Štajerski
Ptuj, četrtek, 11. septembra 2003
letnik LVI . št. 36 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
ÏO ÏO iO>
= 0 ■ sd-= 0 !o
ÎN-
Podlehnik
Ovadili župana Stran 3
Ljutomer
Je sortirnica potrebna Stran 5
Kultura
Ptujčani v Tuzli Stran 8
Ptuj
50 let KGZ Stran 11
Pragersko
Začetek del pri obvoznici spet preložen Stran 6
Lenart
Županova okna v knjižnici Stran 7
Lenart
Država toži občino Stran 13
Kidričevo . Prodaja Taluma
Se nic znanega
Z Ministrstva za okolje, prostor in energijo so sporo-Cili, da se je v Cetrtek, 4. septembra, sestala Komisija za vodenje in nadzor postopka prodaje kapitalske naložbe Republike Slovenije v družbi Talum.
Kot je sporočila Mateja Gornik iz službe za odnose z javnostmi v Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, je komisija na tokratni seji pregledala dopolnjene zavezujoče ponudbe za nakup Taluma, ki sta jih na podlagi uvodnih pogajanj posredovala ponudnika Sinal naložbe iz Ptuja in Magyar Aluminium iz Madžarske. Komisija je sklenila, da bo od ponudnikov zahtevala še dodatna stališča do posameznih navedb iz prejetih dopolnitev ponudb. oba ponudnika morata dodatna pojasnila k zavezujoči ponudbi posredovati komisiji do
konca septembra.
Kot smo poročali, je komisija za vodenje in nadzor postopka prodaje kapitalske naložbe Republike Slovenije v družbi Ta-lum, ki jo predstavlja 3.256.859 delnic ali 85,78 odstotka od vseh izdanih delnic družbe Ta-lum, do roka za predložitev nazavezujočih ponudb februarja letos prejela tri prijave. Na seji sredi maja je uvrstila v ožji izbor ponudbi, ki sta ju posredovala slovenski ponudnik -konzorcij Sinal naložbe in podjetje Magyar Aluminium iz Madžarske.
-OM
Prejšnji petek so v Ptuju pripravili največjo razstavo živine v prostoru sejmišča.
ito: Črtomir Goznik
Sloveniji - zadnjič na dosedanjem
Računalniki po odličnih ^^ cenah jĚ^Ěi
www.coiiitran.si	~
Šturmovci . Tabla dobrodošlice padla že tretjič
Kdo komu nagaja?
VidemCani so ob mostiCu Cez odvodni jarek v Sturmovcih prejšnji petek, 5. septembra, že tretjič odstranili modro tablo z dobrodošlico, ki jo je pred dobrim mesecem ponovno postavila sosednja obCina Markovci.
vo. Kolikor vem, so Videmčani to sicer že storili, zato bi bilo prav, da bi počakali na odgovor države, ne pa da so tablo, ki smo jo postavili na mejo, ki jo je poleg obeh občin Videm in Markovci potrdil tudi Državni zbor ob ustanovitvi občin, enostavno izpulili. Kar se tiče mojega dogovora z videmskim županom, sem se do sedaj vse-
ga dogovorjenega tudi držal."
Kdo komu nagaja, ta trenutek niti ni tako pomembno, saj je razburjene duhove in strasti vendarle potrebno pomiriti. Zato bi bilo prav, da bi vse do razpleta in dokončne odločitve Upravnega sodišča tablo dobrodošlice, ki naj bi označevala tudi mejo med dvema sosednjima občinama,
vendarle shranili na varno. Ponovno postavljanje iz katere koli strani bi zagotovo spet zbodlo v oči in povzročilo ponovno puljenje ali morda, bog-nedaj, še kaj hujšega. Tega pa zagotovo ne želi nihče, še najmanj pa občani dveh sosednjih in prijateljskih občin.
M. Ozmec
Omenjena tabla z dobrodošlico, ki jo je že tretjič zapovrstjo postavila občina Markovci, je med krajani obeh Šturmov-cev v občini Videm spet dvignil val nezadovoljstva. Kot so povedali na občini Videm, so pričakovali, da bo občina Mar-kovci po postavitvi in po njihovem protestu tablo sama
odstranila in jo shranila, dokler ne bo znana odločitev Upravnega sodišča. Ker pa tega niso storili, so se v občini Videm odločili, da tablo odtrani-jo kar sami.
Kot je povedal mag. Janez Merc, predsednik komisije za meje v občini Videm, je dogodek minil mirno in brez izgredov, ter pojasnil, da so se za tak korak odločili, ker so menili, da je to v tem trenutku pač edina prava pot. Sicer pa so o odstranitvi table obvestili tudi policijo. Kljub temu pričakujejo, da bosta do razpleta na Upravnem sodišču občini sporno zadevo reševali korektno, saj si
želijo, da bi med Vidmom in Markovci ostali dobri medso-sedski odnosi.
V občini Markovci so bili nad dogodkom spet precej presenečeni, župan Franc Kekec pa je dejanje takole komentiral:
"Menim, da občina Videm z nekaterimi svojimi ljudmi nastopa preveč nestrpno, saj rešuje spor na popolnoma neustrezen način. Glede na to, da meje med obema občinama nismo postavili ne v naši in ne v videmski občini, ampak državne službe in organi, bi se za razjasnitev nejasnosti v prvi vrsti bilo potrebno obrniti na drža-
Foto: M. Ozmec
Tako so Videmčani v petek, 5. septembra, okoli poldneva tablo dobrodošlice občine Markovci že tretjič odstranili.
Prvi
Poli
vserekmeativni
kolesarski
maraton 03
Pa pritisnimo na pedala..
maxi POLI maraton | 65km
mini POLI maraton 30km
Letališče Moškanjci, 13. september 2003
CN
>o
Doma
Nov davek na plače in pokojnine
Ljubljana - V SDS se ne strinjajo z zamenjavo premij prostovoljnega zavarovanja s proporcionalnim zdravstvenim prispevkom, saj je po njihovem mnenju ukinitev doplaćil in uvedba "novega davka na plače in pokojnine" najslabša od vseh možnosti za rešitev tega problema. Kot sta na novinarski konferenci, posvečeni prvemu cilju reforme - pravičnosti poudarila podpredsednik SDS in nekdanji zdravstveni minister v Bajukovi vladi Andrej Bručan ter vodja poslanske skupine socialdemokratov France Cukjati, ni sporna potreba po zamenjavi zavarovanja, sporen je lahko le način, kako se ministrstvo tega loteva. V stranki zato predlagajo, da bi bilo namesto ukinitve doplačil smotrneje socialno šibke sloje povsem oprostiti doplačil, ostalim pa doplačila zmanjšati in jih podrediti učinkovitim socialnim korektivom.
Ministrstvo kupuje pamet
Ljubljana - Ministrstvo za finance je podpisalo pogodbo s svetovalnim podjetjem Bloomer de Vere Group Avia, ki bo ministrstvu pomagalo pri iskanju najugodnejše rešitve glede novega vladnega letala falcon 2000 EX. Finančno ministrstvo, ki mora po navodilu vlade najti najugodnejšo rešitev za letalo, je sicer predhodno izdelalo analizo ekonomske upravičenosti uporabe falcona 2000 EX v primerjavi z najemom in uporabo learjeta, ob tem pa so na ministrstvu ocenili, da je za celotno izpeljavo posla nujno potrebno sodelovanje s profesionalnim svetovalcem za posredovanje pri transakcijah z letali podobnega ali enakega razreda.
Moč kulture odvisna od Slovencev samih
Ljubljana - Z vstopom v EU Slovenija ne bo izgubila svoje identitete in kulture, temveč bosta ti postali bolj prepoznavni in pomembnejši, je prepričana evropska komisarka za kulturo in izobraževanje Viviane Reding. Kot je po srečanju s predstavniki izobraževalnega sistema povedala na novinarski konferenci, je moč slovenske kulture po vstopu v EU odvisna od nas samih in od tega, koliko svojo kulturo cenimo in koliko jo izražamo. Glede sodelovanja Slovenije v evropskih izobraževalnih programih je med drugim dejala, da Slovenija v njih zelo dobro sodeluje, visoka pa je tudi kvaliteta slovenskih šol. Minister za šolstvo, znanost in šport Slavko Gaber pa je med drugim dejal, da je politika EU zelo podobna politiki, ki jo Slovenija na izobraževalnem področju skuša izvajati v zadnjih 15 letih, in dodal, da so del te politike gostji že predstavili, v torek pa bo med drugim obiskala primorsko univerzo in dve dvojezični šoli.
Na bus po okus
Novo mesto - V Mestni občini Novo mesto so v septembru začeli z akcijo brezplačnih prevozov z mestnimi avtobusi, ki so jo poimenovali s sloganom Na bus po okus. Akcija bo potekala cel september, vanjo pa so vključili tudi aktivnosti v okviru Evropskega tedna mobilnosti (od 16. do 22. septembra) ter ob Dnevu brez avtomobila, ki ga bodo obeležili 22. septembra.
Po svetu
EU ustanavlja vojsko
BRUSELJ - V ministrskem svetu EU v Bruslju so te dni stekle prve priprave na ustanovitev Evropske agencije za razvoj vojaških zmogljivosti. To je na korak, za katerega se je povezava odločila junija letos na vrhunskem zasedanju v Solunu. Vse potrebno za ustanovitev agencije bo v prihodnjih tednih in mesecih pripravila posebna "ad hoc" delovna skupina, v kateri sodelujejo izvedenci držav članic in Evropske komisije. Delo naj bi končala do konca letošnjega leta, tako da bi agencija s prihodnjim letom lahko že zaživela.
Evropski parlament podpira osnutek ustave
Bruselj - Evropski parlament podpira osnutek ustavne pogodbe, ki ga je kot podlago za temeljito reformo EU pripravila konvencija o prihodnosti povezave, ter meni, da naj medvladna konferenca, na kateri mora biti dokument dokončno potrjen, spoštuje uravnotežene rešitve ter vanje z bistvenimi spremembami ne posega. Tako se glasi predlog temeljnega sporočila, ki naj bi ga o sklicu medvladne konference konec meseca potrdil Evropski parlament na plenarnem zasedanju, o njem in predlogu celotne resolucije pa je v ponedeljek razpravljal pristojni odbor za ustavne zadeve.
Še o pobojih v Srebrenici
Banja Luka - Republika srbska je predstavila končno poročilo o usodi več tisoč izginulih Muslimanov v Srebrenici med vojno v BiH (1992-1995). Vlada Republike srbske je to poročilo že predala državnemu sodišču za človekove pravice, ki je pred šestimi meseci zahtevalo popolno razkritje, kdo je ukazal poboj v Srebrenici 11. julija 1995 in kje so vsa množična grobišča, kamor so zakopali več kot 8000 muslimanskih žrtev pokola in ki so jih doslej odkrili komaj polovico. Po besedah tiskovne predstavnice vlade Cvijete Kovačevič vsebuje poročilo vse pomembne informacije o lokacijah grobišč, vsebovalo pa naj bi rezultate preiskav, ki so jih opravili glede pokola v Srebrenici. /sta/
Ptuj • Pogovor z vodjem Območne geodetske uprave
Digitalizacije zemljiškega katastra
Območna geodetska uprava Ptuj je ena od 12 geodetskih uprav, kolikor jih je trenutno v Sloveniji, bodoča organiziranost pa bo v največji meri odvisna od števila pokrajin: kolikor bo pokrajin, toliko bo tudi območnih geodetskih uprav.
