Leto XXV. Ljubljana, 9* decembra 1943 Stev. 49 DOnOTINA in KMETSKI LIST Vervraltung und Schriftleltung - Uprava in uredništvo: Pucclnijcva 5 — TeL 81-22—31-26 — Erschelnt woehentUch • Izhaja vsak teden Festbezugspreis jahrlich - Naročnina letno Lir 24 — Elnzelverkaufspreia • Posamezna Številka Cent. 80. Proti komunizmu na Dolenjskem Velik zbor v Novem mestu, ki je že med kratko komunistično zasedbo doživelo mnogo gorja in spoznalo pravi obraz »Osvobodilne fronte« Novo mesto, 5. decembra. Veliko protikomunistično zborovanje, ki je bilo nedavno v Ljubljani, je močno odmevalo po vsej pokrajini. Vsi pošteni in narodno zavedni ljudje so s prijetno zavestjo v srcu, da še živijo med nami pogumni Čuvarji slovenskih domov in njihovih tisočletnih tradicij, poslušali poročila o besedi, ki se je širila iz Ljubljane. Novomeščani, osvobojeni nedavno iz dušečega objema uničevalnih »osvoboditeljev«, so čutili, da so sedaj dolžni tudi oni z jasno in soglasno obsodbo podpreti ta glas in tako še bolj dvigniti svetle upe, ki jih gradi naš narod na to svoje protikomunistično gibanje. Protikomunistično zborovanje je bilo v Novem mestu prejšnjo nedeljo. Zborovale!, k! so do kraja napolnili zborovalno dvorano, so odločno obsodili vse komunistično početje, vse njihovo nasilje, gorje in nesrečo, ki ga je moralo prestati naše ljudstvo. Dvorana bivšega Sokolskega doma je ves čas neprestano odmevala od ogorčenja zborovalcev, ki so ob navdušujočih govorih govornikov dajati duška svojim čustvom. Zborovanje je vodil visokošolee Peter K a 1 a n. Po otvoritvi, petju himne »Hej Slovenci« in pozdravu vsem zastopnikom vojaških in civilnih oblasti, Je stopil na oder ravnatelj Ivan Dolenc. V svojam govoru je med drugim dejal: »Komunizem hodi po svetu kakor bolezen in ne prizanese nobenemu narodu. Ljudje pričakujejo neko zlato dobo, nek raj na zemlji, ki ga pa nikjer nI, najmanj pa tam, od koder ga ljudje pri nas pričakujejo. Med delom naših ljudi vlada neka zaverovanost v razmere na vzhodu, češ od tam bo prišlo odrešenje. Pri nas poznamo komunizem v praksi po naših tolovajih. Spoznavamo ga po njegovih sadovih. TI sadovi so: umori, ropi, požigi, zlasti pa — laž. Ne more nam nihče zameriti, če se vsi bojimo drevesa, ki rodi take sadove, In če si ne moremo misliti, da bi nas mogli osrečiti ljudje, ki so sejali povsod, kamor so prišli. totlko gorja.« Med splošnim navdušenjem je "zaključil: »Za vsako zimo pride pomlad, za vsakim dežjem posije sonce. Tudi za nočjo našega naroda bo zažarelo Jutro svobode in veselja, naš narod bo šel v lepše življenje ln nad njegovo bodočnostjo bodo bedeli kot angeli varuhi naši mučencl, naši veliki posredovalci pri Kralju vseh Kraljev!« Govor ravnatelja Dolenca, nekdanjega Krekovega učenca in sodelavca, je, odločno pokazal pot, po kateri moramo Slovenci hoditi, da rešimo našo narodno sukpnost. V imenu slovenskih žen ln deklet je nato govorila gospa Marija Premrovo-v a, ki se ji je priključil kot tretji govornik akademik Luka. Vse zborovalce je ta, zaključek razvnel kleni govor domobranskega komandirja Orana — Draga Furlana, ki so mu zboro-valci kot predstavniku domobranstva prirejali navdušene ovacije. Zborovanje je zelo dvignilo samozavest No-vomeš&anov. Bilo pa je to toliko bolj potrebno, saj je Novo mesto v nedavni zasedbi zelo trpelo r>od nasilnostjo komunistov. Razen večmili-jonske materijalne škode, ki jo danes v celoti niti ni mogoče natančno preceniti, je med komunističnim terorjem mnogo meščanov izgubilo svoje življenje. Kolikor je doslej znano, so komunisti pomorili naslednje ljudi: posestnika iz Podgore pri Prečni Cerv&na, tajnika na novomeškem glavarstvu Vebleta. Ivana in Franca Jakoša iz Stične, Jožeta Pavliča, višjega računskega inšpektorja iz Grma, občinskega tajnika Armenija v Toplicah. brata Mikec iz Malega Slaonika, posestnika Antona Zajca, Jožefa Podržaja in I. Pe-rovšlsa. četja pa so: Franc Poženel iz Logatca, Jožefa Lindiča iz Brezovice pri Šmarjeti, Marija Malo-vičeva, podjetnikova žena iz Novega mesta in njena hči Stana, elektromonter Viiljem Sedej z ženo Katarino in sinom Ladislavom, finančni stražnik Andrej Kolar, zasebnik Edvard Rosen-wasser, poklicni gasilec Alojzij Klemene, profesorjeva žena Bogomila Sekolec in njena Hči Marija, gospodinja Marija Kilerjeva in njena hči Milena, mizarjeva žena Slavka Mirtičeva in njena sinova Alojzij in Zlatko, poklicni gasilec Stanko Kmet, zvaničnica Frančiška Finžgarjeva in zasebnica Marija Finžgarjeva. pisarniški pomočnik Rudolf Knol in sin tiskarja Zdenko Knol, gasilec Franc Sulc, sin bančnega uradnika Joško Tratnik, zasebnica Alojzija Zaletelj, zasebnica Amalija Rusova, vdova šolskega nadzornika Jakobina Ganglova, žena sodnega uradnika Marija Artačeva, bolniška služkinja Marija Golob ova, upokojenec finančne kontrole Anton Mu-škatelc in njegova žena Terezija, okrajni glavar Ferdinand Logar z ženo Alojzijo in hčerko Edito, učenka Lizika Kamerjeva in žena lekarnarja Lija Kamerjeva, Marija Mavserjeva, Marija Turkova, Ana Dolenškova. Marija Turkova, rojena Ganglova, Terezija Luzarjeva, ^malija Gašperšičeva, umetnosti zgodovinar Jože Gre-gorič, zdravnica dr. Vera Stolfova, žena poštnega uradnika Ana Kokoviea in njena hči Metka, Marija Kiisslova, posestnikova in županova hči Milka _ Povšetova iz Mime Peči, zidarjeva žena Monika Trobčeva in njena hči Ida, mizar Milko Malovič. postrešček Robert Romih, delavec Janez Eršte, dijak Anton Jurak, Jože Osredek. Alojzij Perše, Franc Kumer. Alojzij Jerič, Martin Tičar in nekaj neznancev. Kot junaki so v borbi proti komunistom padli naslednji zavedni fantje: Alojzij Umelk, Rudolf Frankovič. Martin Znidaršič, Josio Jarc, Franc Bende, Drago Rogelj, Stanislav Gorišek. Franc Pavlič, Josip Berkopec, Janez Znidaršič, Josip Klemenčič, Leopold Debevc, Alojzij Levičar, Franc Bakše, Anton Udovč. Franc Smrekar, Jože Pire, Anton Per. Milan Drnovšek. Jože Ba-hovec in Ivan Zon ta Komunisti so umorili vipavskega župana Iz Vipave je prišla pretekli teden žalostna vest, da so tamkaj umorili uglednega župana, odvetnika dr. Emila Petriča,* ki je nanj oddal neznanec tri strele in ga smrtno zadel. Dr. Pe-trič je prevzel župansko dolžnost po badoliev-skem zlomu na splošno željo vseh prebivalcev vipavskega trga. Z niim je občinska uprava po dolgem razdobju prešla v slovenske roke. Ljudstvo splošno obsoja umor in je to pokazalo tudi z veliko udeležbo pri pogrebu. Umor dr. Emila Petriča Je dokaz, da so med hotenji naše ljudstva na Primorskem in hotenjem »voditeljev«, ki se mu vsiljujejo iz komunističnih vrst v gozdovih, nepremostljiva nisprotja. PREGLED VOJNIH DOGODKOV O stanju na bojiščih nam Je podalo nemško vojno poročilo v torek 7. t. m. naslednjo sliko: Na Krimu včeraj popoldne Sovjeti niso več nadaljevali s svojimi brezuspešnimi n'apadi severno-vzhodno od Kerča. Napad rumunskih čet proti sovražnikovemu mostišču južno od Kerča dobro napreduje. V velikem Dnjeprovem kolenu je sovražnik včeraj še vedno napadal. Njegovi poizkusi prodora so se izjalovili v ogorčenih bojih. Južnozapadno* Popravljanje podmornice v tropičnem mor. ju. Pri ograji topovskega podstavka je nastala okvara, ki jo popravljata dva vojaka strojn'škega osebja na bojnem pohodu sredi Atlantika. od Dnjepropetrovska je bila v protinapadu razen majhnih ostankov uničena sovražnikova bojna skupina. Južnozapadno od Kremenčuga so naše čete prestregle v srditih bojih napade sovražnikovih pehotnih in oklopnlh sil. Pri Čerkasih so izvedli včeraj Sovjeti zgolj nekaj slabotnejših napadov. Na področju severno-vzhodno od Zitomira so zavzele nemške pehotna in oklopne sile v napadu večje število krajev. Z ostalega vzhodnega bojišča javljajo zgolj o krajevnih bojih. Letalstvo je z dobrim uspehom napadlo sovjetski oškrbovalnl promet na cestah in železnicah ter zbirališča čet na področju pri Kijevu. 