POGOVOR Z NUŠO KERŠEVAN
Gospodarstvo v letu 1979
Zgodaj zjutraj, ko Je blla še noč, smo prlšll na pogovor k Nušl Kerševan, predsednlcl Izvršnega sveta skupščlne občine Ljubljana Center, o nalogah gospodarstva v letošnjem letu.
»Vprašanje, za katerega mi-slim, da bi mu morali letos posvetiti posebno pozornost, je problem stanovanjskega vprašanja in prenove. Res je, da o tem problemu že vrsto let govorimo, vendar se bomo le-tos temeljito lotili teh nalog. Pripravljen je osnutek kom-pleksnega programa delova-nja in nalog, ki pa že sodi v okvir priprav na naslednji srednjeročni plan in plan ra-zvoja do leta 2000.
Za sposobnejšo trgovino
Na področju gospodarstva bo treba reševati vprašanje tr-govine, ki ji, zaradi velikega deleža pri ustvarjanju družbe-nega proizvoda občine - ta znaša okoli 48 odstotkov, po-svečamo že sedaj, v januarju, veliko pozornost. Na tem po-dročju ugotavljamo veliko razdrobljenost. Ta se pojavlja tako v maloprodaji, posledica česar je nesposobnost teh OZD za povezovanje s proiz-vodnjo, prav tako pa imamo nekaj majhnih in zato tudi neučinkovitih OZD na po-dročju grosistične dejavnosti. Če izhajamo iz določil zakona o združenem delu, marsikate-ra od teh temeljnih organiza-cij združenega dela ali delov-nih organizacij ne bi mogla obstajati, ne da bi se povezo-
vala z drugimi večjimi asocia-cijami. Tretji problem na po-dročju trgovine pa je nedvo-mno zunanja trgovina! Prek zunanjetrgovinskih organiza-cij, ki so v občini Ljubljana Center, poteka skoraj 60 od-stokov zunanjetrgovinske menjave Slovenije. Prav med-sebojnemu povezovanju teh organizacij in njihovi boljši organiziranosti bomo letos posvetili   veliko   pozornosti.
Ne moremo si
zapirati oči pred resnico, da so nekatere zunanjetrgovin-ske OZD živele predvsem na račun trenutne konjunkture in uvoza v Jugoslavijo, njihov delež pri izvozu, ki je prav za naše gospodarstvo izredno pomemben, pa je bil neznaten ali ga sploh ni bilo. Zanimivo je, da se je z zunanjetrgovin-
sko dejavnostjo ukvarjalo tu-di nekaj delovnih skupnosti. Do 11.12.1978,kojebilrok, je ponovno dobilo registracijo 29 OZD, od 99, kolikor je bilo registriranih pred tem, na podlagi realnih cen pa lahko pričakujemo, da bo dobilo so-glasje za opravljanje zunanje-trgovinskih poslov še nadalj-njih 30 OZD. Približno tretji-na OZD pa ne bo dobila zuna-njetrgovinske registracije. Večina gre za manjše organi-zacije, ki so to dejavnost opravljale neorganizirano, ali pa tiste, ki so se z njo ukvarja-le le občasno. Začeli smo z akcijo, da v vsaki taki OZD pripravimo pogovor, še po-sebno v tistih, ki so imele za-nimive programe, da bi našli skupno z njimi realno per-spektivo nadaljnjega razvoja v povezovanju z drugimi, več-jimi OZD. Se poseben pro-blem pa se pojavlja pri zastop-niški dejavnosti, ker ugotav-ljamo, da take OZD ne izvaja-jo tistih določil zakona, ki na-laga skupna vlaganja v proiz-vodnjo, temveč so to v glav-nem organizacije, ki se zado-voljijo z visokim zaslužkom, ki ga pa ne uporabijo za trans-fer moderne tehnologije ali pa za naložbe v proizvodnjo.