Ptujska geodetska uprava, ki je organizacijsko razdeljena v dve izpostavi, ima skupno 25 zaposlenih, od tega 15 geodetov. 19 delavcev dela na Ptuju, ostali v Ormožu. Od ustanovitve v letu 1995, ko so imeli visoko izobrazbo samo trije zaposleni, se je število teh v zadnjih letih povečalo na sedem. V tem letu bosta visokošolski študij končala še dva delavca.
Po zakonu o Geodetski službi, sprejetem leta 2000, je ta dolžna vzdrževati in voditi evidence: redno voditi in vzdrževati evidence zemljiškega katastra in po novem tudi katastra zgradb, že od prej pa vodi evidence o registru prostorskih enot, evidence hišnih številk in osnovni geodetski sistem ter vodi upravne postopke in izdaja odločbe o teh postopkih na prvi stopnji. Gre za postopke določanja mej, parcel, parcelizacije oziroma delitve parcel, in tudi določanje vrste rabe zemljišč.
Največji dosežek zadnjega obdobja pri delu Območne geodetske uprave Ptuj, kot tudi drugih slovenskih uprav, je digitalizacija evidence zemljiškega katastra, ki je zamenjal stari katastrski načrt z digitalnim računalniško vodenim načrtom. Za Ptuj je digitalizacija dosežena v 80 odstotkih, za Ormož v 90, je povedal vodja Območne geodetske uprave Ptuj Boris Premzl. V bistvu pa so delo
na tem področju v celoti končali, čakajo le še na potrditev nekaterih podatkov, ki se v glavnem nanašajo na nedokončane komasacijske postopke. Sredstva za digitalizacijo in izdelavo katastra zgradb so bila med drugim zagotovljena tudi z mednarodnim kreditom. Posodobljeni zemljiški kataster omogoča lažji dostop uporabnikov do tovrstnih podatkov oziroma poenoteno delo na tem področju na ravni cele države. Občine namreč že prehajajo na izdelavo digitalnih prostorskih planov, osnove zanj pa dobijo iz digitalnega katastra.
Registrski podatki katastra zgradb naj bi zaživeli oziroma naj bi jih pričeli uporabljati v letu 2005. Kataster zgradb predstavlja posodobitev evidentiranja nepremičninskih evidenc, v katerem sodelujejo ministrstvo za okolje in prostor, kmetijsko, za notranje zadeve in tudi vrhovno sodišče. Kataster zgradb je nova evidenca, ki jo vodijo v območnih geodetskih upravah. Predstavlja pa tehnično osnovo za vpis etažne lastnine, ki se že izvaja.
Posodobitev dela v geodetskih upravah zahteva od zaposlenih večjo odgovornost. Z računalniško vodenimi evidencami se tudi več ne da ničesar skriti, kar se je v obdobju papirnatih evidenc še lahko zgodilo, Vse evidence
Foto: Črtomir Goznik
Boris Premzl, univ. dipl. ing. geodezije, vodja Območne geodetske uprave Ptuj.
so močno prečiščene, odpravljene so nekatere pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki prej niso bile vidne. Novi predpisi (zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot) pomenijo tudi večjo pravno varnost za lastnike nepremičnin, saj se v vsakem postopku ureditve meje izda upravna odločba. V preteklosti so se te zadeve reševale s terenskim zapisnikom. Modernizacija evidenc prinaša tudi boljšo dostopnost. ^"V geodetski upravi vsak uporabnik dobi vse informacije sproti. V bližnji prihodnosti bo lahko do njih prišel tudi s pomočjo interneta. Večji uporabniki (upravne enote in občine), pa so vezane
na centralno bazo podatkov zemljiškega katastra, da si lahko tudi sami pridobijo nekatere podatke, kot so potrdila, mapne kopije, da jih na upravno enoto ni potrebno nositi uporabnikom," je še dodatno pojasnil prednosti modernizacije dela geodetskih uprav Boris Premzl, ki vodi Območno geodetsko upravo na Ptuju. K temu, da se je stanje na področju evidenc, ki jih vzdržujejo in vodijo geodetske uprave v Sloveniji izboljšalo in poenotilo, je tudi posledica sprememb v financiranju le-teh. Se ne tako davno so bile odvisne od občinskih jasli oziroma od lokalnega posluha za njihovo delo.
MG
Evropska unija in mi
Kmalu evropske registrske tablice
že izdane registrske tablice bodo ostale v uporabi tudi po polnopravnem članstvu Republike Slovenije v Evropski uniji in se bodo zamenjale za registrske tablice z oznako EU oziroma po standardu EU postopoma ob spremembi lastništva oziroma na posebno zahtevo stranke, pojasnjujejo na ministrstvu za notranje zadeve RS. Zakonodaja, ki bo v celoti uredila to področje, je še v pripravi, nam je pojasnila svetovalka notranjega ministra Alenka Klepac.
Vstop Slovenije v Evropsko unijo bo torej postopoma spremenil tudi registrske tablice motornih in priklopnih vozil. Predlog novega zakona o varnostni cestnega prometa pripravlja medresorska delovna skupina notranjega ministrstva, zato smo pojasnila poiskali na ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije; posredovala nam jih je svetovalka ministra Alenka Klepac.
Štajerski tednik: Slovenija bo morala pred vstopom v EU sprejeti se novi zakon o cestnem prometu. Kdaj naj bi bil sprejet in katere novosti bo prinesel?
Alenka Klepac: "Predlog zakona o varnosti cestnega prometa bo predvidoma pripravljen jeseni. Sprejem je pogojen s postopki parlamentarne procedure. Končna vsebina besedila predloga še ni oblikovana, tako da za
zdaj ne moremo posredovati informacij o bistvenih novostih, ki jih bo prinesel zakon."
Štajerski tednik: Katere pa so ključne spremembe, ki jih je pričakovati, glede na evropske izkušnje?
Alenka Klepac: "Kar zadeva novosti glede vsebine registrskih tablic, bo zaradi predvidene ukinitve krajevne pristojnosti pri registraciji vozila vsebina registrskih tablic spremenjena tako, da nove registrske tablice ne bodo vsebovale oznak registrskih območij in grbov občin, temveč le razpoznavni znak Republike Slovenije (SLO) ter registrsko označbo in mesto, na katerega se bo predvidoma nalepila veljavna nalepka za tehnični pregled vozila. Zakon bo predvidoma dopuščal možnost izbire kombinacije registrske oznake - registrske tablice po izbiri, tablice bodo vezane na vozilo in ob spremembi lastništva ostanejo na vozilu in drugo.
Sicer pa bo naša država vsebino registrskih tablic uskladila z Uredbo Sveta Evropske Unije št. 2411/98 z dne 3.11.1998 o priznavanju razpoznavanja znaka države članice, v kateri so registrirana motorna in priklopna vozila, v prometu znotraj EU, po kateri registrske tablice vsebujejo znak EU (dvanajst zvezdic) ter znak države članice (črkovna oznaka - za Republiko Slovenijo je SLO) v modrem polju ter registr-
ske oznake.
že izdane registrske tablice bodo ostale v uporabi tudi po polnopravnem članstvu RS v Evropski uniji in se bodo zamenjale za registrske tablice z oznako EU oziroma po standardu EU postopoma, ob spremembi lastništva oziroma na posebno zahtevo stranke."
Štajerski tednik: Kako bomo v Sloveniji spreminjali dokumente, ki spremljajo vozila?
Alenka Klepac: "Slovenija bo postopno uskladila tudi vozniška dovoljenja (na enotnem obrazcu) in registrske tablice s standardi, ki veljajo v Uniji. Sem spada obvezna oznaka EU, kar avtomobilom iz držav članic olajša prehod meje."
Štajerski tednik: V javnosti se vedno znova pojavljajo vprašanja v zvezi z menjavo osebnih dokumentov. Kako je v bistvu s tem? Ali je res že kmalu pričakovati nove osebne dokumente?
Alenka Klepac: "Dokumenti se bodo po vstopu v EU spreminjali in na novo prilagajali ob zamenjavi starih za nove. Že izdanih in veljavnih potnih listov ne bo treba zamenjati. Slovenski potni list bo po vstopu Slovenije v EU sicer malenkostno spremenjen: na platnici bo znak EU, nekatere rubrike pa bodo napisane v vseh uradnih jezikih EU. Ta dopolnila bodo morale upoš-
tevati vse države članice (v kazalu bodo npr. poleg jezikov držav članic EU dodale tudi slovenski naziv za rubriko). Zaradi tega bo potrebna tudi sprememba Resolucije o enotnem formatu potnega lista. Po do zdaj ustaljenem postopku, ki je veljal npr. ob vključitvi Avstrije, so države članice EU v takšnih primerih le obvestile druge države članice o datumu začetka izdaje novih potnih listov z vključenimi popravki, že izdanih in veljavnih potnih listov pa državljanom ni bilo treba zamenjati."
Anemari Kekec
Ministrstvo za notranje zadeve opozarja, da se s 1. majem naslednje leto, ko bo Slovenija postala članica Evropske unije, na državnih mejah ne bodo zgodile velike spremembe, pa tudi zamenjava potnega lista in osebne izkaznice ne bo potrebna. Še vedno se bo izvajala mejna kontrola na t. i. notranjih mejah EU, v primeru Slovenije gre za meje z Avstrijo, Italijo in Madžarsko. Mejna kontrola bo ostala tako dolgo, dokler ne bo Slovenija polnopravno pristopila k schengenskemu sporazumu in uveljavila schengenskih standardov na prihodnji zunanji meji EU s Hrvaško.
Podlehnik • Svetniki in nadzorni odbor ovadili župana
Nepravilnosti, gospodarski kriminal in korupcija?
V Podlehniku so že nekaj časa težave v občinskem vrhu. Do kratkega stika je očitno prišlo med županom in nekaterimi člani občinskega sveta ter nadzornega odbora. Zadeva je dosegla vrhunec v četrtek, 4. septembra, ko je skupina petih svetnikov skupaj z nadzornim odborom na Ministrstvu za notranje zadeve vložila kazensko ovadbo, v kateri očitajo županu Vekoslavu Fricu vrsto nepravilnosti, gospodarski kriminal in korupcijo.
Kot sta za Štajerski tednik povedala oba člana Nadzornega odbora Cvetka TUrk in Roman Cesar, je bilo njihovo delo večkrat oteženo in celo onemogočeno. Člane občinskega sveta so obvestili, da je bilo že v sredo, 4. junija, ob 19. uri nadzornemu odboru protizakonito onemogočeno delo zaradi treh nezakonitih dejanj. Ugotovili so namreč, da je bila tega dne dvorana zaklenjena, po vsej verjetnosti po naročilu direktorja občinske uprave in bojda tudi župana, ter da sta delavca občinske uprave kršila delovno obveznost, saj direktor občinske uprave ni zagotovil zapisnikarja, računovodja pa se ni odzval povabilu. Poleg tega je nadzorni svet ugotovil, da obstaja sum o več nepravilnostih poslovanja občine, o onemogočanju dela svetu občine Podlehnik ter sum o nezakonitem delu župana Vekoslava Frica. Tajniku občine Miranu Krajncu in računovodji občine Rajku Prelogu pa očitajo vmešavanje in onemogočanje dela Nadzornega odbora.