52. jata lovskih letal je dosegla 4. decembra svojo 8000. zmago. V južni Italiji se je povečala silovitost bojev v gorskem predelu zapadno od Mignana. Hudi napadi nadmočnih severnoameriških čet so se menjali z lastnimi protinapadi, tekom katerih je nekaj viš'n večkrat menjalo lastnika. Boji so še v polnem teku. Z vzhodnega odseka-bojišča javljajo o živahnih spopadih prednjih straž. 5. In 6. decembra je bilo sestrel jenih nad Sredozemskim morjem in nad zasedenimi zapadirml ozemlji 25 sovražnih letal, med njimi 17 težkih štlrimotornih bombnikov. Silovitost bojev na vzhodnem bojišču je pretekli teden nekoliko popustila. Le v nekaterih predelih so kljub tpžavnlm vremenskim in krajevnim okoliščinam trajale trde borbe še naprej. Nemška čete se niso omejile zgolj na obrambo, temveč' so prehajale tudi v gibliive boje ali protinapade, in so prizadejale sovjetom hude Izgube. Letalstvo je nadaljevalo napade na zbirališča sovjetskih čet in doseglo lepe uspehe. Na Hersonskem mostišču so bili boljšev'kl odrinjeni nazaj, njihovi bunkerji pa porušeni. Hudi obrambni boji so se razvili se-verozapadno od Krvega roga. Južno od Kremenčuga je napadel sovražnik z močnimi silami, vendar se je napad izjalov!l zaradi nemškega odoora. Nemške čete so imele nove uspehe pri Čerkasih. Pri tem jih je izdatno podniralo tudi letalstvo, ki Je bombardiralo sovražnikove postojanke. Na DomaČe novice » Razglas poveljstva slovenskega domobran-stva. V organizacijski štab prihaja dnevno ogromno ljudi z raznimi prošnjami, prijavami, predlogi, obvestili in sličnim. Večina strank zahteva sprejem samo pri najvišjih štabnih funkcionarjih. Ker je štabno osebje v tej razvojni organizacijski dobi preobloženo z obilico poslov, je nemogoče, vse stranke sprejeti, razen v najnujnejših primerih. Občinstvo se naj zato ravna po naslednjih odredbah: 1. vse prošnje, ki nišo v zvezi z zares nujnim osebnim sprejemom, naj se oddajo v pismeni obliki v za to svrho postavljeni pisemski nabiralnik pri vhodu, 2. sprejemanje strank bo samo v dokazano nujnih zadevah, in to vsak torek in petek izključno od 10. do 12., v kolikar bo za to službene možnost:, ij. te odredbe ne veljajo za tiste, ki se morajo ob določen! uri zglasiti na štabu na pismeni poziv. * »Razglednik Jutra« za naročnike in čitatelje »Domovine«.-Te dni poteka rok, ko se je treba priglasiti upravi »Jutra«, kdor hoče prejeti »Razglednik« za, znižano ceno 28 lir. Tudi izmed čita-teljev in naročnikov »Domovine« se jih je že mnogo priglasilo, vendar je morda kdo še odlašal. Da damo vsem zamudnikom poslednjo priliko, jih prosimo, naj se takoj po prejemu »Domovine« ozemlju zapadno od Kijeva so nemške čete očistile ostanke razkropljenega sovražnika in zasegle mnogo plena. Med Pripjetom in Berezino so boij-ševiki ojačili svoj pritisk. Manjši boji so bili severno od Gomelja, s stalnim: protisunki so nemške čete sovražnika vedno znova vrgle nazaj ln tako lahko zasedle nove zaporne postojanke. Zapadno od Smolenska se je po devetih dneh začela četrta obrambna čitka med Dnjeprom in avtomobilsko cesto. Južnozapadno od Nevelja pa so napadale nemške čete. * Pretekli teden je minilo pet let, kar je bil izvoljen za državnega predsednika češko-Moravske dr. Hacha. V počastitev je bilo v Protektoratu več zborovanj, na katerih so govorili razni ministri. Tako je v Pragi govoril finančni minister dr. Kalfus, da je bilo dr. Hachi že od začetka jasno, da je možen nadaljnji politični razvoj češkega naroda le z naslonitvijo na nemški Reich. * Ob otvoritvi filmskih ur Hitlerjeve mladine je Imel minister za propagando dr. Goebels govor, v katerem je med drugim dejal: Sovražnik zasipa zdaj z rušilnimi ln zažigalnimi bombami poleg drugih velemest tudi nemško državno prestolnico, ker upa, da prebivalstvo ne bo moglo vzdržati bombardiranja, temveč se bo zrušilo in s tem povzročilo tak konec vojne, kakršnega si sovražnik tako želi: brezpogojno kapitulacijo, s katero bi bilo nemško življenje zaustavljeno, prebivalstvo prodano, možje izročeni kot sužnji boljševizmu in vsako nemško upanje v bodočnost za vedno pokopano. V imenu prestolnice ln njenega prebivalstva ter v imenu vsega nemškega naroda je dr. Gobels odgovoril na vse to z odločnim: »Nikoli!« Zaključil je: »Usoda Je vedno pravična in bo tudi to pot. Nemški narod je zmago zaslužil iij jo bo zato tudi izvojeval!« • Radio Bari je objavil, da je kralj Viktor Ema-nuel sklenil odpovedati se naslovu cesarja Etiopije ln kralja Albanije. Sodijo, da je ta sklep sledil na zahtevo Badogiijeve »vlade«. * Irci želijo ostati nevtralni tudi v bodočnosti. Ministrski predsednik De Valera je v zadnjem govoru ponovno naglasil načelo Irske nevtralnosti in ugotovil, da jim to načelo ne nalaga samo pravic, temveč tudi dolžnosti. * Pri čiščenju v črni gori so nemški grenadirji našteli 475 mrtvih komunistov in 333 ujet'h. Zajeli so tudi več vsakovrstnega orožja. V Bosni je drug nemški bojni uddelek naštel pri svojem očiščevalnem podjetju 350 mrtvih komunistov. Tudi v Sloveniji so komunisti utrpeli hude izgube. Na nekem mestu so našteli 251 mrtvih. Te dni so nemške čete zasedle tudi več otokov pred Zadrom. » Japonci so na svojih ofenzivnih operacijah od 2. novembra naprej v šest! vojni -coni zadali Kitajcem hud udarec in zasedli mesto čangien. Kitajci so imeli 18.597 mrtvih, zajetih pa je 3361. Japonci so izgubili 556 mrtvih. Velike uspehe so Japonci dosegi! tudi pri Bougalnvillu. Japonska letala so tamkaj potopila 3 letalonosilke, bojno ladjo ali veliko križarko in verko križarko. Poškodovala pa so eno bojno ladjo, 1 veliko križarko in 1 rušilec. Japonci so pri tem 'zgubil! le ld letal. To je bila že šešta letalska bitka pri Bougainvillu. zglasijo ustmeno ali po dopisnici na naslov: Uprava »Jutra«, Narodna tiskarna v Ljubljani, in naj sporoče, da žele imeti »Razglednik« dostavljen po znižani ceni 28 lir. Pozneje bo »Razglednik« seveda dražji, saj bo obsegal blizu 300 strani samega zabavnega in poučnega branja in nad 100 izbranih slik. Razglednik bo vsakomur trajen učitelj, katerega boš ponovno in ponovno jemal v roke. Razglednik »Jutra« spada v vsako slovensko družino. Izkoristite poslednjo priliko in se uvrstite med naročnike »Razglednika »Jutra«! * Pregled oblačilnih izkaznic. V nekaterih predelih pokrajine oblačilne izkaznice niso v posesti upravičecev in se lahkO z njimi okoriščajo neupravičene osebe. Sef pokrajinske uprave je zato odredil, da so oblačilne izkaznice veljavne samo s potrdilom okrajnega glavarstva, mestne občine ljubljanske oziroma občine. Imetniki jih morajo predložiti v potrditev tako, da se nanje pritisne uradni pečat in s štampiljko označi datum vidi-ranja. Za upravičence področja mesta Ljubljane izvrši potrditev mestni preskrbovalni urad, za področje občine Dobrova, Polhov gradeč, št. Jošt, Horjul-Log, Brezovica, Tomišelj, Preserje, Borov-nica-Rakitna, Ig, Šmarje, Rudnik, Dobrunje, Polje, Rovte, Hotederšica, Logatec, Planina in Rakek pa dotične občine in na drugem področju