Dohodkovno povezovanje
Prav za področje trgovine imamo pripravljen akcijski program o obveznem izpol-njevanju določil zakona o združenem delu, ki ga bomo
predložili skupščini. Vsebina programa je, da bi morale OZD izpohijevati določila za-kona o združevanju dela in sredstev. Resnica je namreč, da procesi povezovanja ali, kot jih tudi imenujemo, inte-gracijski procesi v večje in sposobnejše organizacije, te-čejo prepočasi. Ponekod je čutiti celo odpore znotraj or-ganizacije združenega dela pod parolo, kaj bi se združe-vali, saj nam gre za sedaj do-bro. Samoupravni sporazumi o dohodkovnem povezova-nju, vsaj po naši oceni, prema-lo temeljijo na samoupravnih sporazumih o dolgoročnem ali vsaj srednjeročnem plani-ranju. Zavedati se je namreč treba, da predstavlja samou-pravno sprejeti plan tudi do-hodkovne odnose, saj z njimi predvidiš, kako boš dohodek ustvarjal in kako ga boš delil. Zaradi tega lahko rečemo, da so trdni le tisti samoupravni sporazumi o medsebojnem poslovnem sodelovanju, ki te-meljijo na usklajenih planih razvoja.
Žal pa ugotavljamo, da so ti plani v OZD sicer sprejeti, vendar potem ostanejo v pre-dalih in se le redkokdaj anali-zira njihovo izvajanje, pravta-ko pa se na osnovi teh analiz sprejemajo potrebni ukrepi in usmeritve za krajša obdobja. Da bi dosegli drugačen odnos do planov, pripravljamo po-svete v OZD. Vanje vključuje-mo delegate, delavce v TOZD, individualne poslovodne or-gane, predsednike družbeno-političnih organizacij in sa-moupravnih organov. Le tako bomo lahko razčistili vpraša-nje, kaj je pomen planske funkcije v našem gospodar-stvu. To je še toliko bolj po-membno, ker nas v letošnjem letu že čakajo številne naloge
pri pripravah za srednjeročni razvojni plan od leta 1980 do 1985 in oblikovanju smernic za pripravo plana do leta 2000.
Industrija beži
Na področju industrije in gradbeništva moramo ugoto-viti, da je v naši občini indu-strija le slabo zastopana in se večinoma seli iz Ljubljane, deloma tudi zato, ker nima primernih pogojev, predvsem prostorskih. Zato smo tudi iz-delali analizo prostora in štu-dijo, v kateri smo analizirali, katera industrija bi bila pri-merna za Center in za posa-mezna področja ter možnosti razvoja. Poleg ostale industri-je je za našo občino primerna elektronika, industrija medi-cinskih aparatov in podobne zvrsti industrije, ki ne zahte-vajo veliko surovin, ne one-. snažujejo okolja iri ki niso po-vezane z velikimi transportni-mi problemi, pač pa zagotav-ljajo visoko produktivnost ter zahtevajo veliko mero znanja.
400 podstrešnih stanovanj
Gradbeništvo je v Centru zastopano mnogo močneje in je tudi področje, na katerem lahko zasledimo močnejše in-tegracijske procese. Toda po-novno lahko ugotavljamo, da ti procesi lahko potekajo med tistimi OZD, ki so že sedaj močne in se ob takih procesih več ali manj specializirajo, medtem ko se manjše gradbe-ne organizacije povezovanja otepajo. Pri slednjih ugotav-ljamo mnogo premalo priza-devanj za povezovanje in zato
bo potrebna širša družbeno-politična akcija. Staninvest je že začel s prizadevanji za po-vezovanje manjših gradbenih OZD, ki naj bi se usposobile in specializirale za prenovo obstoječih stavb, adaptacije ter vzdrževalna dela. Prav za-nemarjanje obstoječega sta-novanjskega fonda in starej-ših stavb nas je veliko stalo. To in pa visoke cene kvadrat-nega metra nove stanovanj-ske površine, kakor tudi zara-di slabe organiziranosti draga prenova starih stanovanjskih površin, povzroča stanovanj-ske stiske in probleme. Od te-ga, kako uspešno se bodo po-vezale te manjše OZD s po-dročja gradbeništva in se usposobile za kvalitetno in ce-nejšo prenovo ter vzdrževanje starih stavb, je do določene mere odvisno, kako hitro in koliko stare Ljubljane bomo lahko prenovili.