V daljšem sporočilu nadzorni odbor pojasnjuje, da so bili že takoj od začetka delovanja v novi sestavi, od 22. aprila letos, problemi z dostavo dokumentacije, ker je enostavno ni bilo, včasih pa je šlo za sprenevedanje odgovornih oseb, češ da dokumentacije ni, a so jo potem vseeno prinesli, pri tem pa niso hoteli dajati pojasnil ali pa so bila ta dvoumna ali celo lažna. Ugotavljajo tudi, da na sedmo sejo Nadzornega odbora, ki je bila sklicana 4. julija letos, kljub pravočasnemu povabilu nista prišla že omenjena tajnik in računovodja občine, povrhu tega pa je bil članom Nadzornega odbora onemogočen vstop v občinske prostore, saj so bili zaklenjeni. Na izre-
dni seji občinskega sveta, ki je bila 10. junija, je bil med drugim sprejet sklep, ki zagotavlja nadzornemu svetu normalno delovanje v skladu s pooblastili, vendar se od tega trenutka dalje računovodja Rajko Prelog sej nadzornega sveta ne udeležuje več. Njegovi izostanki na 8., 9. in 10. seji ostajajo neupravičeni, saj ga je o vseh sejah pravočasno obveščal tajnik Miran Krajnc. S tem je bilo delo nadzornega odbora onemogočeno, saj tajnik Miran Krajnc nima ustrezne dokumentacije, pa tudi obrazložitev ne more dajati, saj naj bi bil po njegovih besedah za to odgovoren računovodja. Po izjavah tajnika občine Mirana Krajnca za vsem tem stoji župan Vekoslav Fric, ki ne upošteva sklepov občinskega sveta in Nadzornega odbora.
Zaradi vseh navedenih dejstev Nadzorni odbor sumi, da se je pri poslovanju občine dogajalo več nepravilnosti. Utemeljeno sumijo, da so bile prevzete obveznosti in izplačila sredstev proračuna namenjene za namene, ki niso bili predvideni v proračunu, ter da so bili omenjeni prevzemi obveznosti in izplačila v višini, ki presegajo v proračunu zagotovljena sredstva. Sumijo tudi, da gre za prekomerno zadolževanje, saj se je občina samo v juniju in juliju 2003 zadolžila z dvema kreditoma za 177 milijonov tolarjev, in to brez sklepa sveta občine. Dvomijo, da je šlo za pravočasno in popolno pobiranje prejemkov proračuna, ter sumijo, da se prejemki niso izločali v proračun občine, da ni organiziran finančni nadzor, da so se brez soglasja ministrstva, pristojnega za finance, odpirali novi računi, da občina nima oblikovane proračunske rezerve, da se je pos-
Foto: M. Ozmec
Članica nadzornega odbora Cvetka Turk
Občinski svetnik Peter Feguš (NSi)
Član nadzornega odbora Roman Cesar
Foto M. Ozmec
Svetnik Alojz Novak (LDS)
lovalo brez pogodb ter da so bili poslovni dogodki knjiženi v nasprotju z zakonom o računovodskih standardih.
Županu Vekoslavu Fricu kot predstojniku občinske uprave nadzorni svet očita, da ne organizira, ne usmerja in ne nadzoruje dela občinske uprave, ko se ti ne udeležujejo sej in ne izpolnjujejo svojih delovnih obveznosti, ter da ne reagira na nestrokovno delo delavcev občinske uprave. Tajniku občine Miranu Krajncu očitajo tri neupravičene izostanke s sej, površno in nestrokovno opravljanje nalog, računovodji Rajku Prelogu pa očitajo štiri neupravičene izostanke s sej ter prav tako površno in nestrokovno opravljanje nalog. Dva neupravičena izostanka s sej ter površno in nestrokovno opravljanje nalog pa očitajo tudi referentu za komunalno infrastrukturo Zlatku Kelencu.
Nadzorni odbor je tudi prepričan, da se zaradi ponavljanja vse omenjene kršitve opravljajo namenoma, da bi se na tak način prikrili nekateri podatki o delovanju občine Podlehnik - tako nadzornemu odboru kot svetnikom in širši javnosti. Ker je s tem delovanje občine močno oteženo in na nekaterih področjih onemogočeno, so se odločili za takojšnje ukrepanje v skladu z zakonom, saj obstaja jasen sum, da poslovanje v občini Podlehnik v letih 1999-2003 ni bilo v skladu z zakoni, predpisi in splošnimi normami.
Med podpisniku ovadbe proti županu je tudi svetnik Peter Fegus (NSi) Slovenije, ki je o tem dejal: "Občinski svet je nadzorni odbor prosil, da pregleda poslovanje občine za minulo leto 2002, kar je bilo potrebno zaradi sprejetja zaključnega računa za leto 2002 in rebalansa za letošnje leto. Žal pa ugotavljamo, da je bilo nadzornemu odboru delo večkrat oteženo ali onemogočeno, predvsem pri nadzoru porabe proračunskih sredstev. V Štajerskem tedniku je bil v pogovoru z županom Vekoslavom Fricem predstavljen investicijski program za letos, ki naj bi po njegovih besedah znašal okoli 670 milijonov. Če k temu dodamo še sredstva za redno delovanje občine, bi moral naš proračun znašati okoli 800 milijonov. To pa pomeni, da investicijska sredstva vsaj za 100 % presegajo realni občinski proračun. Zato župana Vekoslava Frica javno sprašujem, ali misli s prekomernim zadolževanjem zadolžiti tudi prihodnje rodove. Upam, da se ni odločil za
Ta teden
Nam že zvoni?
Zagotovo je 11. september dan, ki ga človeštvo nikoli ne bo pozabilo. Od tragićne-ga padca dvojčkov Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku živimo v nenehnem strahu pred novimi terorističnimi napadi. Upravičeno, saj se grožnje še naprej stopnjujejo, kljub povečani budnosti in varnostnim ukrepom pa se dogajajo tudi novi krvavi teroristični napadi.
Na žalost našo negotovost stopnjujejo še druge, resnejše katastrofe, ki vse bolj resno ogrožajo obstoj človeštva in vsega, kar je živega na Zemlji. Tesnobnemu strahu pred kemijskim, biološkim in jedrskim orožjem se vse resneje in vse bolj boleče pridružuje strah pred žejo in lakoto, ki ju zaradi načetega hidrobiološkega sistema človeštva napovedujejo znanstveniki. Predvsem zaradi človeka samega in njegovega nerazumljivo grobega poseganja v naravo.
Letošnje rekordno vroče in sušno poletje je dokaz, da imajo prav. Suša je vzela skoraj tričetrtpridelka, mnogi vodnjaki in celo vodotoki so ostali prazni, v mnogih je gladina vode močno padla, skratka stoletna vročina nas je spravila na kolena. In če k temu primaknemo še grozeče ugotovitve, da se zaradi ranjene ozonske plasti in večanja učinka tople grede temperature na Zemlji nenehno zvišujejo, da se ledeniki že talijo, da se gladina oceanov dviguje, da nas bodo kmalu ogrozile še poplave, da nekatere rastline in živali že izginjajo, da se pojavljajo nove bolezni in epidemije, da pojenjujejo viri energije..., potem je stanje alarmantno.
Kakorkoli obračamo, v godlji smo do vratu. Paradoks pa je v tem, da smo si jo skuhali sami in jo še naprej mešamo. Casa ni veliko, je pa še. Za vse, kar je živega, velja osnovna zakonitost življenja na Zemlji, to je upoštevanje evolucijske soodvisnosti. Opravičila za neupoštevanje ni, ostajajo le posledice. Te pa nam ne obetajo lepe in dolge prihodnosti. Vse se dogaja tako hitro, da živi svet ne more reagirati dovolj hitro, Darwinov biološki odziv prilagajanja novim razmeram odpoveduje, šest milijard otrok matere Zemlje pa še naprej dovoljuje eksperimente, ki nas lahko pahnejo v pekel. Mar pomeni to res že tisti, v davnini napovedani začetek konca, nam res že zvoni?
Martin Ozmec
rek:' Za mano potop.'"
Svetnik Alojz Novak, prvak LDS: "Glede na poročilo nadzornega odbora in na naša predvidevanja smo se odločili, da skupina svetnikov skupaj z NO poda kazensko ovadbo. Za to smo se odločili predvsem zaradi tega, ker zadeve nismo mogli razčistiti po normalni poti. Poglejte, na izredni seji sveta smo junija sprejeli sklepe, s katerimi smo zadolžili župana in občinsko upravo, da zagotovijo nadzornemu odboru nemoteno delo, saj smo želeli čim boljšo informacijo o porabi proračunskih sredstev in o virih financiranja. Ker se to ni
zgodilo, smo potem zahtevali ponovno sejo, ker pa je župan ni sklical, smo se na podlagi ugotovitev NO in dejstev odločili za ovadbo proti županu. Menim, da imamo vsi občani pravico izvedeti resnico ali morda tudi neresnico o tem, kaj se dogaja z njihovimi, torej našimi sredstvi."
Želeli smo tudi mnenje župana Vekoslava Frica, vendar kljub večkratnim klicem ni bil dosegljiv ne na občini in ne v pod-lehniški šoli, kjer je ravnatelj. V tajništvu občine so nam pozneje sporočili, da je župan do nadaljnjega na bolniški.
M. Ozmec
_ _____
Foto: M. Ozmec
Se za cvetjem lepo urejene občinske stavbe skrivata kriminal in korupcija?
Ptuj • Med razstavljavci na celjskem sejmu
Sejem izzivov in priložnosti
V Celju so včeraj odprli 36. mednarodni obrtni sejem, drugo največjo obrtno sejemsko prireditev v Evropi. Obrtniki in podjetniki s Ptujskega so na njem že tradicionalni udeleženci. Nekateri razstavljajo posamezno, skupno razstavišče pa imajo v hali L, kjer se ob posameznikih predstavljajo tudi sekcije, ki delujejo pri Območni obrtni zbornici Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznil<
Foto: Črtomir Goznil<
Foto: Črtomir Goznil<
Friderik Cafuta
Milan Zuran
Andrej Čeh
Drago Koren
Celjski sejem ocenjujejo kot sejem izzivov in priložnosti, pomemben pa je tudi zaradi samega druženja med obrtniki in podjetniki ter utrjevanja poslovnih stikov. Ptujski dan na sejmu bo 16. septembra, predzadnji sejemski dan, letos na-mrec sejem poteka od srede do srede, ko pričakujejo župane obcin na Ptujskem, direktorje občinskih uprav in vodje oddelkov za gospodarstvo.
Obratovalnica Savne Cafuta, Ptuj, bodo v času sejma, na ptujski dan, 16. septembra, sla-
vile 12. rojstni dan. Zaposlujejo štiri delavce, njihov glavni proizvod so različne savne, od finskih do kombiniranih. Povpraševanje po njih narašča iz leta v letu, kar kaže tudi na to, da Slovenci vedno večjo pozornost posvečajo preventivi in zdravemu načinu življenja. Letos na sejmu sodelujejo drugič z razstavnim eksponatom, v prejšnjih letih so se predstavljali le s prospekti. Od sejma pričakujejo predvsem večjo afirmacijo in pridobitev novih kupcev, zlasti tujih. Trenutno
izvažajo v Italijo, Rusijo in v države bivše Jugoslavije, kamor želijo izvoz še povečati. Ker bolj ali manj delajo za posamezne naročnike, to terja od njih veliko inovativnosti in prilagodljivosti, je v imenu družinske firme Savne Cafuta, povedal Feliks Cafuta. Pričakujejo, da bodo s svojim izdelkom vzbudili konkretno zanimanje sejemskih obiskovalcev. Od tega je tudi odvisen njihov bodoči razvoj.
Na skupnem razstavišču Območne obrtne zbornice Ptuj se
letos prvič predstavlja Milan Žuran iz Pestik v občini Zavrč, ki ima s.p. Žuran mizarstvo. Z dejavnostjo je začel pred 11 leti in ima dva zaposlena. Na sejmu razstavlja vhodna vrta, sicer pa v njegovi obratovalnici izdelujejo stavbno in notranje pohištvo po željah kupcev. Želi si čim več novih kupcev, da bi dejavnost razširil in zaposlil nove delavce.