okrajna glavarstva sama. * Zadušnica v Novem mestu. V ponedeljek, dne 22. novembra je bila v Novem mestu v kapiteljski cerkvi maša zadušnica za vse žrtve komunizma iz novomeške dekanije. Daroval jo je prošt čerin ob asistenci dveh kanonikov. Kapiteljska cerkev je bila nabito polna. * Prevod si je zagotovil krompir. Ljubljančani so bili v zadnjih mesecih v skrbeh, kako se bodo založili s potrebno količino »krompirja za zimo. Te dni pa so dnevniki objavili vest, ki jih bo precej pomirila. Po dolgih pogajanjih se je Prevodu posrečilo zagotoviti ljubljanskemu prebivalstvu več sto vagonov krompirja. Razdeljeval ga bo postopoma. * Izmenjava semenskega krompirja. Na nekatere želje, izražene glede nabave semenskega krompirja za prihodnje leto je Prevod objavil pojasnilo, da bo po izjavi nemškega svetovalca za prehrano in kmetijstvo pri pokrajinski upravi g. dr. Kultererja mogoče dobiti semenski krompir le proti zamenjavi. Vsak prejemnik izbranega semenskega krompirja bo moral oddati isto količino svojega krompirja za splošno prehrano. * Delitev fižola za božič. Der Oberste Kom-mlssar g .dr. Rainer je naklonil Ljubljani za letošnji božič deset vagonov tižola in graha. Ta iz-redin dodatek bodo kmalu delili. čas bo objavljen naknadno. * Povišanje dnevnega obroka kruha za mladino in delavce. Der oberste Komisar g. dr. Rainer je odredil, da se od 1. decembra t. 1. zviša dnevni obrok kruha za 75 gramov mladini od 9. do 18. leta in delavcem, ki prejemajo dodatno živilsko nakaznico »SDI«, »SDIII« ali »SDI m«. Tako znaša dnevni obrok kruha za mladino od 9. do 18. leta na navadno živilsko nakaznico odslej 225 gramov. Ročni delavci dobe na navadno živilsko nakaznico in dodatno živilsko nakaznico 325 gramov, delavci pri težkih delih na navadno in na dodatno 425 gramov, delavci pri najtežjih delih pa na navadno in dodatno 525 gramov. Pri nakupu enotne moke namesto kruha velja naslednje razmerje: 75 gramov odgovarja 62 gramov enotne moke, 175 gramov kruha odgovarja 144.6 gramov enotne moke, 275 gramov kruha odgovarja 227.3 gramov enotne moke in 375 gramov kruha odgovarja 310 gramov enotne moke. * Vodnikova družba obvešča vse svoje gg. poverjenike, člane tn ljubitelje lepih knjig, da so letošnje knjige izšle. Vsak član dobi svoje knjige pri poverjeniku, pri katerem je knjige naročil. Zamudn'kt-člani in prijatelji lepih knjig, naročite se takoj, dokler traja zaloga. Zglaslte se pri svojem poverjeniku ali pa v pisarni Vodnikove družbe (Narodna tisakrna) ali v knjigarni Tiskovne zadruge, šelenburgova 3, ali v Uč:teljski knjigarni, Frančiškanska 6. * Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu. Od srede 1. decembra veljajo na ljubljanskem živilskem trgu naslednje najvišje cene: zeljnate glave 1.50 L, kislo zelje 4.50 L, kisla repa 2.50, ohrovt 3 L, kolerablce 4 L, repa 0.75 L, krmilna pesa 1 L, rdeča pesa brez listkov 4 L, črna red-kev 3 L, rdeča in bela redkvica 5 L, rumena koleraba 2 L, radič 4 L, endivija 4 L, špinača 5 L, šopek zelenjave za juho 0.50 L, rumeno korenje brez zelenja 4 L, peteršllj 4 L, zelena 4 L, por 3 L, osnaženi hren 4 L, čebula 2 L, šalota 4 L, češenj 8 L, jurčki 12 L, lisičke 4 L in jajca 2.50 L. * Poziv ljubljanski javnosti. V Ljubljano ln nekatere večje kraje je pribežalo z dežele veliko število beguncev. Pokrajinski podporni zavod ln druge dobrodelne ustanove potrebujejo zanje kuhinjsko posodo' in pribor, posebno žlice, ki j!h Zelo primanjkuje. Vse družine, ki količkaj morejo pogrešati kaj svoje kuhinjske posode ali pribora, prosi Pokraj'nski podporni zavod, da po možnosti darujejo v ta namen. * Dopolnitev naredbe o občinski trošarini na alkoholne pijače. Od 17. novembra 1943. dalje se pobira v vseh občinah Ljubljanske pokrajine razen mestne občine Ljubljana edinole občinska trošarina na alkoholne pijače, ki je predpisana v § 1. naredbe o občinski trošarini na alkoholne pijače z dne 12. novembra 1943. štev., 44. »Službeni list« štev. 301/92. * Delovanje Pokrajinskega podpornega zavoda. Obširno poročilo, ki ga je Pokrajinski podporni zavod objavil v ljubljanskih dnevnikih o svojem delovanju, nam pove, da je izdal lani 5,361.723.47 lir, letos pa 6,964.728.19 lir za najrazličnejše podpore. Računajo, da bodo v prihodnjih mesecih potrebovali za običajno skrbstvo okoli 10 milijonov lir. Pokrajinski podporni zavod naj bi s pomočjo zbranih sredstev vzdrževal prihodnje leto v Ljubljani javno kuhinjo, v kateri bi se prehranjevalo 500 do 600 oseb. * 60 letnica urednika Franceta Kremžarja. V soboto je praznoval 60 letnico svojega življenja urednik »Slovenca« In »Domoljuba« France Krem-žar. želimo še mnogo zdravja! * Osnutek proračuna ljubljanske mestne občine za leto 1944. Novi proračun mestnega zaklada ljubljanskega znaša 52.5 milijona lir skupno s proračuni mestnih podjetij pa 120.3 milijona lir. Na osebne izdatke odpade 13.80 milijona lir, na materialne pa 38.75 milijona iir. Povišanje osebnih izdatkov je nameravano, ker želi mestna občina povišati prejemke občinskih uslužbencev. Zelo so narasli izdatki za socialno skrbstvo, ki so se dvignili od 1.58 na 6.34 milijona lir. » Stanovanjske odpovedi v novembru. Ljubljansko okrajno sodišče je v novembru prejelo 35 sodnih odpovedi. To je precej manj kakor druga leta. Lani je bilo odpovedi 40, predlanskim 55 in leta 1940. 71. V 11 mesecih je število odpovedi naraslo na 790. Lani jih je bilo 763. Proti odpovedim so najemniki večinoma ugovarjali, tako da so imeli sodniki z njimi precej opravka. * S svetilnim plinom se je zastrupila. V torek 30. novembra je v Delavski zbornici omedlela zaradi zastrupljenja z uhajajočim svetilnim plinom Ivanka Križmanova. Na pomoč so poklicali reševalce, ki so jo skušali obuditi k življenju. Bilo pa je že prepozno. Zdravrfk je ugotovil, da je nastopila smrt. Nesreča se je zgodila proti večeru. * Slovenski čebelar je pravkar izšel. S številko 11. in 12. je zaključil 56.1eto svojega obstoja. V tej skoro polstoletni dobi je priobčil nešteto poljudno znanstvenih in poučnih člankov. Brez dvoma je z njimi odločilno vplival na razvoj ln velik napredek slovenskega čebelarstva, širil je vztrajno sivo »kranjsko čebelo«, ki ima velik sloves med čebelarji vseh kulturnih narodov na svetu. V tej zaključni številki priobčuje več tehtnih in času primernih člankov, kakor: Cebele-trotovke, Zavarovanje čebel proti zimskemu mrazu. Pozna jesenska opravila pri čebelah, čebela kot del narave, Prispevek k trgovini z žMmi čebelami, Konec poročila o občnem zboru, Drobir, kjer najdemo marsikatero poučno In zanimivo zrno. Slovenski čebelar je edini čebelarski Ust, ki ga imamo Slovenci. Brez njega je slovensko čebelarstvo obsojeno v propast. * življenje na tržaških trgih. Trgi so v Trstu dobro založeni s sadjem in zelenjavo. Kilogram paprike stane 3 Hre, zelja 3.60 do 4, kilogram jabolk pa 4 do 7 lir. Srednje težak puran velja 100 lir, divja raca pa 35 Ir. Liter dobrega terana stane 20 lir. * Jed mu Je obtičala v grhi. 13 letrfemu sinu časopisne raznašalke Janezu Ahačiču v Albanski ulici se Je primerila te dni nenavadna nezgoda. Jed mu Je obtičala v grlu in začel se je daviti. Prepeljali so ga hitro v bolnišnico, kjer so ga s potrebno operacijo rešiti zadavljenja. * DovOz zelja v Ljubljano. Ljubljančani so letos pokazali veliko zanimanja za zelje. Količine, pripeljane z ljubljanske okolice, so bile v mestu hitro razprodane, povpraševanje pa je še bilo vedno živo. Ker Je sedaj uspelo pripeljati ved vagonov zelja iz Italije, nekaj pa tudi še iz oddaljenejše okolice, bo mnogim Interesentom za zelje zadoščeno. * Gibanje obrtnih, trgovinskih in industrijskih obratov v Ljubljani. Leta 1940. je bilo v Ljubljani prijavljenih 130 novih trgovinskih obratov, leta 1941, le 99 in lani prav tako 99. V znatni meri so nararale ustavitve obratov: leta 1940. je bilo ustavljenih 87. leta 1941. 