Letos je predvideno, da bi na starih podstrešjih pridobili skoraj 400 stanovanj, vendar smo do sedaj zastavljene pla-ne spreminjanja podstrešij v stanovanjske površine le sla-bo izpolnjevali, deloma zaradi nasprotovanja stanovalcev, ki že prebivajo v teh stavbah in po drugi strani zaradi dragih gradbenih uslug.
Budilka za turizem
Za ljubljanski Center sta izredno pomembni dejavnosti gostinstvo in turizem, vendar moramo žal ugotoviti, podob-no kot pri trgovini, da je hudo razdrobljeno in, kar je za turi-zem še slabše, da nimamo ce-lovite turistične ponudbe. Za-radi te velike razdrobljenosti smo se odločili, da se bomo, skupaj s skupščino mesta Ljubljane, prizadevali za tr-dnejšo  dohodkovno poveza-
nost na področju turizma in gostinstva. Pri tem bo veliko breme ležalo na ljubljanskih turističnih podjetjih Kompas, Sap-Viator in GHT. Prizade-vati si bomo morali tudi za ustreznajši delovni čas gostin-skih obratov, ker danes ob so-botah in nedeljah skorajda ni gostinskega lokala, ki bi bil odprt; prav tako ni privlačnih turističnih prireditev tako za občana kot turista. Seveda pa bomo morali urediti vpraša-nje delovnega časa gostinskih in turističnih delavcev, jih na-grajevati po delu, posebno še v dneh, ko bi tudi ti želeli ime-ti prosto, to je ob nedeljah in praznikih.
Okolje kašlja
Tudi na področju prometa se bo letos marsikaj spreme-nilo. Predvsem bodo uspo-sobljene večje površine za pešce; pri tem pa bo treba še rešiti vprašanje sredstev, ki bodo za to potrebna, sodelo-vati pa bodo morale tudi vse tiste OZD, predvsem s po-dročja trgovine in gostinstva, ki bodo imele svoje lokale ob teh površinah, in da jih bodo spremenile v prijetne trgovi-ne in gostinske obrate. Ne na-zadnje pa bo potrebna tudi večja disciplina občanov, ki površine, namenjene pešcem, sedaj marsikje spremenijo v parkirišča, po katerih nemo-torizirani občan med kupi pločevine le s težavo najde svojo pot. Ta prizadevanja imajo velik pomen tudi zaradi varstva okolja. Ob tem je tre-ba povedati resnico - vsi se borimo za čisto mesto, pa ven-dar se vsi najraje pripeljemo s svojim lastnim avtomobilom do službe, doma, trgovine, na-mesto da bi uporabljali sred-stva javnega prevoza. Zato bo
treba rešiti vprašanje discipli-ne - bodisi da bo treba spreje-ti ostrejše ukrepe ali pa, tako vsaj upam, da se bodo občani zavedali svoje odgovornosti in se samodisciplinirali.
Varstvo okolja se začne in je odvisno predvsem od vsake-ga občana. Res je, da temu veliko pripomorejo tudi dru-ge rešitve, kot recimo prik-ljučki na daljinsko ogrevanje, vendar to zahteva velika sred-stva. Zavest vsakega občana, da tudi sam skrbi za čistejše okolje, pa lahko veliko prispe-va k čisti Ljubljani. Menim, da bi morali vsakomur že v rani mladosti privzgajati čut za varovanje okolja.
Peš, z avtobusom ali vlakom
Promet, ki je prav tako po-vezan z varstvom okolja, po-skušamo čimbolj smotrno usmerjati. Prav na področju delitve dela med cesto in že-leznico, kjer so vsi napori zad-njih dveh let obrodili le pičle sadove, so sedaj dali prve re-zultate. Posebno železnica si prizadeva, s številnimi akcija-mi in novimi progami, priteg-niti čimveč prometa. Seveda pa se morajo ta prizadevanja za delitev dela med železnico in javnim cestnim prevozom še nadaljevati, tako da bodo težki tovori, primerni za želez-nico, po njej tudi potovali, ne pa, da bodo kamioni obloženi s težkimi tovori, uničevali ce-ste.