Obratovalnica Kovinarstvo Andreja Čuša iz Gorišnice se že uspešno kosa z evropsko konkurenco, saj večino svoje pro-
izvodnje izvozijo v Nemčijo in Italijo, za domače kupce ostane le 10 odstotkov. Glavni izdelki so specializirane namenske konstrukcije za montažne objekte in gradbene vezi. Na sejem v Celje prihajajo predvsem zato, ker moraš biti v stalnem kontaktu s poslovnimi partnerji, krepiti vezi, poudarjajo. Posebnih pričakovanj za nove posle pa Andrej Cus nima, ampak kot sam pravi, nikoli se ne ve, kdaj se ti lahko odpre kakšna nova priložnost.
V obratovalnici Draga Korena v Zgornjih Jablanah predelujejo gumo, kovino in plastiko, izdelujejo rezervne dele za tovorna vozila, gradbeništvo in industrijo. 40 odstotkov proizvodnje predstavlja kooperacija. Delajo samo za domači trg, obratovalnica, ki vstopa že v 16. leto poslovanja, trenutno zaposluje tri delavce. Sejem v Celju je priložnost, ki jo vsako leto skušajo kar najbolje izkoristiti.
Naši sogovorniki tokrat niso posebej izpostavljali problemov s plačilno nedisciplino. Prepričani so, da tisti, ki imajo interes, tudi najdejo instrument za plačilo. Res pa je, da večina še vedno rajši tarna, kot bi se seznanila z možnostmi, ki so na razpolago. Res pa je tudi, da so resni kupci tudi dobri plačniki.
Že po tradiciji bodo na letošnjem mednarodnem obrtnem sejmu v Celju govorili o številnih aktualnih problemih v obrtništvu, na katere bodo skušali najti tudi odgovore.
MG
Upravna enota Ptuj • Poslovanje v letu 2002
Najbolje v predelovalni dejavnosti
Ajpes, Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (izpostave ima v vseh 12 statističnih regijah Slovenije) je od nekdanje Agencije Republike Slovenije za plačilni promet prevzela vse statistično-informativne naloge, med katere sodijo tudi sprejem, obdelava in objava podatkov iz letnih poročil poslovnih subjektov. Za območje statistične regije Podravje, kamor sodi tudi upravna enota Ptuj, je pristojna izpostava Ajpesa v Mariboru, ki jo vodi Ptujčanka Vesna Zupanič. Le-ta je pred ukinitvijo vodila podružnico Agencije za plačilni promet Republike Slovenije na Ptuju.
V Ajpesu so letos prvič obdelali podatke, ki so jih do konca marca letos prejeli od gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov - posameznikov na podlagi novele zakona o gospodarskih družbah. Za samostojne podjetnike je predložitev podatkov za potrebe državne statistike in javne objave pa sploh novost.
Iz Upravne enote Ptuj je podatke iz letnih poročil za lansko poslovno leto predložilo 626 družb ali 1,6 odstotka družb v Sloveniji.
Male družbe predstavljajo kar 94 odstotkov vseh družb v Upravni enoti Ptuj oziroma na območju petnajstih občin na Ptujskem. V njih je zaposlenih 30 odstotkov vseh zaposlenih na območju UE Ptuj, njihov delež v prihodkih od prodaje je 20-odstoten. Na skupni rezultat poslovanja še vedno odločujoče vplivajo velike družbe, čeprav predstavljajo le 1,8 odstotka vseh družb na Ptujskem, zaposlujejo 53 odstotkov vseh zaposlenih in so v letu 2002
Radenci • Poslovanje ob polletju
Ze 75,2 milijona litrov pijač
V prvi polovici letošnjega leta je Radenska iz Radencev prodala že 75,2 milijona litrov osvežilnih pijač, kar za 3,3 odstotka presega lanske rezultate prodaje v tem obdobju.
S tem je družba ustvarila 5,26 milijarde tolarjev prihodkov iz prodaje, kar je 5,6 odstotka več kot v prvem lanskem polletju, čisti dobiček pa je dosegel 523 milijonov tolarjev in za 51,8 odstotka presegel rezultate lanskih prvih šestih mesecih. Po navedbah uprave je družba v prvem letošnjem polletju poslovala uspešno, saj je uresničila vse zastavljene cilje iz poslovnega načrta.
V Radenski še ocenjujejo, da bosta tudi višek sezone ter posezona uspešna in da bodo tudi v drugi polovici leta uresničili načrte.
Za celotno leto v družbi pričakujejo, da bodo prodali 152,6 milijona litrov osvežilnih pijač. V skladu z načrtom naj bi letos prihodki od prodaje dosegli 10,4 milijarde tolarjev, čisti dobiček pa 767,6 milijona tolarjev.
MŠ
ustvarile 63 odstotkov vseh čistih prihodkov od prodaje. Polovico vseh prihodkov od prodaje so ustvarile družbe s področja predelovalnih dejavnosti, ki tudi zaposlujejo 55 odstotkov vseh zaposlenih v družbah na Ptujskem. Čisti dobiček je v letu 2002 znašal 4 milijarde 816 milijonov tolarjev in je v primerjavi z letom 2001 manjši za 6 odstotkov, na ravni države se je dobiček v lanskem letu povečal kar za 34 odstotkov Na Ptujskem ga je ugotovilo 358 družb, več kot polovica zneska ali 56 odstotkov ga odpade na velike družbe. Več kot 100 milijonov dobička je ugotovilo pet družb, njihov skupni dobiček je znašal dve milijardi 513 milijonov tolarjev ali 52 odstotkov vsega ugotovljenega dobička v letu 2002 v družbah na območju UE Ptuj. Tako kot pri prihodkih od prodaje so se tudi pri čistem dobičku najbolje izkazale družbe s področja predelovalnih dejavnosti, ki so ustvarile 46 ostotkov vsega omenjenega dobička, za njimi so z 28 odstotki družbe s področja trgovine. V vseh drugih pomembnejših dejavnostih dosežene ravni čistega dobička iz leta 2001 niso dosegli, povečali pa so ga v družbah, ki se ukvarjajo z nepremi-
čninami, najemi in poslovnimi storitvami.
Čisto izgubo je v lanskem letu izkazalo 206 družb ali 33 odstotkov vseh družb na Ptujskem. Znašala je dve milijardi 243 milijonov tolarjev. V primerjavi z letom 2001 se je izguba povečala za 56 odstotkov ali s 1,435 milijarde tolarjev na 2,243 milijarde tolarjev. Povečanje izgube je v največji meri posledica slabega poslovanja nekaterih družb s področja predelovalnih dejavnosti. Težave v poslovanju so imeli v letu 2002 tudi izvozniki, ki so izvoz sicer realno povečali za 9 odstotkov Poslovni izidi temu niso sledili, čisti dobiček se je zmanjšal za 16 odstotkov, izgube pa so se v primerjavi z letom 2001 povečale za 87 odstotkov
V Mestni občini 831
samostojnih
podjetnikov
Med petnajstimi občinami na Ptujskem ima največ samostojnih podjetnikov Mestna občina Ptuj, kjer jih je registriranih 831 ali 47 odstotkov Več kot 100 jih je registriranih še v občinah Kidričevo, kjer jih je 173, v Mar-kovcih jih imajo 115, v Gorišnici 112. V letu 2002 je 1755 samo-
stojnih podjetnikov z območja Upravne enote Ptuj, kolikor jih je letna poročila oddalo, letno poročilo sta oddala tudi dva podjetnika, ki vodita poslovne knjige skladno z določbami, ki veljajo za gospodarske družbe, zaposlovalo 2630 delavcev Skoraj polovica ali 783 v lanskem letu ni zaposlovala delavcev. Že omenjena dva podjetnika pa sta v lanskem letu zaposlovala skoraj 150 delavcev, skupni dobiček pa je znašal 98 milijonov tolarjev.
Samostojni podjetniki so v letu 2002 s prodajo dosegli 31 milijard 895 milijonov tolarjev prihodkov. V primerjavi z letom 2001 so jih povečali za 12 odstotkov. Celotni prihodki so bili za eno milijardo 954 milijonov tolarjev večji od odhodkov. Po podatkih izpostave Ajpesa v Mariboru oziroma oddelka za letna poročila in bonitetno dejavnost, ki jih je pripravila Marija Skrja-nec, so samostojni podjetniki v letu 2002 dobiček v primerjavi z letom 2001 povečali za 23 odstotkov, za 4 odstotkov pa izgubo. Neto čisti dobiček je v lanskem letu dosegel eno milijardo 953 milijonov tolarjev in je za 27 odstotkov večji od doseženega v letu 2001.
Pripravila: MG
Na borzi
Ozračje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je bilo v preteklem tednu precej napeto. Enkrat za spremembo niso bili krivi padci tečajev ali pa slabo vzdušje na borzi, temve~ predvsem tečaji borznih družb, ki so skoraj nenadzorovano pridobivali na vrednosti.
Večina investitorjev in vseh drugih, ki redno spremljajo borzno dogajanje, se je spraševalo, od kod potencial za tako rast tečajev. Res je, da so vsa podjetja borzne kotacije objavila svoje polletne rezultate in pri večini smo lahko zasledili precej vzpodbudne polletne poslovne rezultate. Prav tako pa razna namigovanja na možne prevzeme družb včasih pretirano vplivajo na rast tečajev.
Slovenski blue-chip indeks, SBI 20, je tako v zadnjem tednu pridobil 52 indeksnih točk, vrednost pa se je ustavila pri 3.412 indeksnih točkah. Tudi indeks pooblaščenih investicijskih skladov je pridobil slabih 30 indeksnih točk, vrednost pa se giblje okrog 2.890 indeksnih točk. Povečan dotok denarja in prihrankov na kapitalski trg se tako ne kaže zgolj pri tečajih delnic, temveč tudi pri pozitivnih prilivih v vzajemne sklade.
Ponovno je investitorje najbolj zanimala delnica novomeške Krke, s katero je bilo sklenjenih za slabih 360 milijonov tolarjev prometa. Okrog Krke se zadnje čase spletajo razne zgodbe predvsem tiste,
0	morebitnem prevzemu te farmacevtske družbe. Tečaj se je od ponedeljka iz začetnih 44.489 tolarjev dvignil ob koncu tedna na 46.200 tolarjev. Tak porast tečaja lahko torej pripišemo dobrim polletnim rezultatom ter povečanemu zanimanju za delnice s strani tujih vlagateljev.
Tudi Petrolova delnica ni dosti zaostajala za delnico Krke po prometu. Z delnico Petrola so vlagatelji sklenili za dobrih 310 milijonov tolarjev prometa. Prav tako, kot marsikdo špekulira z možnim prevzemom pri Krki, se enako dogaja tudi s Petrolovo delnico. Čedalje več je govoric in namigovanj, da je možen prevzem v en tako daljni prihodnosti. Nenazadnje pa tudi slabe tri milijarde tolarjev čistega polletnega dobička družbe priča o dobri poslovni in strateški vodstveni politiki podjetja, tako da se za prihodnost ljubljanske družbe res ni treba bati.
Se je pa prejšnji teden veliko govorilo tudi o Istrabenzu. Kljub temu da je bilo z delnico Istraben-za sklenjenih za 110 milijonov tolarjev poslov, se je tečaj le nekoliko umiril. Pred dobrima dvema tednoma smo bili priča precej velikemu porastu cene, predvsem zaradi špekulacij o možni prodaji deleža v podjetju OMV-Istrabenz. Tečaj se trenutno giblje okrog 8.405 tolarjev.