89 in 1942. 104 obrati. Obrtnih in industrijskih obratov se je vpisalo na novo leta 1940. le 139, naslednje leto 177, lani pa 187. Poraslo je tud; število izbrisov. Leta 1940. jih je bilo 126, predlanskim 190. lani pa 110. * Utopljenec v Curnoveu. Preteklo sredo so našli v levem pritoku Ljubljanice, v Curnoveu, blizu stanovanjske naselbine Sibirije utoni i en ca. Spoznali so tobačnega delavca Franceta Zidarja, rojenega v Ponikvah na Dolenjskem in starega 44 let. Stanoval je na Cesti dveh cesarjev in odšel z doma s 1000 lirami. Pri njem so našli sedaj le 20 lir. Ljubljanske zabavljice: Nova slikarija Strica imam, ki je soboslikar. Tega dela še ne moremo prištevati k umetnosti. Prava, čista umetnost to ni, toda nekaj spretnosti in dokajšnjo mero okusa pa zahteva tudi pleskarska obrt. Kajti če vam soboslikar hoče preslikati stene vaše sobe, vas bo, če ima glavo dobro nasajeno, najprej pobaral, kašne barve je pohištvo, ki ga boste namestili v novoposlikano sobo. Kajti prav vsak soboslikar prav dobro ve — to mi je zatrjeval moj dični stric —, da se pohištvo modre barve in zelene stene v sobi nikakor ne ujemajo med seboj. Zdaj pa pomislite, koliko napora je šele naloženega tistim, ki svojih sposobnosti za mešanje barv ne zaupajo sobnim stenam, lesu ali platnu, temveč si barvajo obraz, ki je tako rekoč vselej pri roki in na vsak korak izpostavljen razstave željnim očem... To delo spada k umetnosti! Odločno sem zoper tiste nergače, ki te sposobnosti našim damicam zanikajo. Pomislite, koliko truda in koliko neprespanih noči je potrebno, preden se šestnajstletna damica odloči, kakšen puder bo najbolje pristojal njeni sicer povsem zdravi polti. Podnevi rjavkasta ali rumenkasta, proti večeru rožnat ali beli ton. To je moderno. Vsak čas dneva drugačen obraz. Ni važno, če je to vsem lepo ali ne. Moderno je. ' Poznam dekletce, komaj je odraslo Ijud-skošolskim klopem, polnih petnajst let ji še ni, lica ima po dobrotijivi naravi žametna in zdrava breskvina rdečica ji žari v obrazu. Pa je nekje slišala, da to ni moderno. Kupila si je puder, si naprašila obraz in skrila zdravo polt pod debelo plast smukčeve in riževe moke. Ko sem jo oni dan srečal, sem mislil, da je jetična. Hvala bogu, ko sem natančneje pogledal njeno oblič ?, sem se prepričal, da sem se zmotil. Zaenkrat jo ima samo modna norost šele v krempljih, jetika še ne. Potem je tukaj tudi črtalo za ustnice in črtalo za obrvi in umetne trepalnice, ki se (Obrni!) Ivan Albreht: Spomini Mihca Paglavca Prva ljubezen Prosim, nikar ml ne zamerite: rad bi bil odkritosrčen. Ako pa hočem tej svoji želji dati duška, moram govoriti pri spominu na te svoje mlade dni tudi o ljubezni. V času, ko sem doživljal vse te zgodbe, mi skrivnosti davno niso bile več skrivnosti. Za to so poskrbeli v prvi vrsti pastirji. Kako znajo ti in včasih tudi dekle raztolmačiti otroku vse, česar bi tedaj še ne bilo treba, veste najbrže sami. Gotovo se je tudi vam godilo podobno kakor meni, zato vam o tem ne bom pripovedoval. Toda meni se je zgodilo potem nekaj drugega, kar se ne zgodi vsakomur tako. To vam pa hočem povedati. K nam je hodila tiste čase v dnino dekle, ki je bila izredno lepa. Ne vem, ali jo tako krasi samo zarja mojega spomina, ali je bila v resnici taka krasotica, venomer se mi pa zdi, da nikdar pozneje nisem več videl take lepotice, dasi sem obredel dokaj sveta. Tiste čase, ko ni vsaka moda brž ponorela v zadnjo gorsko vas, so se ženske po kmetih držale svoje gotove noše, ki jim je mnogo lepše in boljše pristojala nego današnja. Nosile so krila z modrci, e. roke so bile do laktov pokrite z belimi, s čipkami obrobljeni rokavi ošpeteljnov ali rokavcev. Lepo stasito dekle pač ne more bolje povdariti svoje telesne lepote nego s tisto nošo. Modre pr' teh krilih seveda ni imel nobenih umetnih pripomočkov, ampak' se je čisto prosto prilegal telesu in verno odražal njegove oblike. Kdor se tedaj boji pohujšanja, naj moli, da se ta noša več ne vrne; komur je pa lepo človeško telo vzor, naj jo skuša spet uvesti. Tako se je torej nosila tudi lepa Marička, kl je redno hodila delat k nfun. Bila je vitka, a vendar krepka, prijazna, vesela in vedno zadovoljna. Med delom je rada pela in njen glas je bil tako srebrno čist, da je b!lo človeku kar toplo pri s cu, kadar je zažvrgolela: žareči ogenj brez plamena v mojem srcu zdaj gori... Njene tople rjave oči so tako milo motrile pisani svet, kakor da povsod cveto same dišeče rožice. Kadar je bila ona med grabljicami, je bilo vedno lahko dobiti dovolj koscev. Taka je bila lepa Marička. S m en t, kako je človek potlej ne bi zapazil, pa naj tudi še trga hlače po šolskih klopeh! Sklenil sem torej v svojem mladem srcu, da mora biti Marička moja. Kjer' sem le mogel, sem bil blizu nje. Kadar je prišla na vrsto malica, je mati toč'la vino, jaz pa sem delil kruh. Vedno sem pazil, da sem za Maričko odbral najlepši in največji kos. Rad bi bil tudi govoril ž njo, toda vsak poskus se mi je ponesrečil. Kakor sem jo I kaj vprašal in hotel reči takole bolj fantovsko besedo, ml je začela praviti pravljice, ki jih je znala nebroj. Sicer so bile lepe in sem jih tudi rad poslušal, vendar bi bil iz njenih ust rajši slišal vse drugačne besede. Ker se mi to nI posrečilo, sem poskušal s pesmijo, toda tudi tu sem imel smolo. Zapela mi je vselej kako otroško-ali pa nabožno pesem. Tako mi je mineval čas, obupal pa nisem. Minila je košnja, žetev in mlatev, le moja ljubezen ni hotela miniti. Kar streslo me je po životu, k iar sem zagledal krasotico. ln če sem se vjel z njenim pogledom, so mi siUle solze v oči in taka vroča rdečica me je kuhala, da sam nisem videl, kam bi se skril. Tako se je približal tisti čas, ko tudi proso pospravijo z njiv. * Kakor pri mnogih delih, tako je bilo tudi takrat, ko smo meli proso, nekam prazniško pri nas. To delo namreč ni navadno dnevno delo, kl bi bilo plačano, ampak je nočno, ki ga ljudje opravijo tako nekako iz prijaznosti in v razvedrilo. V skedenj nanesč proso in razvrste lepo snope ob vseh štirih stenah, če ga je pa več ko za en »nasad«, zlože ostalo snopje sredi skednja v kopo. Ob stenah so kroginkrog pritrjene žrdi, da se ljudje oprijemljejo zanje, ko manejo. Kadar je en nasad končan, zlože prazno saopje oziroma slamo v kopo poleg prejšnje in nalože novo snopje ob stenah. To se ponavlja, dokler ni delo končano. Kakor vse, kar človek dela iz dobre volje, je tudi to delo nenavadno veselo. Fantje in dekleta prepevajo in uganjajo razne šale, ki podžgo navadno tudi starejše ljudi, da pozabijo na breme svojih let in se vsaj za en večer spet čisto po-mlade. a je delo pošteno opravljeno, je trebi pridno stopicati, da kar lije pot po človeku. Vendar je vse to obilo poplačano, ko je delo končano; vsaj njega dni je bilo tako. Ko je namreč bilo vse ometo, je gospodar vzel luč in šel pogledat k živini, pravica mladine pa je bila, Izkoristiti temo in se kradoma hitro malo pošaliti. Kopa prosene slame sredi skednja je mahoma oživela in ves skedenj je bil poln vika in smeha. Včasih je na kakšno lice plosknila tudi prav gorka dekliška klofuta, vendar tega ni smel noben fant zameriti. Veljalo je pravilo: »Noč Ima svojo moč.