
sobe
8 kopalno sobo in dobro brano se oddajo s 1. oktobrom v narodni obitelji v Gradcu. — Posebno ugodno za visokosolce. Vež se izve pod naslovom : H. R. v Gradcu, Rechbaner-strasse 45. II. nadstropje, desno.
St 35841.
3195-3
Id
Pri mestnem magistratu je izpraznjeno ena mesto Marije Pa.Sfeove usta nove za sirote v letnem   znesku 40 K.
Do te ustanove imajo pravico v Ljubljani rojene sirote do dopolnjenega 15. ieta.
Prošnje za podelitev tega ustanovnega mesta je vlagati do 15. oktobra letos pri podpisanem urada.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 17. septembra 1907.
pozor! Pozor!
Proda Mi-
na zelo pripravnem lepem kraju, pripravno za vsakem obrt. V hiši je vec stanovanj. — Plača se samo 1500 kron, vse drugo se lahko vknjiži.
Kje, pove upravnistvo rSlov. Naroda". 3169-4
Odlična moč
za Kranjsko in Spodnje Štajersko.
Išče SO reprezentativen, zmožen in priden prodajalec, med trgovci prav dobro uveden, ki bi delal samo za en predmet. Dohodki 3600—4800 K. Znanje slovenščine in nemščine pogoj.
Ponudbe z navedbo referenc, starosti, vere in jamŠČioe se prosijo pod „K 2778" na upravnistvo »Slovenskega Naroda". S2S6
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. maja 1907. leta.
Odhod iz Ljubljane ini. ieL:
4-58 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. septembra.)
zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec.
7-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
0-O5   pred po I d ne.   Osebni   vlak v smeri:
Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.)
M-40 predpoldne.   Osebni  vlak  v smeri:
Jesenice, Gorica drž. žel., Trs drž. žel.,
Beljak, Celovec, Trbiž, i os popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru-
dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. £.45  popoldne.   Osebni  vlak  v smeri:
Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel.,
Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. x-io zveoer. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo,
Kočevje.
736"zveder. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
10*40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž.
Dohod v L|obijano |ni. ieL:
8.37 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
8*45 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
II-50 ponoči. Osebni vlak iz Trbiža,"Ce lovca, Beljaka, Gorice drž. žel.,fcTrst* drž. žel.
e-58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel.
8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, [Rudolfovega.
11-15 predpoldne.   Osebni  vlak iz "Trbiža
Prage, Celovca, Beljaka, Gorice. 2-32 popoldne   Osebni vlak iz Straže-
Toplic, Rudolfovega, Kočevja. 4-3S  popoldne.   Osebni vlak iz Trbiža
Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta
drž. žel.
6- 50 popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage, Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.)
Odhod li L|nbl|ane dri. kolodvor:
7*28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-00 popoldne. Mešani vlak v Kamnik.
7- IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. I0*60 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Same
ob nedeljah in praznikih.)
Dohod v Ljubljano dri. kolodvor:
6-46 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. io 59 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika eio zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 0-05 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Same ob nedeljah in praznikih.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu.
SO MOe & parni žagi na deželi. 8248 1 Pooudbe   naj   se   poSiljajo pod ,jSt. 100" a* uprav. „Slov. Naroda".
veoje število
tesarjev
sprejema proti dobremu plačilu
Ivan Zakotnik, tesarski mojster, Donajska cesta ftt. 40. 1666—66
Eno ali m elegantna urejeni 4*4 O V> i i
Ne oddajo takoj.
Predilne ulico št. 10, II. nadstr. lavo. Ogleda ne lahko od 1—3 are pop.
_D'>t>r*o izurjena
prodajalka
vešča obeb deielo'h jezikov teli službo takO| ali pozneje Sprejme tudi mesto blagajničarke. 3844 3
Blagouotoe ponudbe pod „proda-jalka 20" ua uprav. „Slov. Naroda".
£5 ©]px©tra-e*
(za ograje) se sprejmeta proti dobri plači v trajao delo.
Kje, pove upravnistvo „Sloven-skega Naroda". 3247-2
Blagajničarka in prodajalka
se sprejme v trgovini z mefianim blagom
pri Oton Homanu v Radovljici.
Ponudbam naj se prilože prepisi izpričeval. 3*06— 3
Wo*46
pomočnikov
in 3235—2
se sprejme za kleparsko obrt.
FRAN LONČAR, kleparski mojster v Spodnji Šiški st. 00.
Pozor!
Proda se iz proste roke blizu Kranja
vodna moč
Okoli 100 konj. sil po jako ugodni ceni.
Naslov pove upravnistvo „Sloven-skega Naroda". 319U-2
200 M. vina
belega in rdečega ima na prodaj po
jako ugodni ceni na drobno in debelo vitez plem. Thierry v Sromljab pri Brežicah. 2722-19 Vse bližje se izve pri Francu Warletzu v Brežicah.
Za elegantni svet!
o o o
IVa|Buejšl
pisemski papir
francoski in augleški v
okusnih kasetah in zavitkih se dobiva v
„narodni knjigarni"
združeni
s trgovino s papirjem, pisalnimi in risalnimi po* -trtbščinami-
Jurčičev trg 3.
0>r.jH po wajnmm&nmW00m\ hwHhw|0
pod  tako   n^odnJiui pogoji, ko
druffft laTtrovalaiM Ziaati je ittvsrovaojt  m  MfTeOt fti
VMk tlan ima po pravi 00 d«
GLAVNA"
pe aejni«fSi
•Otiljt.