Med najprometnejše PID-e v preteklem tednu se je ponovno na prvo mesto uvrstil Triglav steber
1	PID, ki je ob 300 milijonov tolarjev velikem prometu, pridobil slaba
2	odstotka vrednosti. Precej manj prometa, za dobrih 65 milijonov tolarjev, pa je bilo ustvarjenega z delnico Nacionalne finančne družbe 1, pri kateri se je tečaj v zadnjem tednu povišal prav tako za dobra 2 odstotka.
Jaka Binter
Ilirika, BPH, d.d. jaka.binter@ilirika.si
Zetaie • Pogovor s poslancem A. Butolenom
Idealnega volilnega zakona ni
O predlogu novega volilnega zakona smo se pogovarjali s poslancem in županom občine Žetale Antonom Butolenom, članom liberalne demokracije, ki prihaja s haloškega področja.
št. tednik: Kaj menite o predlagani ukinitvi volilnih okrajev?
A. Butolen: ^"Volilni okraji so se že prijeli, zato v javnosti ta predlog ne naleti na najboljše mnenje. Sicer pa noben volilni zakon ni idealen, tudi sedanji ni bil, sicer se ne bi moglo zgoditi to, kar se nam je v 11. volilnem okraju, ko dva in pol mandata nismo imeli poslanca."
št. tednik: Kaže pa, da boste po ukinitvi volilnih okrajev imeli se manj možnosti za poslanca ...
A. Butolen: "Morda se bo to zgodilo na posameznih področjih, sedaj so bili volilni okraji zelo različni po številu prebivalcev. Če pa bo sprejet predlog, ki predlaga absolutni preferenč-ni glas, potem pa to ni možno."
št. tednik: Kaj je vodilo liberalno demokracijo k predlogu nove volilne zakonodaje malo manj kot leto dni pred volitvami?
A. Butolen: "Moram vas popraviti. Tega ni predlagala samo naša stranka, bila je zaveza pred volitvami leta 2000, da bi se volilni zakon spremenil v prid odločanja volivcev in to je bilo zapisano tudi v koalicijsko pogodbo. In je torej to projekt koalicije, res pa je, da nekateri o tem sedaj nočejo nič slišati."
št. tednik: Kaj prinaša novi zakon?
Anton Butolen, državni poslanec in župan občine Žetale
A. Butolen: "Zakon bi naj zagotovil večji vpliv volivcev na izid volitev, čeravno je to vedno težko zagotoviti. Preferenčni glasovi bi naj imeli absolutno težo. Dve možnosti sta: listo lahko naredi stranka, potem ima tisti, ki je više na listi, več možnosti za izvolitev, pri preferenčnih glasovih pa vrstni red na listi ni pomemben. Do sedaj tega ni bilo, samo na videz je bil zmagovalec v okraju tudi poslanec. Konkretno: v okraju sem imel več kot 4000 glasov, naslednji za menoj je imel 1600 glasov, pa nisem prišel v parlament."
št. tednik: Se v predlogu
predlagajo še kakšne spremembe volilne zakonodaje?
A. Butolen: "Na klavzuri LDS smo zahtevali tudi spremembo, da v volilni enoti ne bi mogel kandidirati kandidat, ki tam nima stalnega prebivališča. Do sedaj so stranke kandidirale svoje vodilne politike tudi v volilnih okrajih, kjer pa niso prebivali."
št. tednik: Kaj pa mislite o predlogu, da župani naj ne bi bili poslanci?
A. Butolen: "To je večna tema ob volitvah. Nekateri pač mislijo, da imamo tisti, ki smo obenem župani in poslanci, prednost pri pridobivanju državnega denarja za svoje občine, prednost je zgolj v tem, da se takšen župan nekoliko bolj spozna na politiko in zna lažje voditi občino, druge prednosti pa ne vidim. O tem bo nedvomno ostra diskusija, sam ne podpiram tega predloga, posebej pa mu ne bom nasprotoval."
št. tednik: Župan kot poslanec vendarle nekoliko lažje kot drugi odpira ministrska vrata ...
A. Butolen: "To je res. Drugo vprašanje pa je, koliko je koristi od tega. Kot poslanec sem mnogim županom odprl marsikatera ministrska vrata in pripravil kar nekaj srečanj županov z ministri. Svojega položaja nisem izkoriščal."
Franc Lačen
G. Radgona • Sodelovanje dveh Radgon
Prihodnje leto brez meja
Maja prihodnje leto bo Slovenija postala članica Evropske unije in od takrat naprej bodo prebivalci jugovzhodne avstrijske štajerske in severovzhodne Slovenije živeli v prostoru brez gospodarskih meja. Za avstrijski okraj Radker-sburg (Radgona) in Gornjo Radgono s sosednjimi občinami bo to priložnost, da v centru nove Evrope oblikujejo regijo, ki bo držala korak v razvoju z ostalimi.
Med prebivalci jugovzhodne avstrijske Štajerske in severovzhodne Slovenije že obstaja medsebojno sodelovanje na številnih področjih. Zato je bilo med drugim ustanovljenih že pet delovnih skupin, ki delajo na posameznih področjih, sedaj pa so se za sodelovanje s podpi-
Foto: Miha Soštarič:
Župan občine Gornja Radgona Anton Kampus zagovarja sodelovanje s sosedi Avstrijci.
som pisma o nameri odločili med obema Radgonama. "Podpis tega pisma je zaključek večletnega dela, ki smo ga opravili s prijatelji z avstrijske strani. Mi ta projekt imenujemo "Iniciativa sosedstva; stari sosednje - novi partnerji", sodelovali pa bomo na gospodarskem, izobraževalnem, kulturnem, turističnem ter drugih področjih," je o novem projektu dejal župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš, ki je med drugim povedal, da bodo v okviru tega projekta gradili kolesarski most preko reke Mure na območju Fluttendorfa, iz Bad Radkersburga bo na grad v Gornji Radgoni speljana gondolska žičnica, povezovale pa se bodo tudi šole in vrtci iz obeh držav.
V okviru gospodarstva in izobraževanja bodo organizirali skupne osnovnošolske projektne dneve, srečevali se bodo predstavniki podjetij iz obeh držav, predstavljena pa bo tudi ponudba industrijskih poslovnih con.
Na področju kmetjstva, turizma in kulture bo v osprejdu predvsem mrežna povezava sprehajalnih in kolesarskih poti ter vinskih cest, organizirali pa bodo tudi mednarodno poletno akademijo umetnikov "Hortus". Med obema Radgonama bodo v prihodnje veliko pozornosti namenjali tudi mednarodni višji šoli tehnične usmeritve, posodabljali pa bodo tudi komunalno in prometno infrastrukturo.
"Sodelovanje z državami, ki so že sedaj v Evropski uniji je zelo dobrodošlo, saj nam bodo s svojim načinom dela pomagali, da bomo lažje vstopili med države evropske skupnosti. Upam, da začrtani projekti ne bodo ostali zgolj na papirju," je še povedal Anton Kampuš. Za omenjene projekte se bo občina Gornja Radgona prijavila na številne mednarodne razpise in sklade Evropske unije ter si prizadevala pridobiti čimveč sredstev.
Miha éostari~
Ljutomer • Komunalna problematika
Je sortirnica potrebna
Sortirnica komunalnih odpadkov Ljutomer, ki jo bodo gradile vse štiri občine upravne enote Ljutomer, bo nameščena okrog 800 metrov zračne linije od mesta Ljutomer proti vasi Pristava oziroma zahodno od predvidene čistilne naprave, ki se bo v prihodnje prav tako pričela graditi.
Kot je znano, se bo sortirnica gradila delno iz sredstev iz naslova taks za obremenjevanje okolja v znesku 20 milijonov tolarjev, preostalih 45 milijonov tolarjev pa bodo občine Križevci pri Ljutomeru, Ljutomer, Razkrižje in Veržej primaknile iz svojih proračunov v prihodnjem letu. Občina Ljutomer naj bi v letu 2004 za sortirnico prispevala 26,7 milijona tolarjev, občina Križevci pri Ljutomeru 7,4 milijona tolarjev, občina Razkrižje 3,3 milijonov tolarja, občina Veržej pa 2,6 milijona tolarjev. Okrog 5 milijonov tolarjev bodo omenjene občine prispevale še za izdelavo projektne dokumentacije.
Na javni predstavitvi lokacijskega načrta za sortirnico komunalnih odpadkov je najprej govoril Rajko Sterguljc iz mariborske družbe Urbis, ki je dejal, da je sortirnica potrebna ter da je projekt ekonomsko upravičen. V razpravi se mu je pridružila Duška Czurda iz mariborskega inštituta za ekološki inženiring, ki se je dotaknila predvsem vplivov na okolje. "Sam hrup v zaprtih prostorih sortirnice se da
kontrolirati, stroji pa ne bodo prekoračili predpisanih hrupnih normativov. Prav tako bosta tudi zrak in voda, ki bosta prihajala iz sortirnice, prečiščena v biofil-trih," je povedala Czurdova.
V	razpravi glede izgradnje sor-tirnice komunalnih odpadkov v Ljutomeru ni bilo slišati konkretnejših pripomb, čeprav se je pojavilo vprašanje, ali se s projektom morda ne hiti preveč, saj je znano, da so vse štiri občine upravne enote Ljutomer pristopile k izgradnji odlagališča odpadkov v Puconcih. Po zagotovilih Rajka Strguljca bo odvoz sortiranih komunalnih odpadkov iz Ljutomera v Puconce cenejši, kot če bi nesortirane odpadke direktno vozili v Puconce.
V	naslednjih dneh bodo tako vsi štirje občinski sveti v upravni enoti Ljutomer dokončno odločili, ali se bo šlo v izgradnjo sor-tirnice komunalnih odpadkov v Ljutomeru, pojavlja pa se vprašanje, ali so vsi dobro seznanjeni z omenjenim projektom. Občini Križevci pri Ljutomeru in Veržej sta na javni razpravi zastopala župana ter se dodobra informi-
rala o projektu, drugače pa je s preostalima občinama. Predvsem smo pogrešali najvišje predstavnike ljutomerske občine oziroma občinske uprave ter predstavnike političnih strank, saj je bil na razpravi prisoten le predsednik upokojenske stranke. Kje so bili ostali politični veljaki, ki bodo že čez nekaj dni odločali o projektu, ki se bo gradil tudi za poznejše rodove, pa nam ni uspelo izvedeti.
Občina Ljutomer kot nosilka projekta izgradnje sortirnice je že izdelala tudi terminski plan izgradnje. V tem mesecu bi tako naj občinski sveti v drugem branju sprejeli odlok o lokacijskem načrtu za sortirnico v Ljutomeru, sledila bi pridobitev gradbenega dovoljenja ter projekt za izvedbo del. V oktobru naj bi bil izbran izvajalec del, gradnja prve etape pa se predvideva še konec letošnjega leta. V začetku leta 2004 bo sledila še gradnja druge etape, sortirnica pa bi naj bila dokončana v začetku marca prihodnje leto.
Miha ëostari~
Na ljubljanskih Žalah je bilo 21. avgusta 2003 poslednje slovo od Mitje Vošnjaka - novinarja, pisatelja in diplomata, Ptujčana, ki je dal pomemben prispevek za uveljavitev in samozavest slovenskega naroda v minulem dvajsetem stoletju. Zato si je zaslužil, da naše bralce, tudi mlajše, na kratko spomnimo na njegovo sodelovanje v ustvarjanju naše novejše zgodovine.