« Ko smo torej tisto leto mel! proso, je bila seve tudi Marička pri nas. Dasi me je mati gonila spat, sem se le prištulll med veseljake v skedenj in se uvrstil ob steni tako, da sem imel Maričko na svoji desni. Komaj sem čakal tistega trenutka, ko odneso luč. In tedaj — smuk, podstavlm nogo, ženska lopne v slamo, jaz pa kakor jastreb k njej. Ker sem se pa le bal klofute, se je nisem l.i »Ne,« meni je dobro. Pojdiva, povedati morava to ostalim.« Stopila sva v spečo hišo ter sporočila tovarišem žalostno ve3t. * Natanaela Goreja smo pokopali nekoliko vstran od ostalih, katere smo bili izročili zemlji na majhnem pokopališču. Sam sem poiskal, prostor zanj; prijazno, majhno livado pod skupino brez. Podobna stebrom katedrale, so kipela gladka, svetlosiva debla proti nebu; in listje, ki se je že začelo jesensko barvati, se je svetlikalo kakor plamen, prižgan v čast mrtvih. Spustili smo lahko majhno truplo v tujo zemljo, pokrili grob z največjim kamenjem, kar smo ga mogli najti, spojili smo kamenje z malto, da ne bi mogel razdejati groba ne vihar, ne žival, ki bi si drgnila srbečo kožo ob kamenje, tem preprostem spomeniku nam vsem tako dragega pokojnika. Na sredino groba smo postavili bakreno ploščo, nanjo pa sem skrbno, kolikor mi je le bilo mogoče, vdolbel ime tukaj počivajočega, dan njegove smrti, in — več mi prostor ni dopuščal — črke »R. I. P.« Nihče izmed nas ni več obolel. In ko smo pokopali Natanaela Goreja, smo se odrekli našim nadaljnjim načrtom. Videti je bilo, da je naše delo v naselbini opravljeno. Žito je bilo pod streho, živino, ki se je bila raztepla po pašnikih, smo, kolikor nam je bilo le mogoče, nagnali nazaj v hleve in ograje. Naseljenci, ki so ušli smrti — in bHo jih je bore malo — so bili spet na nogah, tako smo torej morali resno misliti na slovo. Nenaden mraz, vedno krajši dnevi, jate divjih gosi, hitečih nad nami proti jugu — vse to so bili svarilni znaki, ki so nas opominjali, da moramo končati potovanje in si postaviti varne zidove. Pa se vendarle še nismo upali nazaj k vozovom, kajti še vedno je obstojala nevarnost, da ta ali oni izmed nas zboli. naloga. Srce mi je začelo hitreje utripati, ko sem opazil, da so vsi pogledi uprti vame. Ali pa sem mogel — ali je mogel kdor koli po enem in istem sklepu izvršiti tako nujno potrebno naglo nadaljevanje potovanja ter hkratu omogočiti odložitev istega, nudeč za to edino poroštvo, da eden izmed nas, ki smo nosili v sebi klice bolezni, ne povzroči neizrečene nevarnosti pri vseh ostalih? V glavi se mi je vrtelo, ko sem iskal rešitve... tedaj pa sem jo nenadoma našel. »Poslušajte,« sem izpregovoril. »Pisal bom Eliju, mu poslal kopijo Gorejevega zemljevida ter mu spgročil, naj nadaljuje potovanje. Pusti pa naj tu dva voza, dobre konje in dovolj zaloge. Počakali bomo nekaj dni, dokler ne bodo oni toliko pred nami, da jim nikakor ne bomo mogli škodovati Tedaj se tudi mi odpeljemo. Kaj pravite k temu?« Vsi so se strinjali z menoj. Jaz pa sem skrbno pripravil kopijo zemljevida ter napisal pismo za Elija. Ko sem prišel v bližino novega taborišča, sem poškropil pismo s kisom ter začel klicati in mahati, dokler me niso opazili. Tedaj sem vrgel zavojček na tla Naslednje jutro smo oprezovali iz vasi in zagledali smo, da se je začel sprevod voz pomalem premikati. Za nas določena voza sta ostala na svojih mestih. Pihal je hladen veter, ki nam je naganjal v obraz ledenomrzle kaplje dežja. Naglo smo pozajtrkovali, se nato poslovili od hvaležnih prebivalcev Fort Outposta ter krenili proti našima vozovoma Ko smo, boreS^se z vetrom, ubirali pot proti ostrogu, smo presenečeni opazili ljudi, ki bo pravkar izpregli konje in jih vodili k vozovoma. »To sta moj brat in moja sestra,« nam je mirno razložil Ralf Whistler. »Se preden ste poslali pismo Eliju, sta vedela, da je nekdo med nami umrl. pa sta se bala, da ne bi bil to jaz.« Ciganovo sporočilo se je na čuden način uresničilo. Judita in brat sta nam prihitela naproti in način, kako so se pozdravili, je pričal, kako trdno sta bila povezana z Ralfom. S svojim mehkim, blebetavim glasom sta nam poročala, kaj je bilo novega v taborišču. Eden izmed Elijevih konj je poginil za koliko, tako da je moral Eli nekoliko zmanjšati svoi tovor. Harry Wright in Hana Crane sta izkoristila dolg čas brezdelja za to, da sta se zaljubila drug v drugega, gospod Thomas ju je pred štirimi dnevi natepljajo na prave, da se dama preveč ne blešči od sončne bleščave, kadar so zaradi razstave napolžkanih pričesk klobuki tako rekoč na tleh. Vse to so stvari, ki jih ne sme pogrešati devojka, ako hoče biti moderna. Črtala za ustnice se ponujajo v vseh mogočih barvnih odtenkih; od svetlocinobraste do temne karniinasko rdeče barve. Po -okusu, kajpa! Zaijiislite si lepo namazane ustnice, nabrane v šobico. Opazujem damice in sem človek z bujno domišljijo, srečavam čubice, podobne dišečim gozdnim jagodam, češnjam, agrasu, ribezi ju ... To pa je v teh dneh, ko teh sadežev v naravni izbiri ni več, tudi nekaj. Hudobneži sicer trdijo, da je črtalu zq ustnice primešana podganja mast in kri listnih uši, ki ogabno smrde, če jih zmečkaš med prsti. Toda takšne stvari govore plešasti zavistneži, stari odsluženi medvedje, ki se jim zastonj cede sline po vročih ženskih poljubih. In vem, da bi prav radi zamenjali kakšno urico-nerganja z veseljem, ki ga Amor z darežljivo roko deli tistim mladim nadobudnežem, ki pogumno ližejo lepljivo rdečih z ustnic svojih izvoljenk. Nova slikarija je v polnem razmahu — vsi nebeški blagoslovi z njo! Ni je namreč lepše stvari ko šestnajstletno dekletce z rumeno pobarvanimi lasmi, napudranim licem, črnimi obrvhii, centimetrskimi umetnimi trepalnicami (prave komerjeve r.ožicc, pro siml), cinober-ustnicami, nabranimi v rožni popek, in krvavordečimi nohti. Kdor ni mojih misli, naj prvi vrže kamen v grešnika, ki za to novodobno slikarijo nima oči na pravem mestu. Vem, nekateri bodo sicer spet oporekali in pričeli naštevati težave, ki jih imajo s prebavo, kadar morajo jesti zasmojene jedi, pripravliene z nežnimi rokami gracij, ki so pristašinje nove slikarije. Toda nova slikarija in kuhinjska umetnost sta si bili vedno v laseh. Zato bodite poto-laženi, vi, ki jeste zasmojene jedi! Dobra kuhinja je za stare mamice, ki pa se na novo slikarijo ne razumejo. V zagovor pristašinjam nove slikat i je še nekaj: pogosto slišifn kritikastre, ki starejšim damam ne zamerijo, če si s pudrom in upal dotakniti, ampak sem napol leže, napol kleče tiho šepetal: » »Oh,.kako te imam rad!« V slami poleg mene je vzdihnllo, kar sem imel za ugodno znamenje, zato sem nadaljeval: »Koder hodlfn, mislim nate.« »Res?« se je s tihim začudenjem oglasilo iz slame. Bil sem v devetih nebesih. Prepričan, da je zdaj moji skriti ljubezni določena najlepša pomlad, sem bil kar pijan od same radosti. »Oh, ne veš,« sem šepetal, »koliko časa sem že Iskal te priložnosti. Zdaj mi ne boš več pravila pravljic in tudi otroških pesmi mi ne smeš več peti! Zdaj si moje ljubo, sladko dekle.