Viator si prizadeva, da bi okrepil in izboljšal javni cest-ni promet v mestu in priprav-lja posebno študijo o linijah mesntnega prometa. V priza-devanja za boljši mestni in primestni promet se vključu-je tudi železnica, ki usposab-lja železniške povezave Ljub-
ljane z okolico in prilagaja že-lezniški vozni red zahtevam svojih potnikov - to seveda v okviru svojih možnosti.
V Centru morajo biti tudi prebivalci
V Ljubljani pripravljamo, kot sem že omenila, tudi ana-lizo izkoriščenosti prostora, ki naj bi pokazala, koliko mož-nosti je še za razvoj trgovine ali industrije. Prizadevali si bomo, da bi iz centra mesta odšlo čim manj stanovalcev pa tudi delovnih organizacij, čeprav se zavedamo, da odse-ljevanja, posebno velikih, se-stavljenih organizacij združe-nega dela, ne bomo mogli v celoti zadržati. Stanovanjskih površin, in tak je tudi sklep naše skupščine; pa ne bomo več spreminjali v poslovne prostore, razen morda v pri-merih, ko stavb v stari Ljub-ljani ne bi bilo več mogoče preurediti v stanovanjske po-vršine.
Organizacije združenega dela, ki bodo sodelovale v po-govorih o prostorskem razvo-ju, bodo razgrnile svoje ra-zvojne programe in tako bo-mo lahko prišli do stičnih točk. Seveda pa ne smemo gledati na problem odseljeva-nja večjih OZD iz Centra zgolj v ozkih občinskih okvirih, temveč z vidika koristi širše družbene skupnosti.
Ljubljana se odpira
Čeprav se marsikdaj slišijo glasovi, posebno iz drugih re-publik, da je Ljubljana zaprto mesto, mislim, da ima vsaka OZD, ki želi priti v Ljubljano, enake pogoje kot »domače« OZD. Res pa je, da nismo pri-staši drobnih predstavništev, ampak si želimo, da ima taka
OZD tudi celovit razvojni pro-gram. Če govorimo o zaprto-sti, se lahko morda to nanaša le na poslovanje nekaterih OZD, zato mislim, da bi si mo-rali prizadevati predvsem za trdnejše in večje dohodkovno povezovanje ljubljanskih OZD, posebno še trgovinskih, preko občinskih, mestnih in republiških okvirjev, za pove-zovanje ljubljanske trgovine tudi z OZD iz drugih repu-blik.
Kot primer lahko povem, da smo v Ljubljani pozdravili pobudo PIK Beograd, da pri-de v Ljubljano in to s širokim programom. Zgradil je že manjšo trgovino za Bežigra-dom. Odprl bo svojo posloval-nico, nekakšno degustacijo na Ploščadi Borisa Kraigher-ja, novo discontno trgovino in skladišča, iz katerih bi se oskrbovale tudi druge OZD. Tak širok program smo seve-da z veseljem sprejeli.
Nalog je še veliko
Pomembna naloga v letoš-njem letu je tudi reorganizaci-ja upravnih organov, ki pa ne bo le organizacijska, ampak predvsem vsebinska, tako da bodo ti organi resnično spo-sobni spremljati gospodarska gibanja in predlagati skupšči-ni najboljše rešitve.
Veliko nalog je še na po-dročju komunale, zemljiške skupnosti, stanovanjskega gospodarstva, na katerokoli področje sežemo, povsod je še veliko nalog. Skratka, v letoš-njem letu je nalog še pa še...«
Naš pogovor se je tako kon-čal, zaradi časa. Nušo Kerše-van so čakale že nove naloge in - letos jih bo veliko. Od tega, kako jih bomo opravili, pa zavisi naš jutrišnji dan.
B. P.