Rodil se je leta 1922 v Ptuju, kjer je preživel otroštvo in končal gimnazijo ter se vključil v napredno mladinsko gibanje. Izhaja iz ugledne in zavedne slovenske družine. Po zasluženih njegovih prednikih imamo v Ptuju tudi Vošnjakovo ulico. V revolucionarno mladinsko gibanje ga je v Ptuju pritegnil predvsem boj protiponemčencem, ki so nasilno širili nacistično propagando. Grozili so mu in obljubljali maščevanje, ko bo tudi pri nas zavladal njihov vodja. Prav zaradi tega se je že v prvih dneh nacistične okupacije umaknil v Ljubljano, ki so jo okupirali Italijani. Tam se je že sredi leta 1941 vključil v osvobodilno gibanje. Sodeloval je v ilegalnem tisku in pri širjenju Slovenskega poročevalca. Ko so začeli izdajati glasilo mladih, revijo Mladina, ki izhaja še danes, je postal prvi urednik tega glasila in ga s svojimi prispevki tudi polnil.
Sredi leta 1943 se je umaknil na osvobojeno ozemlje, med drugim je bil sekretar pokrajinskega odbora Antifašistične mladine Slovenije. Maja 1944je vodil slovensko mladinsko delegacijo na kongres Antifašistične mladine Jugoslavije, ki je bil v Drvarju. Centralistična kadrovska politika ga je potem postavila za urednika Omladine - takratnega glasila jugoslovanske mladine.
Po osvoboditvi se je vrnil v Ljubljano, kjer je delal kot novinar, ob tem študiral in že v letu 1949 odšel v diplomatsko službo. Med drugim je bil generalni konzul v Celovcu in Trstu. Poglobil se je v težak položaj slovenske manjšine ter s svojo sposobnostjo in znanjem postal nadvse uspešen pogajalec za uveljavljanje narodnostnih pravic slovenske manjšine tako na Koroškem kot Primorskem. Pozneje je bil jugoslovanski poslanik v Berlinu (DDR) in veleposlanik na Dunaju.
Ves čas je bil tesno povezan z ljudmi v domovini. Pogosto je prihajal tudi v Ptuj - mesto svoje mladosti, kjer je imel veliko prijateljev in znancev. Bilje izjemno družaben, pol duhovitosti in vedrine, ljubil je
slovensko pesem. Ob vsakem obisku Ptuja se je dogovoril z Delavsko univerzo, pa tudi s to ali ono družbeno organizacijo, da mu je pripravila javen nastop s predavanjem o zanimivih temah z njegove diplomatske dejavnosti. Bil je pokončen mož, samozavesten in trden v svojem prepričanju, zato je tudi izstopil iz diplomatske službe, ko so ga silili v smer, ki je ni odobraval.
Veliko časa je namenjal literani in publicistični dejavnosti ter tako bogatil slovensko kulturo in zgodovino. Napisal je osem knjig. Med uspešnicami je bila že njegova prva knjiga Naša velika matura. V njej je opisal dogajanja in usodo svojih sošolcev ta-kratega 8. razreda ptujske gimnazije, ko je nemška okupacija nasilno prekinila normalen konec šolskega leta in polaganja mature. Toda dijaki so svojo veliko maturo opravljali v metežu druge svetovne vojne, v razmerah najhujših preizkušenj slovenskega človeka. Zanimivosti iz svoje diplomatske dejavnosti pa je opisal v knjigi Veleposlanikovi zapiski, kije bila prav tako uspešnica.
Po izstopu iz diplomatske službe je javno deloval še na raznih drugih področjih. Pred upokojitvijo je bil nekaj let direktor Centra za biotiko pri čebelarski družbi Medex. Takrat je tudi napisal poljudno strokovno knjigo o propolisu, ki je bila prevedena v več tujih jezikov.
Ptujčani smo ponosni, da je Mitja Vošnjak svojo mladost preživel v Ptuju, da se je tu izoblikovala njegova narodnostna zavest, idejna usmeritev, poštenost in pokončna drža ter spoštovanje vsakega človeka. To se je odražalo skozi vsa njegova dela, to je bilo vodilo skozi vse njegovo življenje.
Franc Fideršek
Majsperk • Ob sedmem občinskem prazniku
Prireditve od 5. do 20. septembra
V občini Majsperk bodo ob 7. občinskem prazniku svečano odprli osem občinskih pridobitev ter položili temeljni kamen za novo solo.
V	počastitev letošnjega občinskega praznika so že v soboto, 6. septembra, sve~ano odprli 300 m modernizirane ceste oziroma javne poti na odseku Medvedce-Sirec. Na slovesnosti v Medvedcah, ki jo je pripravil gradbeni odbor, so povedali, da so akcijo pričeli februarja letos, ko so imenovali gradbeni odbor. Da bi znižali stroške investicije, so se v akcijo vključili tudi krajani s številnimi prostovoljnimi delovnimi urami. Za izvedbo asfaltnih del je poskrbela občina Majšperk, črno prevleko pa so dobili 17. julija.
V	nedeljo, 7. septembra, pa je
bilo slovesno na Bregu pri Maj-šperku, kjer so blagoslovili križ, ki so ga postavili na mestu, kjer je stal že od leta 1935, vendar so ga pred dvema letoma morali podreti zaradi gradnje kanalizacijskega voda. Ob prisotnosti številnih krajanov in majšperške županje mag. Darinke Fakin je novi križ blagoslovil farni župnik Janko Frangež. V imenu krajanov, ki so prispevali material in denar, se je vsem zahvalil Srečko Premužič, kulturni program pa je primaknil pevski zbor Sv. Miklavža.
Prireditve ob občinskem prazniku nadaljujejo tudi ta konec
Nov križ na Bregu pri Majsperku je blagoslovil farni župnik Janko Frangež.
tedna, saj bo v petek, 12. septembra, slovesno v Narapljah, kjer bodo ob 18. uri odprli modernizirano cesto Naraplje-Lipno ter cestno razsvetljavo v Narapljah. V soboto ob 16. uri bodo v Pod-ložah svečano odprli odbojkarsko igrišče, ob 18. uri pa bo svečanost ob odprtju modernizirane ceste Piške-Trebež. V torek, 16. septembra, bodo ob 18. uri odprli modernizirano cesto Zgornja Sveča-Slapečjak, v četrtek, 18. septembra, ob 19. uri pa bodo v domu krajanov v Stoper-cah odprli mladinsko sobo.
Eden najpomembnejših občinskih dogodkov se bo zgodil prihodnji petek, 19. septembra, ob 16. uri, ko bodo svečano položili temeljni kamen za gradnjo nove osnovne šole v Majšperku.
Poleg tega so v petnajstih dneh praznovanja pripravili tudi bogat program kulturnih, društvenih, športnih in zabavnih prireditev. Osrednjo in zaključno svečanost pa pripravljajo v soboto, 20. septembra, ob 15. uri v prireditvenem šotoru, ko bodo po slavnostnem nagovoru županje mag. Darinke Fakin podelili letošnja priznanja in plakete občine ter se skupaj poveselili z ansambloma Slapovi in Polka puncČe.
M. Ozmec
Gorišnica • 70 let Marije Klinc
Kmetica, mati, pesnica in se kaj
Ob 70. jubileju kmečke žene, matere in pesnice Marije Klinc iz Gorisnice so v malem muzeju gledališke igre Prosvetnega društva Ruda Sever v GoriSnici odprli razstavo, ki v sliki in besedi govori o njenem bogatem ter vsestransko razgibanem življenju.
Slovesnosti se je v čudovitem jesensko obarvanem dnevu v petek, 5. septembra, poleg številnih domačinov in nekaterih Ptujčanov udeležil tudi rojak -dramski umetnik Zlatko Sugman iz Ljubljane.
Marija Klinc se je rodila 5. septembra 1933 v kmečki družini. Oče je imel gostilno, zato je že kot otrok srečevala ljudi, ki so ji izpovedovali svoje življenjske zgodbe. Poslušala jih je in si tako bogatila domišljijski svet. Po osnovni šoli in maturi se je vpisala na učiteljišče v Mariboru, odraščala je v družini, kjer sta lepa materina beseda in pesem bili
vedno cenjeni. Pogosto se je rada zatekala v svoj svet, razmišljala, opazovala in s srcem hodila skozi življenje.
Ob prispevkih v zbornikih ljudskih piscev in upokojencev Slovenije od leta 1996 do 2002 - Očetov grob, Pastirica Gelika, Srečanja, Sreča je opoteča - in pesmih lahko podoživljamo globoka čustva žene in matere. ki jo mnogi poznajo po neumornem delu v aktivu kmečkih žena v Gorišnici, domačini po več kot 10-letnem poučevanju verouka pri Sveti Marjeti, številni pa so jih hvaležni tudi za njene sočutne poslovilne besede ob zad-
Foto: M. Ozmec:
Med številnimi domačini in Ptujčani si je razstavo ogledal tudi Zlatko Šugman.
Foto: M. Ozmec
Marija Klinc na svoj 70. rojstni dan.
njem slovesu.
Njeno sodelovanje v zbornikih ljudskih piscev je pisatelj Janez Svajncer označil za "izraz tvornega prehajanja iz vdanega poslušalca v aktivnega ustvarjalca kulture".
V imenu domačega prosvetnega društva je slavljenki ob visokem jubileju čestitala predsednica Bernarda Kolar, njeno življenje in delo je zbranim predstavila dr. Tilka Hren iz Maribora.
Marija Klic je ob zahvali za prijeten dogodek dejala, da je vsako delo nekaj vredno, in izrazila veselje nad dejstvom, da ji je uspelo iztrgati iz pozabe kar nekaj vrednih in prijetnih spominov in jih tako ohraniti novim rodovom. S tem je pustila sled, ki se je ni treba sramovati. Ob branju slavljenkinih črtic so dogodek prijetno obogatili trio Vetrnica.
M. Ozmec
Ormož • Odkup grozdja
Sladka letina
V podjetju Jeruzalem Ormož, vinogradništvo, vinarstvo, sadjarstvo (VVS), so v teh dneh sredi odkupa ranih in srednje poznih vrst grozdja.
Kot je povedal Silvo Žižek, generalni direktor podjetja Jeruzalem Ormož VVS, poteka zaenkrat letošnja trgatev po načrtih, saj je vreme relativno lepo in ne povzroča nobenih težav, pa tudi kakovost naj bi bila po prvih podatkih zadovoljiva. Letošnji letnik dosega visoke sladkorne stopnje in nekoliko nižje kisline.
Do sedaj so v podjetju Jeruzalem Ormož sprejeli 1780 ton grozdja, kar je tretjina od pričakovane končne bere. V letošnji sezoni nameravajo skupno prevzeti 6000 ton grozdja; 2500 ton bodo odkupili, 3500 ton pa imajo lastnega pridelka. Za odkupne
cene grozdja bodo točkovnike, po katerih se določi cena odkupa, oblikovali v sredini novembra. Po besedah direktorja Žižka pa naj bi bila povprečna odkupna cena okrog 85 tolarjev za kg.
Sicer pa so v podjetju Jeruzalem Ormož VVS ob letošnji trgatvi honorarno zaposlili okrog 150 delavcev, kar jim omogoča, da trgatev poteka brez posebnih zapletov, edina nevarnost, kibi onemogočila nemoteno trgatev, bi bile obilnej_e padavine. Kot je še povedal direktor, računajo, da bo glavnina odkupa zaključena v 14-ih dneh, glede letošnje suše pa je dejal, da bo končna
Foto: MZ
Generalni direktor podjetja Jaruzalem Ormož VVS Silvo Žižek pravi, da nameravajo letos v ormoški vinogradniški kleti pridelati med 4,2 in 4,5 milijoni litrov vina.
ocena dana po koncu trgatve in v prihodnjih letih, ko bo mogoče oceniti tudi škodo, ki jo je suša povzročila na trsju.