« V slami je spet vzdihnilo, meni pa je tako silila kri v glavo, da mi je kljuvalo v sencih kakor v kovačnici. Vzpel sem se, da s poštenim fantovskim poljubom zapečatim svojo prvo slavno zmago, "ko je že stopil oče z lučjo v skedenj. Pari so se razleteli, jaz pa sem zagledal poleg sebe namesto Maričke staro, dobrodušno Leno, ki je že služila kakih trideset let pri nas in je bila nekoč moja pestunja, medtem ko sem videl, da si je bil ta večer- priboril lepo Maričko moj starejši brat. Njega niti luč ni preplašila, a dekle, ki se je branilo, je s pogledom pokazalo proti meni in ga zavrnilo: »Daj mir! Ali ne vidiš, da je oblačno?!« " Silno razžaloščen sem takoj odšel iz skednja in krepil na vrt, kjer so mi od jeze, žalosti in sramu jele polzeti solze po licih^ Stara pestunja je prišla za menoj. ■ »Hiiiec,« me je' pčBožala po laseh, »kateri f?f pa hotel povedati, kar si povedal meni?« »Marički,« sem priznal v trdnem prepričanju, da mora zdaj biti konec mojega življenja. Ler se mi ni jela smejati, kakor sem pričakoval, ampak me je stisnila k sebi: »Ti ubogi fant, kdo te je pa naučil takih ne- yrv>*»oct( t /r »Zakaj pa Martin sme?«« sem se hudoval na brata, pestunja pa me je zavrnila: »Le tiho bodi, ko še ne razumeS vsega. Za fan-tovanje je še dosti časa Kadar boš začel, boš začel prezgodaj!« Tako me je potolažila Lena, me odvedla nazaj v skedenj, kjer je oče delil kruh in vino. Dobil sem tudi jaz svoj del. Poleg tega mi je dala vina tudi stara pestunja, ki si ga Je pritrgala, da bi me tem hitreje potolažila. Pozna ura in vino sta me pa tako premotila, da sem na mestu zaspal. Prenesli so me v posteljo, a ko sem se zjutraj predramil, sem vedel, da je zdaj konec moje — prve ljubezni. Dajte ram gospodinjski tok! Iz vrst naših naročnikov smo prejeli zamisel, kako pomagati v današnjem položaju, ko je dobava kuriva zelo otežkočena, ljubljanskemu prebivalstvu z gospodinjskim tokom. Znano je, da imajo mnogi stanovalci razen plinske napeljave tudi električne števce za gospodinjski tok. Ali je takim ljudem še gospodinjski tok res nujno potreben? Gotovo ne! Glede na dejstvo, da mnoge družine nimajo kuriva niti za kuho, bi bilo nujno upravičeno, da se vsem onim, ki Imajo plinsko napeljavo v stanovanju in plin tudi uporabljajo, odvzamejo gospodinjski števci. in se dodelijo res potrebnim, ki so na zimo ostali brez kuriva. Morebitni ugovor, da porabijo stranke, ki irrufjo plin, zelo malo gospodinjskega toka tn zaradi tega ne preobremenjujejo mestne elektrarne, ne bi mogel držati, ker se lahko dodelijo odvzeti števci v manjšem razmerju, n. pr. 100 : 40, to je: od 100 odvzetih števcev naj bi se jih potrebnim strankam dodelilo 40. S tem postopkom bi bilo mnogim znatno pomagano. Znano je, da mnogi, katerim je bila prešnja za dodelitev gospodinjskega števca odklonjena, morajo po sili razmer uporabljati navaden tok za kuho, kar je seveda zelo drago. Neka. uradniška družina porabi n. pr. na ta način za 300 lir toka mesečno, kar predstavlja eno četrtino vseh dohodkov družinskega poglavarja. Kaj pa naj drugega napravi, če nima kuriva? V takih primerih se mora pomagati in to še posebno,, če se oziramo na dejstvo — kakor je bilo UTOdcr.ia Vorncnic.no -- da l~r.jo nekateri meščani, posebno imovitejši, plinsko napeljavo, gospodinjski tok in navadno še polno drvarnico kuriva. ZDRAV KRAJ Letoviščar: »Pravite, da je zrak imeniten v teh krajih ? Ampak . .*. vse tele tvornice ...« Kmet: »Saj, saj! V njih izdelujejo razne lekarniške stvari!« • črtalom pričarajo mladost in popravijo, za kar jih je mati narava ogoljufala, medtem ko se nad zornimi mladenkami, ki so up in nada naša, spotaknejo vselej, kadar koli lete porinejo glavo v škrnicelj z moko. Počasi, godrnjavsi! Mar ste pozdbili na prelepi slovenski pregovor,'ki pravi: »Kar se Janezek nauči, to Janez zna!« Zgodaj je treba pričeti z vsakim učenjem, tudi nova slikarija je umetnost, ki ne bo nikomur sama zlezla v glavo, če se je ne bo lotil ž« v rani mladosti. Zato nikar več ne štejte pobarvanih šestnajst(etnic med grešnice/ Velike in neprecenljive so njih zasluge za umet-nostho kulturo našega milega naroda. L. Z. poročil. Mala Stegglesova Betsy je.izkrcila majhno livadico ter padla v reko, vendar se je nezgoda končala srečno z nahodom in batinami, ki jih je dobila od matere, dasi je mati ta čas, ko jo je pretepala, prelivala solze veselja nad srečno rešivijo svojega otroka. Psica gospoda Oliverja Lomaxa je dobila dva mladiča, dve rjavi, puhasti živalici, ki sta se očitno imeli zahvaliti za vso jo nenavadno zunanjost stranskim skokom njune matere, ko je bivala v Salemu ... Odpravili smo se na pot in kmalu nam je Fort Outposten izginil izpred oči. Tu se je končala cesta, po kateri smo prispeli semkaj do zadnje naselbine in, kakor je bilo jasno videti v visoki travi, si je morala karavana, ki je bila odšla pred nami, sama utirati pot naprej. Ko je Natanael Gore raziskoval ta kraj, je jezdil, tako da je bil Elijev voz verjetno prvi. ki je vtisnil sledove v to zemljo. Ko smo bili že kako miljo daJeč, se je Judia Whistlerjeva, boreč se pred menoj v frfotajočem plašču z vetrom, nenadoma ustavila, se uprla z eno roko ob bok in zaklela. »Nekaj sem pozabila,« je nato nejevoljno zavpila. »Moja glava je res podobna predrtemu situ!« Še preden smo utegnili vprašati, za kaj gre in ali je vredno vračati se, je pograbila svoj plašč in že je kakor podlasica odbrzela nazaj. »Je že pozabila kak obesek ali kaj podobnega, kar je ženskam tako pri srcu,« je malomarno menil Ralf. »Ne bomo je čakali. Do opoldanskega počitka bo že nazaj.« »Akp bo vso pot tako hitela, bo v eni minuti nazaj,« sem smeje se rekel, dasi se je v meni znova zganila tista bolečina, ki sem jo čutil vselej, kadar sem videl, da se kdo kreta posebno urno in lahno. Tudi nisem prezrl krasnih, lepo oblikovanih nog, ki so, oblečene v debele bele nogavice, molele izpod visoko dvignjenega krila. Ta dopoldan sem se večkrat ozrl, nekoliko zaskrbljen, da mora Judita sama nazaj, nekoliko pa tudi radoveden, kaj neki je utegnila pozabiti, da je napravila dve milji dolgo pot. Ko smo 'se opoldne ustavili, nakrmHi konje, nato pa tudi sami, sedeč v zavetju za vozom, južinali naš prigrizek, sem menil proti Ralfu: »Tvoje sestre še ni nazaj. Morda si je izvinila nogo, ko je tako divje hitela. Ako ne pride kmalu, je moramo iti iskat.« »Bo že prišla, gospod Filip,« je neskrbno odvrnil Ralf, pa je vendarle vstal ter stopil okoli vozaj da bi bolje videl naokrog. »Je že tu,« je sporočil trenutek kasneje. Ko sem zdaj stopil k Ralfu, sem jo videl, kako beži proti nam. V roki je nosila culico, na hrbtu pa je imela nekaj, kar je bilo podobno pravkar izkopanemu grmu. Kmalu je bila pri nas, vrgla je breme na tla, si naravnala lase in vzravnala glavo. Globoko je dihala, vendar pravilno; lica so ji bila od vetra zagorela, v očeh pa so se ji bleščali majhni vlažni biseri. »Kaj je to?« sem vprašal, kazoč s prstoln na cul£, medtem ko sem si rezal kos kruha. »Neke stvari gospe Makersove. On jih je. sinoči zagnal stran, ko smo mu pomagali jemati stvari z njegovega voza — zaradi konj, veste, gospod. Večino stvari smo spravili drugam, tole pa« — pokazala je na grm — »je po njegovem mnenju .nepotrebna navlaka in tole tam« — položila je roko na culo, z drugo pa si je tlačila kruh v usta — »puhla ničevost«. Natančneje sem si ogledal culo. Skozi luknjo v ruti, ki je bila vanjo zavita vsebina cule, se mi je svetilo nekaj znanega. S prstom sem nekoliko razširil luknjo in zdaj sem vedel, da se nisem motil. V culi je bila zavita obleka iz višnjeve svile, v kateri je hodila Linda po gozdu v Marshalsei! Stran ... proč s tem! Nepotrebna obremenitev in povrhu ničvredna stvar, ki služi le napuhu... Kako bi mogla žena Elije Makersa še kdaj potrebovati kaj takega? Zares, ljuba moja, bolje bi bik) zate, ko bi neko poletje pripadala mojemu očetu. Ako je kdaj zavrgel obleko kake lepe ženske, je storil to iz enega edinega razloga... gospodova hiša v Marshalsei pa bi te bila sprejela kakor kraljico! Da ne bi moj obraz izdajal mojih misli, sem pogledal mimo ciganke na grm", ki je ležal na tleh. »Pa tole?