D1/..C
411
1247
4742
Prva domača slovenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev
v Ljubljani, VVolfove ulice štev. 12
PatanovUen* let« 1854,
priporoča slavnemu občmsta in spoštovanim gostilničarjem svoje MT" Izborao
Številka telefona 210.
f    ^J%«^ijwn,    II VIIVIV 9l*?Ta   ia 4012 132 ——-
marčno pivo v sodcih in steklenicah
m
Otvoritev gostilne.
Slavnemu občinstvu vljaduo naznanjam, da sem kot večletni
gostilničar „pri Koruzniku" MU
prevzel in otvoril
gostilno »Uodniliov hram"
- v Igriških ulicah štev. 1 -
katero sem popolnoma moderno ured 1 in kjer bom si. občinstvu vestno  post rezal  s pristno p)j»Čo >n okusno jedjo. Zahvaljujem   se vsem ,   ki  so mi  izkazovali svoje zaupauje v prejšnji gostilni ,,pri Koruzniku" na Rimski cesti ^ prrsim, da me počaste tudi na sedanjem mestu, v  Vodnikovem hramu'' Z odličnim spoštovanjem
Ivan in Frančiška Ogorevc.
32 9 3
FELIX TOMAN
: stavbni in nmetni kamnoseški mojster :
£jubljana, Resljeva cesta štev. 30
nasproti skladišč južne železnice
priporoča svojo
3165-2
največjo zalogo vsakovrstnih
nagrobnih
spomenikov
piramid in obeliskov
iz črnega švedskega granita, sijenita in labradorja. Nagrobni križi iz belega kararskega, krastalskega in kraškega o  o  o  o  o marmorja, o  o  o  o o
Naprava in prestavljanje
"1^ kompletnih rakev in monumentov & na novo pokopališče.
Solidni proizvod z najcenejšimi pogoji.     Načrti in proračuni brezplačno.
Anton Šare
v Ljubljani Sv. Petra cesta 8.
izdelovanje perila in oprem za neveste.
Inventurna prodala
dokler l>o ka j 2&f%lo£ge>
po silno znižanih cenah.
Izbrani vzorci švicarskih vezenin, damskega perila, moških srajc, posamezni namizni prti, serviete, brisače in drugi predmeti.
Prevzemam vseh vrst perilo za izdelovanje ob cenem zaračunanju.
Svetlolikalnica
Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 8.
Svetli blesk ovratnikov in niančet daje perilu lepoto in trikratno trajnost nasproti navadnemu svetlemu likauju.
Zavod sem uredil tako, da se perilo, obleka, bluze, zastorji snažijo z največjo skrbnostjo in varovanjem, za kar prevzemam VSe jamstvo
Obilega obihka prosi z odli*nim spoštovanjem
finlon Šare
3068- 9
Grozdja
belega in črnega, ima nekaj vagonov naprodaj =====
JOSIP LOG-AE
v Dinjanu (Istra.) 8243-a
g
.« >
2 o.
o a.
o
<
03 s
I*.
ID
domačega izdelka priporoča
JOSIP
l,|ablanna
Pred Škofijo 19, Start trg 4,
Prešernove ulice 4. 39
^ercčila no —
vsakovrstne
CASHIK6
revije 1   strokovne liste čj      zabavne liste f~.      ilustrirane liste a        humoristične liste
modne liste
ruske, češke, poljske, srbske, francoske, angleške, italijanske nemške itd. prevzema
Narodna knjiarna
Jurčičev trg štev. 3.
u
0000
o o
M Bratov!
Sv. Jakoba nabrežje Z5
priporoča cenj. občinstvu Iz mesta In z dežele kakor tudi ženinom In nevestam »16—39
svojo veliko zalogo
raznovrstnega
pohištva
po najnižjih cenah.
v Kranju na Glavnem trsu se tako] ceno odda |
nov prostoren lokal,
I
z velikimi skladišči, šupo in dvoriščem,
pripraven za vsako trgovin? alt kako drugo
=    primer »o podjetje. =
Naslov pove npravni&tvo „Sloveoskega Naroda*.    3H95 «
Podpisani se usojam javiti velecenjenemu občiEStvu v Ljubljani in
^11 na deželi, da sem si nabavil jSIi
nov voz za prevažanje pohištvi
ter se priporočam za selitve ter vse druge vožnje po najnižji ceni. Dalje se priporočam za prodajo
premog«, in drva«
Z velespoštovanjem
Jffartin £ampert
Ljubljana, Kolodvorske ulice št. 31.
2450—10
P
I
hm
Q>
<5
Poslano!
Slav. občinstvu, staršem, Šolski mladini ter uradom dajem na znanje, da sem primoran zaradi pomanjkanja prostora in svetlobe svojo trgovino na Mestnem trgu Št. II moderno prezidati in ker moram svoje sedanje prostore v najkrajšem Času izprazniti, dovoljujem od danes naprej vsakemu kupcu, ki si hoče prav ceno blago nabaviti in sicer na vse papirnate izdelke, pisalne in risalne potrebščine ter vsake vrste galanterijsko in norim-berško blago sploh vse, kar je sedaj v zalogi,
10 do 15°|o
popusta od računa
izvzemši šolske knjige in zvezke.
P. n. trgovce na deželi opozarjam na ugodno priliko. Upam, ker je to redka prilika, da me bode si. občinstvo mnogo posečalo v svojo lastno korist in se priporočam
2; 89—12
z najodličnejšim spoštovanjem
FR. IGLIC
trgovina s papirjem in galanterijo.
debelo«
£jubljana, Jurčičev trg 3
Trgovina s papirjem, pisalrrfmi in risalnimi potrebščinami
m T e
Iidnjntelj in odgovorni urednik: Ante Beg
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne*.
6655
71