Mojca Zemljarič
Zanimivost • Korant na Triglavu
Presenečene bohinjske krave
V nedeljo, 17. avgusta, je bil na najvišjem slovenskem vrhu nenavaden dogodek. Poleg številnih planincev se je na vrhu Triglava pojavil še lancovski korant, ki je s svojim obnašanjem in strašnim videzom zbujal veliko pozornosti.
Ni odganjal zime, saj so bile temperature v tistih dneh kar nadpovprečne. V akciji je sodelovalo 13 planincev.
Naj povemo, da je korant poleg preganjanja vročine na vrhu Triglava opravljal tudi krst novih osvajalcev najvišje slovenske gore -pa ne s planinsko vrvjo, kot je običaj, temveč z ježevko. "Ena, dve, tri", se je ponavljalo in tisti "tri" bo ostal mnogim v trajnem spominu. Pesem ob spremljavi kitare in harmonike pa je na vrhu Triglava še bolj popestrila vzdušje.
Med potjo so imeli planinci največ težav s korantovimi zvonci, saj so bile krave na planšarijah popolnoma zmedene.
Srečko Sitar
Foto: Srečko Sitar
Korant na Trigklavu ni odganjal zimo, ampak vročino.
Gomila • Otvoritev turisti~nega doma
Več kot 4000 ur prostovoljnega dela
V nedeljo, 7. septembra, je turistično društvo Gomila odprlo svoj turistični dom.
Njegova površina je 400 kvadratnih metrov, pri gradnji pa je 60 članov društva in drugih krajanov opravilo preko 4000 ur prostovoljnega dela. V njem so prostori za gostinski objekt, trgovino, frizerski salon in vinoteko. Gre za novo pridobitev, s katero se želijo vključiti v ponudbo Vinsko-turistične ceste VTC 13. Računajo, da bo dom s predvideno ponudbo zaživel v kratkem.
Na nedeljski otvoritvi je bil slav-
nostni govornik predsednik turistične zveze Slovenije Marjan Rožič. V kulturnem programu so nastopili združena godba na pihala iz Male Nedelje in Sv. Jurija, ljudske pevke iz Juršincev in fantje iz Male Nedelje. Zbrane pa je pozdravil tudi župan občine Juršinci Alojz Kaučič.
Ob koncu prireditve so posameznikom podelili priznanja, posebno zahvalo po občini Juršinci in Perutnini Ptuj.
Zmago Šalamun
Foto: ZS
Predsednik turističnega društva Gomila Martin Žajdela (levo) in predsednik nadzornega odbora Štefan Gačnik pred novim turističnim domom na Gomili
Za kvalitetnejše življenje invalidov
Društvo distrofikov Slovenije povezuje invalide, ki so vezani na invalidski voziček. Od ustanovitve leta 1969 deluje kot nacionalna invalidska organizacija na območju celotne Slovenije. Društvo ima 803 redne člane z različnimi oblikami mišičnih in živčno-mišičnih obolenj.
Društvo za odprto komunikacijo pripravlja "Humanitarni večer slovenske narodno-zabavne glasbe", ki bo v petek, 12. septembra, ob 20. uri v dvorani Tabor v Mariboru. Na njem bodo nastopili ansambli Ptujskih 5, Vesele^ Štajerke, Na-vihanke, Pogum, Štirje Kovači in Franca Miheliča ter vokalna skupina "Fantje Sv. Ane". Prireditev bo povezoval Sašo Hribar.
Izkupiček od koncerta bodo namenili za pomoč pri nakupu novega specialnega kombiniranega vozila za prevoz invalidov.
MS
Pragersko • Začetek del obvoznice ponovno preložen
Bodo obljube države tokrat držale?
Anton Čelan, predstavnik krajevne skupnosti, Rudi Kruh, predstavnik odbora za pripravo zapore ceste in železniške proge na Pragerskem, župan občine dr. Ivan Žagar, vodja oddelka za okolje in prostor Danica Sagadin -Leskovar in državni podsekretar z ministrstva za promet Gregor Ficko so se v ponedeljek, 8. septembra, v sejni sobi občine Slovenska Bistrica pogovarjali o začetku del obvoznice na Pragerskem.
Začetek gradnje se vleče že kot jara kača, saj je na zboru krajanov aprila 2002 minister za promet Jakob Prese~nik obljubil, da se bodo začela dela v za~etku letošnjega leta. Tokrat je državni podsekretar Gregor Ficko predstavil terminski plan začetka del obvoznice Prager-sko. Začetek je ponovno prestavljen na leto 2004, če bo šlo vse po planu, je zagotovil.
S predstavitvijo se niso strinjali niti predstavniki Prager-skega niti župan. Še ta teden pričakujejo odziv ministra in, po vsej verjetnosti, telefonski sestanek. Če se minister ne bo odzval, bodo krajani določili datum zapore ceste in železniške proge.
Naj spomnimo: prve ponudbe za izvajalce del so odpirali
že letos 28. marca (razpis je bil 7. februarja), vendar so morali razpis ponoviti. Prispelo je namreč pet vlog (SGP Pomgrad, .d.d., Murska Sobota, CM Celje, Strabag AG, SGP Primorje, konzorcij ponudnikov - SCT in Gradis), od tega so štiri prekoračile načrtovani znesek, ena vloga pa je bila nepravilna. 2. aprila letos so z Direkcije za ceste Republike Slovenije poslali ponudnikom obvestila o neizboru, 23. maja pa so razpis ponovili. 26. junija so ponovno odpirali ponudbe in na tej podlagi se je uprava DARS-a odločila, da bodo naročilo oddali s pogajanji. Podjetje Pomgrad,. d.d., pa je podalo zahtevek za revizijo postopka. Ali bodo postopki zaključeni še v letošnjem letu, se ne ve.
In naj spomnimo še nekaj: v lanskem letu je poslanec državnega zbora Jožef Jerovšek preprečil, da bi obvoznico Pra-gersko izločili iz državnega proračuna. V času, ko je še takratni finančni minister Anton Rop ugotovil, da bo potrebno varčevanje, je bila ravno obvoznica Pragersko tista, za katero so na državnem nivoju menili, da jo lahko izločijo iz investicijskega programa. Državni poslanec je z amandmajem dosegel, da so za obvoznico Pragersko v letu 2002 zagotovili 400 milijonov tolarjev.
Odbor za pripravo zapore ceste in železniške proge s Pra-gerskega bo počakal z odločitvijo o zapori le še do konca tega tedna.
Nataša Pogorevc
Sveti Jurij ob Ščavnici • Seja občinskega sveta
Ljudska univerza z izgubo
Na 7. redni seji sveta občine Sveti Jurij ob Ščavnici so se svetniki med drugim seznanili tudi s poročilom o delovanju Ljudske univerze Gornja Radgona.
Poslovno poročilo za leto 2002 je predstavil direktor Ljudske univerze Gornja Radgona dr. Ivan Rihtarič. Ta je izpostavil dejstvo, da vse občine ustanoviteljice (Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici) ne zagotavljajo sredstev v zneskih, ki jih je le-tem posredovala Ljudska univerza. Ta namreč pripravi izračune stroškov delovanja za naslednje leto ter občinam ustanoviteljicam sporoči, kakšne so njihove finančne obeznosti, te pa naj bi občine za naslednje leto poravnale do meseca oktobra - torej vnaprej. Sredstva za delovanje knjižnice so sicer zagotovile vse tri občine, vendar le občina Gornja Radgona
vsa zahtevana - občina Radenci je namenila 45, občina Sveti Jurij ob Ščavnici pa 75 odstotkov zahtevanih sredstev. In prav temu je Rihtarič pripisal tudi 8 milijonov tolarjev izgube v lanskem letu, prav tako pa je opozoril, da zaradi neizpolnjevanja finančnih obveznosti s strani občin ustanoviteljic ni bilo mogoče opraviti sanacije strehe na stavbi Ljudske univerze.
Na poročilo so imeli svetniki kar nekaj pripomb. Opozorili so, da lastniška razmerja glede stavbe še niso razrešena, zato tudi, dokler se to ne bo uredilo, ne bodo sodelovali pri nobeni investiciji. Prav tako jim ni zadostovala razlaga direktor-
ja o 8-milijonski izgubi Ljudske univerze. Mirko Ljubec je bil prepričan, da so načrti univerze preveliki, zato bi bilo treba normative znižati in jih prilagajati zmožnostim občin ustanoviteljic. Direktorica občinske uprave Francka Lavrenčič je poudarila, da občina Sveti Jurij ob Ščavnici denarja nima in zneskov, ki jih zahteva Ljudska univerza, tudi ne bo plačala. Svetniki so na koncu poročilo o poslovanju Ljudske univerze Gornja Radgona za leto 2002 sicer sprejeli, ob tem pa se strinjali, da se občina Sveti Jurij ob Ščavnici ne obvezuje za pokritje izgube Ljudske univerze.
Natalija Škrlec
Ljutomer • Gradili bodo poslovno-stanovanjski objekt
Nova podoba tržnice
V Ljutomeru, ob ulici Rajh Nade in na območju tržnice ter avtobusne postaje, naj bi zrasel poslovno-stanovanjski objekt s podzemno garažo, namenjeno zlasti številnim conam za pešce.
Na javni predstavitvi natečaja za pridobitev idejne zasnove celotnega projekta je izmed petih posebna komisija na podlagi sprejetih kriterijev največ točk dodelila projektantu Štefanu Balerju iz ljutomerskega podjetja Domus. Za investicijo sta najbolj "zagreta" Pošta Slovenije in domače trgovsko podjet-
je Vesna. Dokaj novi poslovni prostori pošte na Glavnem trgu postajajo pretesni in vse bolj nefunkcionalni, Vesna pa svojo trgovsko dejavnost želi razširiti še izven mestnega središča. V naložbi naj bi sodelovali tudi gradbeni podjetji Segrap iz Ljutomera in murskosobo-ški Pomgrad. Na okoli 5000
kvadratnih metrih površine poslovno-stanovanjskih prostorov je predvidenih še 700 kvadratnih metrov, namenjenih za okrog 150 parkirnih mest.
Za izvedbo naložbe bo najverjetneje ustanovljeno podjetje, napoveduje pa se, da bi bila že v prihodnjem letu projektna zasnova tudi uresničena, toda že v začetni fazi se lahko močno zaplete, saj dena-cionalizacijski postopki še niso izvedeni in je menda celo daleč do končne ureditve.
MŠ
Lenart • Kaj je odkril inšpekcijski nadzor
Županova okna v knjižnici
Lenarške knjižnice nobena od štirih občin na območju upravne enote Lenart ne financira v skladu z zakonom. Največ sredstev za delovanje ji še vedno namenja občina Lenart, kjer je tudi sedež knjižnice.
O knjižnici veliko stvari ni dorečenih tudi zaradi tega, ker ni bila sprejeta ustrezna zakonodaja. Sedaj pa je že dorečena, saj sta bila sprejeta zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo in zakon o knjižničarstvu, vzporedno njima pa več uredb in pravilnikov. Zadnji, Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižničarske dejavnosti kot javne službe, je določil mrežo knjižnic in minimalne pogoje za njihovo delovanje. Zaradi tega je višja inšpektorica za knjižnice Ruža Baric Bizjak opravila inšpekcijski nadzor tudi v Matični knjižnici v Lenartu.