« sem vprašal. »O, to je le nekaj sadik ... sivkin grm, koreni rožmarina in nekaj vrtnic, prekleto bodljikavih, ako jih moraš v vetru vleči za Beboj.« Judita si je z ogorelimi rokami drgnila lica. »Naletela sem na gospo Makersovo, ko je ravno jokala zaradi tehle stvari. Rekla sem ji, naj jih pusti meni, bom že poskrbela zanje. Ako jih ne bom mogla na Poglejmo, kako je v Trstu! Središče Trsta, ob kanalu, v ozadju cerkev sv. Antona Novega Po kontoveljski cesti prideš v naše Barkovlje, ki se raztezajo od svetilnika zmage do Cedasa pri Miramaru. Mične hiše in vile se vzpenjajo od morja v lepo zaraščeno gričevje. Na obali se je uveljavil po letu 1918. priseljeni italijanski živelj, * a kraj sam je naseljen že od davna po naših ljudeh. Razvila so se tu lepa kopališča kot Excelsior, pa tudi ljudska kopališča na prostem brez vsake vstopnine so zelo priljubljena. Tu je bila tudi naša šola, ki si je domačini iopet v.elo žele. j ožna že- (len jji.iij".' v <.g01 nji .ipg.liiji del. Lepa je barkoveljska cerkvica V kraju ima svojo farmacevtsko tovarno tvrdka Seravallo, znano po svojem železnem kina vinu. Ob obali se vrste lepe vile in hoteli. Med temi je ena znana že izpred prve vojne, ki je zidana v ruskem slogu. Domače gostilne točijo prav dobro kapljico in tudi njih kuhinja je izvrstna. Iz spodnjih Barkovelj pelje cestna električna železnica z vozom štev. 6 po lepi in dolgi Cesti kraljice Jelene mimo glavnega kolodvora do Gol-donijevega trga. Tramvajski vozovi -so lepi in prostorni. Vozač vodi *ede, istotako pobira spremljevalec veza sede voznino. Vrata in stopnice se zapirajo in odpirajo avtomatično. Take tramvaje bi želeli i naši Ljubljani. lContoveljska ali Prose--^"^ka cesta se vije v zgornjem delu Barkovelj in te pripelje mimo radijske oddajne postaje na Trste-niku, stare avstrijske trdnjavice ter novega velikega svetilnika v Greto. Poleg svetilnika je i z borna domača gostilna, ki toč! izvrsten teran. O 1 tu je edinstveno lep razgled na. spodaj ležeče mesto. Greta obstoji iz samih vrtov in vil mestne gospode, ki so jih pozidali na mestu hišic naših Okoliških ljudi. Tu ima svojo vilo tudi novi podžupan g. Cosulich. Kmalu prispeš v mestni okraj Rojan, kjer biva strnjeno naš živelj. Kraj inja lepo župno cerkev. Spodaj na desno se že vidi glavni kolodvor, na levo pa prideš do vzp"enjačne železnice, ki vozi po naši Škorklji na Opčine. Iz Rojana vozi tramvaj štev. 8 mimo centralnega kolodvora na dižavni kolodvor 3V. Andreja, v ka-tcičga bližini jc Anson-.a.. glavnega kolodvora zaviješ peš preko parka v mesto in kmalu stojiš poleg znane kavarne Fabr;s na trgu Oberdan, kjer je v nekakem nebotičniku muzej. Tu je stala do 1. 1920. dolga stara vojašnica 97. avstrijskega pešpolkal Na tem trgu stoji tudi naš bivši Narodni dom, sedaj Albergo Regina, pred katerim' so pa zgradili večjo palačo. Na tem trgu je tudi hotel nošta, ki ga oskrbuje naš domačin. V d?:|ni flici od tu pa je restavrant pri pošti in pa hotel, Evro.ia, kjer je . elo okusna '.oihlnja. V bližnji ulici Ghega je hotel Genova, katerega lastnik je tudi naš domačin. Iz trga Oberdan (Oberdank) drž! na '.-vo cesta k sodišču, zelo lepemu poslopju. Ob tramvajski-progi proti vzhodu pelje ulica""Oarducei, prejšnja ulica Caserma, .ia levo mimo .«.1 arodavnih obokov Chioegia se odcepi ulica na Acrjuedotto, kjer so kavarne, bari, k.nogledal šča 1 za avišča. Na Zgornjem koncu Aoquedotta oj: opera Rossettl. V I iižini je tudi ljudski vrt, kjer- lajcjo kino pred-t,ave na prostem, ki to 7.elo priljubi lene in obi- skane. Po Carduccijevi ulici prideš dalje do velike zidane tržnice, kjer dobiš prav vsega. Prodajalci so večinoma naši ljudje. Tako tržnico bi morala Imeti tudi Ljubljana. Da desno od kavarne Chioggia zavijaš na Goldonijev trg, a nižje mimo cerkve sv. Antona na Korzo. Cerkev sv. Antona je veličastna tn lepa. Pri stranskem desnem Izhodu je kip sv. Antena, kjer gor^ vedno mnogo sveč ln kleči dovolj priprošnikov.^ Pred cerkvijo sv, Antona se ti pokaže morski kanal, ki so ga zadnja leta v zgornjem delu zasuli in napravili mal park. Na desni kanala je tržnica na odprtem. Tu stoji tudi prelepa pravoslavna cerkev. Mimo cerkve sv. Antona pelje ena najbolj prometnih ulic Trsta ulica Roma, ki prihaja iz bližine glavnega kolodvora ob lepem poslopju glavne pošte in državnih železnic na Korzo. V začetku te ulice je na desni strani znana mlekarna, kjer te z zajtrkom ali južino izborno postrežejo naši domačini. Pa tudi druge razne trgovine so tu v rokah našega Tržačana. Na Korzu si je vredno ogledati trgovski hiši Upin in Oehler, kjer najdeš prav vse po zmernih cenah. Trgovine "So še sedaj dobro založene. V bližini je palača Splošn% zavarovalne družbe ter več drugih lepih palač. Po Korzu prideš na desno mimo borze na trg Unita z1 magistratom v ozadju, na desni z vladno palačo z yeč lepimi kavarnami. V ospredju tega te-ga te po-zdravlja-sinje morje s pomolom Audace. Ob pomolih se vrste luške naprave, skladišča, doki itd. Ne vidiš pa pomorskega prometa, ki je povsem zamrl. Pač pa opaziš naše kmetice na makh ladjah, ki prinašajo iz bližnjih istrskih krajev vsemogoče dobrote v mesto. Ob obali sta prvorazi silna hotqla de la Ville in pa Savoja, Za Koizom se razteza" staro mesto, ki ga pa rušijo in ffiade lepe hiše in palače. Na levo od trga Uniti stoji trg Venezia. Tu je znano gostilna, ki nudi po zmernih cenah nabolje pripravljene ribe, kajti drugod so ribe precej drage. Nasproti je tržnica za ribe. še pred njo je morski akvarij, kjer so razstavljene vi1 hj^^vV 1 :be. Z*l tigOiii Vcj.e/.ja oloj, c^era, Verdi in pa pomorski muzej, ki si ga je vredno ogledati. Nedaleč od tu na ovinku obale stoji kolodvor sv. Andreja, od koder drži železnica v Gorico in dalje na Jesen'ce. Z Goldonijevega trga, kjer je sedež dnevnika »Piccola«, vodi elektiična železnica pod lepo obo-1. .nini predorom k Sv. Ivanu Trsta. V ozadju trga Goldoni se vzpenja hrib, na katerem stoji grad in cerkev sv. Justa, od Jroder je lep razgled na mesto in, okolico. Cerkev — katedrala — je bila zndnja leta obnovljena in hrani do preko 1000 let sl-ir? spomenike. V gr.idu so uprizarjali uspele :';'.,ne celo opere. V ozadju se vzpenja naš Ro-coi n Ovardjela, dalje Boršt. a okoli mesta se vije r' sta na Bazovico. Ne 'evi Jv. justa spodaj leži •vi" -kedenj, kjer je mnogo naših ljudi zaposlenih. Sažls to ~ obnovite isarocaluo! nobenem vozu najti prostora, jih bom i-ač vse pot nesla. 'Jrospa Makersova je edina med vsemi temi bledolienimi ženskami imela dobro besedo zame.« Jezno Je zasadila zobe v svoj kos kruha. $ »Bog te blagoslovi za te besede; Judita,* sem zaklical in besede so mi privrele zares iz srca. Naglo sem pižrl sadnji grizljaj, pobral culo in grmovje, splezal na svoj voz, segel pod.ponjavo ter napravil prostor za Lindine dragocenosti, da >>odo zmagoslavno prispele v Zion. Preklet naj bo Eli, mi je šlo skozi glavo, zakaj ni onN storil tega svoji ženi? Tako majhne so bile te stvari, tako lahke ... Vedel sem, pa tudi Linda je morala vedeti — da jih ne bi bil vrgel z voza, ako bi šlo za bombaževo obleko in za kosmuljo namesto vrtnic! Naslednji dan smo se skrbno opazovali, da bi morda odkrili znake bolezni na katerem izmed nas. Toda teh ni bile ;n .noral sam pritrditi Mikeju, ko je zagotavljal, ia mrzlo vreme uničilo nalezljive klice. Res je pritisnil oster mraz, celo ostrejši od onega v stari domovini, kadar je pihal od morja ledeni veter. Ustnice so nam razpokale, da eo nas bolele vselej, kadar smo se hoteli nasmejati, koža na obrazih in rokah pa nam je postala rdeča in hrapava ter je pričela krvaveti, ako je prišla v dotiko z obleko ali kakim orodjem. Celo utrjeni cigani so težko prenašali ostro zimo, jadikujoč, da bi bilo vse dobro, ako bi mogli ujeti kakega ježa, kajti ježeva mast pozdravi vse rane. Toda ježa nismo našli veter nam -je še naprej pihal v obraze in vsi smo bili videti, kakor da smo se bili pravkar priplazili skozi trnjevo ograjo. Navzlic temu smo bili razpoloženi, ako nismo mislili na smrt Na-tanaela Goreja. Jakob in Tomaž Crane, Mojzes Pikle in Tim so si delili en voz in so večji del tudi ob večerih sedeli zase okrog svojega taboriščnega ognja. Tim si je skušal kar najbolj prikupiti kvekerjem, .kajti slišal je govorice .0 poroki Harryja Wrighta s Hano Cranejevo, pa se je najbrže vprašal, zakaj — ako se lahko neko dekle iz družine kvekarjžv poroči z nekim mladeničem, ki ne bo prinesel v zakon nič drugega, kakor svoji dve krepki roki — da zakaj naj bi se ne poročilo tudi z nekim drugim? Zato se je še prav posebno držal Mojzesa Pikleja, ki je imel tri sestre, godne za možitev. . Spočetka so se mi smilili štirje moški ki so posedali tako sami zase; videti so l ili tako samotni in zapuščen. Zato sem šel včasih k njim ter se udeleževal nfihovih resnih pogovorov, tičočih se veči-notra vremena in gospodarstva. Toda opazil sem, da je imel njihov n -nn p- govorov enako ipravičepost kakor pogovori ljudi okrog mojega ognjišča, na je več načinov po katerih iahko živiš ter da ie aajboije. ako ostane človek pri tistem, ki mu najbolj odgovarja. Zato sen; jim kmalu voščil iahko noč ter se povrnil v svoj krog. Tukaj je bilo največkrat jako glasno in veselo. Mike je pripovedoval vesele zgodbe iz tistih let ki jih je bil preživel na morju ter je naglo pošiljal naokrog vrč ruma, ki ga je bil dobil od slepca v Fort Outpostu in ki se je zdelo, da je neizčrpen. Simon Whistler pa nas je posvečal v raznovrstne skrivnosti ciganskega življenja. Vsakdo je vedel 'povedati kak -iovtip ;n nihče ni zameril, ako so postale šale v kasnih večernih arah nekoliko robate. Mnkega večera nas je tudi Judita spravila v smeh z neko veselo zgodbo iz svojega pustolovskega življenja. Pripovedovala je, da je prenočevala nekje v seniku, pa je tako dobro in trdno spala, da jo je kmet zjutraj zalotil. Očitno mu je ugajala, pa ji je rekel, naj spet lože. njemu pa naj dovoli, da se vleže k njej. Ker pa ji kmet ni ugajal, se je hranila. Ko si je otresla seno z obleke in je hotela oditi, jo je jel nagovarjati: »Dekle, dam ti lepo debelo gosko. Celo jato teh ptic, kf so z glasnim gaganjem hodile po dvorišču, ga je spravilo na to misel. Ona pa je tudi zdaj odvrnila r »ne«, pri tem pa mu je ukradla polno- pest žita iz (vreče. »Potem pa giej, da mi prideš čim pre.i izpred oči, ti potepena deklina,« je jezen savpil kmet, »sicer pokličem stražo naj te spravi v zapor.« Dekle se re.» ni dolgo poslavljalo, med potjo proti glavni cesti pa je počasi sejalo žito na pot. Gosi so vneto šle za vabljivo sledjo in ko je bila Judita. dovolj oddaljena,« si je izbrala najdebeljšo ter izginila z njo. Na ta način je prišla zastonj do lepe goske. Ženski vestnik O čiščenju oblek Temne klotaste ali llstraste predpasnike dolgo ohranimo, da so kakor novi, ako jih kolikor mogoče dolgo ne peremo, madeže pa sproti očistimo s tem, da jih drgnemo S toplo vodo, kl smo ji primešale skoraj na polovico kisa. Predpasnik pa zlikamo na narobni strani. Tudi obleke očistimo madežev s tako vodo, ko smo jih preje dobro očistile prahu. V marsikaterem gospodinjstvu je to glavni pripomoček za odpravljanje madežev. Kadar pa bi pri kakem madežu to ne pomagalo, pa pride na vrsto topla milnica, v katero je pridejatl malo bencina, ter-pentlna ali salmijaka. S to vodo prekrtačimo madeže in zopet s krtačo splaknemo s čisto toplo vodo. — Kadar pa je obleka, ki si jo upamo same izli-kati, le preveč zamazana, jo operemo v kostanjevi vodi. V ta namen naberemo že jeseni divjega kostanja, ga olupimo in zrežemo na listke ter posušimo. Kadar pa hočemo oprati kako volneno obleko, bodisi temne ali svetle barve, pa skuhamo dobro pest tega kostanja na 2 1 vode in ohladimo, da bo mlačna. Sedaj namočimo obleko ln jo dobro pretlačimo, posebno, kjer je najbolj umazana. Splaknemo jo v več vodah. Pomnite, da se v, prevroči ali premrzli vodi volnena obleka skrči. Še malo vlažno zlikamo na narobni strani, pa je v-detl kakor nova Ce nimamo v domači zalogi kostanja, tedaj v ta namen kupimo v drogeriji pral-■ no korenino, kl jo uporabimo kakor kostanj. Za kuhinjo Leč na solata. 20 dkg leče preberem in operem ter namočim nekaj ur pred kuhanjem. Nato pokrite kuham na tesnem v slabem kropu, katare-mu dodam za noževo kon cc ;?dilne sode. Ko je mehka, a ne sme biti tazkuhana, jo odcedim in ohladim, nato pa oblijem z o!]cm in kisom izlanti dober je za to pehtranov kis), popram in potresem z drobno zrezano čebulo in pelrS:ljer.i. Posebno okusno je, če lahko zraven primešam napol trdo kuhano jajce. Rižev praženec. Riž kuham na mleku l lahko tudi umetnem), kateremu pr,denem nekoliko soli in po potrebi sladkorja, dokler se ne zgosti, ne sme pa biti razkuhan. Potem ga denem hladit. V pekači segrejem kos presnega masla, stresem van. riževo zmes in jo denem v pečico. Ko je praženec nekol'ko opečen, ga raztrgam z vilicami kakor navadni močna ti praženec in ga šo malo zarumenim. Zlasti je seveda dober, ako mu morem, preden ga denem v pečico, vme.šnt! dva ru- Vzrok! glavobola so različni Pravi vzroki glavobola nam niso še popolnoma znani. Glavobol se deli v štiri vrste: simptoma-tični glavobol, ki nastopa kot znak kake bolezni; glavobol, ki se periodično ponavlja; nevralgični glavobol, ki prav za prav ni glavobol, nego ne-vralgija ali živčna bolečina; in slednjič migrena. Simptomatični glavobol nastopi kot nekak predznak nekaterih bolezni, in sicer: v začetnem stadiju infekcij ali bolezni, ki so združene z mrzlico ter pri različnih zastrupljenjih. Značilen je na primer glavobol, ki ga povzroči uživanje ponarejenih pijač Nekatera zdravila povzročajo glavobol, medtem ko ga zopet nekatera ublažujejo. Dalje nastopa glavobol pri obolelosti važnih organov in sistemov telesa. Srčna, želodčna, in črevesna motenja povzročajo često glavobol, posebno pa bolečine trebušne votline, ki jih trpijo ženske. Glavobolu, ki ga povzroča bolezen na ledvicah, skoraj ni odpomoči Ali je glavobol združen z ledvično J>oleznijo, mora ugotoviti zdravniška menjaka, malce rozin ln trd sneg iz dveh oeija-kov. Zraven se prileže kuhano sadje ali pa kak sadni sok. Zeljnati zvitek, lz pol kg moke, 4 del mlačne vode, soli in 3 žic olja zamesim vlečem testo, ki naj počiva pribl žno pol ure. Medtem narežem na drobno rezance srednje veliko zeljnato glavo, zelje osolim in posodo pokrijem. Cez (