Inšpektorica je v zapisniku o inšpekcijskem nadzoru v knjižnici zapisala, da Matična knjižnica Lenart ne izpolnjuje pogojev iz 36. člena zakona o knjižničarstvu, saj nima ustanovitvenega akta, in je knjižnici oziroma Ljudski univerzi Lenart, v sklopu katere knjižnica deluje, naložila, da mora v roku 3 mesecev pripraviti načrt, v katerem bo določila, kako bo v danem roku dosegla izpol-
nitev pogojev; tega mora predložiti v soglasje ustanoviteljem oziroma pogodbenim partnerjem (občine Lenart, Benedikt, Cerkvenjak in Sv. Ana). Od Matične knjižnice pa je tudi zahtevala vso dokumentacijo, ki se nanaša na sprejete in izvedene ukrepe po izlitju vode v kletne prostore knjižnice ter kdo je izvajal in financiral odpravo posledic. Inšpektorica ugotavlja, da se zamakanje še vedno nadaljuje, vlaga pa je očitna tudi v kletnih prostorih knjižnice. Pri pregledu je tudi ugotovila več nepravilnosti pri gradnji prizidka h knjižnici. V projektu so predvidena lesena okna, na prizidku pa so vgrajena PVC okna podjetja Interles, okna pa nimajo zaščitnih žaluzij.
Višja inšpektorica Ruža Baric Bizjak nam je povedala, da občina Lenart kot zavezanec v postopku na zapisnik ni ugovarjala, kar pomeni, da se z navedenim strinja. Povedala je še, da je občino Lenart pozvala, da ji predloži dokumentacijo o izvedenem javnem razpisu,
vendar še te dokumentacije ni dobila. Na osnovi ugotovljenih dejstev je zahtevala nadzor občine Lenart s strani ministrstva za finance in računskega sodišča. V primeru oken, ki jih je v prizidek vgradilo županovo podjetje in za kar ni dobila razpisne dokumentacije, pa bo zahtevala pregled s strani Urada za preprečevanje korupcije.
Na vprašanje, zakaj je prišlo pri gradnji prizidka do sprememb in zakaj so namesto lesenih vgradili PVC okna županovega podjetja Interles Lenart, je župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin povedal, da je bilo narejenih več sprememb, saj so projekti bili stari 10 let, v njem prvo nadstropje niti ni bilo predvideno, in dodal: "Eno je projekt, drugo je projekt izvedenih del. Glavni izvajalec del Lipa Lenart je bil izbran na javnem razpisu občine Lenart. Stvar tega podjetja pa je, kdo dobavi posamezne elemente oziroma opravi posamezne faze dela."
Zmago Šalamun
Ormož • Pogovor s podžupanom Brankom Kukcem
Človek kompromisov
"Kakšen človek sem? Dober," se je nasmehnil in pomislil. Po premisleku pa je ormoški podžupan in predsednik tamkajšnjega odbora LDS-a dejal: "Prepričan sem, da nisem slab, nikoli si nisem želel ustvarjati sovražnikov, zmeraj sem bil človek dialoga, saj verjamem, da sta tako politika kot tudi življenje stvar kompromisov in popuščanja napetosti. In na teh načelih sem poskušal graditi tudi svoje življenje. V kolikšni meri mi je uspelo, bodo presodili drugi."
Podžupan občine Ormož Branko Kukec je rojen leta 1946 v Ormožu. V rojstnem kraju je obiskoval osnovno šolo, nato pa so ga srednješolska pota zanesla v Ljubljano, kjer je končal zo-botehnično šolo. Iz Ljubljane ga je delo poneslo v Radence, saj je bil štipendist Zdravilišča Radenska. Ko pa je minilo poldrugo leto, se je vrnil nazaj v rojstni Ormož, kjer živi z ženo in dvema otrokoma. Kukčeva starejša hči, ki se je pred kratkim poročila, končuje doktorat iz kemijskih znanosti - iz vinarske tehnologije, iz fragmentacij. Sin študira politologijo, smer obramboslo-vje, medtem ko žena opravlja poklic specialnega pedagoga na posebni osnovni šoli.
Prva Kukčeva zaposlitev v Ormožu je bila v zdravstvenem domu. S svojo aktivnostjo v zdravstveni skupnosti, bil je tudi njen podpredsednik na območju občine Ormož, sodeloval je v strokovnem odboru za pripravo normativov in bil strokovni sodelavec zdravstvene skupnosti Slovenije, je nato skozi leta napredoval in pred dobrimi dvajsetimi leti prevzel delovno mesto predstojnika zobozdravstvene službe, ki ga opravlja še danes. Ker pa ima kot predstojnik končano samo srednjo zdravstveno šolo, mu pri delu pomaga tudi strokovni vodja, sam pa je več ali manj organizacijski vodja in skr-
Branko Kukec
Foto: Mojca Zemljaric
bi za organizacijo in poslovanje.
V mladosti se je prvi mož ormoškega LDS-a veliko ukvarjal s športom. Bil je član rokometne ekipe Ormoža (ko je Ormož igral v prvi ligi) in član mladinske in B-članske nogometne ekipe Olimpije. Poleg športa pa se je v življenju veliko ukvarjal tudi z vinogradništvom, a je zaradi krize, v katero je zašlo naše vinarstvo, del vinograda prodal, del pa ga oddal v zakup. Sicer pa ima Branko pri vseh aktivnostih malo prostega časa. Do poškodbe, ki ga je doletela letos maja, je rekreativno kolesaril, hodil enkrat ali dvakrat tedensko plavat in v savno. Trenutno se zaradi poškodbe ramena s športom ne more ukvarjati, ko pa bo ozdravel, že razmišlja, da se bo ponovno lotil rekreativnega kolesarjenja in plavanja.
Ormoški podžupan Branko Kukec se je s politiko začel aktivno ukvarjati šele takrat, ko je na-
stala stranka Nova Slovenija in ko je v Sobotni prilogi Dela objavil članek z naslovom Komunizem na smetišču zgodovine. "In na podlagi tega članka me je vlada animirala, da bi v Ormožu prevzel vodenje LDS-a. Izgleda, da sem v omenjenem članku pojasnil vse svoje politične nazore, na podlagi česa sem nato na prigovarjanje pristal na vodenje LDS-a v Ormožu in od takrat sem tudi predsednik tukajšnjega odbora stranke," je pojasnil Ku-kec.
Ob vprašanju, za kaj si kot podžupan občine Ormož prizadeva, je dejal, da smo ga dobili na zelo kočljivem vprašanju. "Na to vprašanje je zelo težko odgovoriti," je dejal. "Boljši odgovor bi verjetno našli pri županu oziroma v zakonodaji o delovanju občinske uprave. Hm, počnem pač tiste stvari, za katere me pooblasti župan."
Prioritetne naloge, ki bi jih morala občina Ormož izvršiti, pa so po njegovem mnenju gradnja mostu za povezavo s Hrvaško, hitra cesta Ormož - Slovenska Bistrica, v kar bodo morali vložiti ogromno truda. "Kar pa se tiče ožjih problemov, bomo morali dati poudarek na medobčinsko sodelovanje s sosednjimi občinami, imamo pa seveda tudi probleme, ki jih ima vsaka lokalna skupnost," je še zaključil.
Mojca Zemljarič
Ptuj • Pokrajinski muzej gostoval v BiH
Gojkovîcevl portreti v Tuzli
že v lanskem letu se je zaCelo medlnstltuclonalno In mednarodno sodelovanje med muzeji Slovenije In Bosne in Hercegovine. Septembra lani je v Pokrajinskem muzeju Ptuj, v Miheličevi galeriji, gostovala razstava Najlepši listi sveta iz Muzeja grada Sarajeva. Naslednji mesec je Pokrajinski muzej Ptuj pripravil razstavo Sodobna likovna poetika na Slovenskem / Ptujski slikarji druge polovice 20. stoletja, s katero so gostovali v Muzeju grada Sarajeva.
Na razstavi je bilo predstavljenih 8 ptujskih umetnikov in 16 umetnin iz zbirk ptujskega muzeja. Izbor umetnikov in umetnin je pripravila kustodinja galeris-tka Stanka Gacnik. Razstavo je spremljal tudi dvojezični katalog. V Bosni in Hercegovini je doživela izredno medijsko odmevnost, zato so Ptujčani z njo gostovali se v Travniku, Visokem in Tuzli.
Gostovanje v Tuzli je obrodilo sadove za nadaljnje sodelovanje, saj je Mednarodna galerija portretov povabila kiparja Viktorja Gojkoviča, ki je odličen portretist, da pripravi razstavo.
Odprtje razstave je bilo prejšnjo sredo, Viktor Gojkovič pa je razstavil petnajst portretov v bronu in mavcu.
Na razstavi je uvodoma spregovoril direktor Mednarodne galerije portretov, Cazim Sarajlic, o sodelovanju med slovenskimi in bosanskimi institucijami je spregovoril direktor ptujskega muzeja, Aleš Arih, o delu Viktorja Gojkoviča pa je spregovorila Stanka Gačnik. Razstavo je odprl župan Tuzle, Jasmin Imamovic.
Za kulturni del programa je poskrbel mešani pevski zbor Leopolda Volkmerja, pod vodstvom Evice Ceric. Zbor deluje v okviru slovenskega kulturnega društva, ki mu predseduje Slavica Pavlovic, ki že preko štirideset let živi v Tuzli, sicer pa je doma z Jesenic.
Odprtja razstave se je udeležilo veliko število domačih ljubiteljev likovne umetnosti, pa tudi predsednik uprave Mercatorja, Zoran Jankovič, ter Stanko Bro-
mači gospodarstveniki in kulturniki, s ptujske strani pa ob direktorju muzeja, Alešu Arihu, še direktor uprave Mestne občine Ptuj, mag. Stanko Glažar, direktor Term Ptuj, Andrej Klasinc, predstavnik Vinarstva Slovenske gorice Haloze, Branko Zajko, in direktor LTO Ptuj, Tedej Boj-nec. Pogovarjali so se o možnostih gospodarskega in kulturnega sodelovanja.
Župan je posebej poudaril sodelovanje mesta Tuzle z družbo Mercator iz Ljubljane, ki je v mestu začela graditi svoj trgovski center, kar je v tem letu tudi največja naložba v Tuzli, vredna preko 30 milijonov evrov
Kot spremljevalec ptujske delegacije sem obisk Tuzle izkoristil za številne pogovore o današnji Bosni in Hercegovini, ki je v zadnji vojni plačala velik krvni davek, življenje je izgubilo okrog 200.000 ljudi, danes je pod upravo mednarodne skupnosti, gospodarstvo je v zelo težkem stanju, brezposelnost velika, dohodki ljudi so majhni in neredni, tudi pokojnine ne prihajajo redno, direktorica muzeja, Vesna Isabegovic, je dejala, da se je muzej v zadnjih desetih letih sedemkrat selil, da so zmanjšali število zaposlenih na minimum in da nimajo ustreznih pogojev za delo. Kot primer je navedla, da ima do konca leta za potne stroške še samo 100 konvertibilnih mark. V Bosni in Hercegovini je plačilno sredstvo namreč konvertibilna marka, ki ima vrednost stare nemške marke, brez problemov pa se lahko plačuje tudi z evri. Cene so nekoliko ni-
Mednarodna galerija portretov
Mednarodna galerija portretov v Tuzli je bila ustanovljena 1964. leta. Njihova osnovna usmeritev je portret. Ze v letu 1967 so organizirali prvi kvadrinale jugoslovanskega portreta, do leta 1989 so imeli sest razstav jugoslovanskega portreta. Leta 1980 so organizirali prvi mednarodni bienale portretov v risbi in grafiki. Celo med zadnjo vojno so organizirali razstave. Galerija ima preko 4000 umetniških del. Danes je galerija v zelo težkem finančnem položaju, saj ne dobiva rednih sredstev za svoje delovanje, ne od občine (ki je ustanovitelj galerije), ne od kantona. V galeriji je stalna razstava del tuzlanskega slikarja Ismeta Mujezinovica ter stalna razstava jugoslovanskih umetnikov, portretistov. Med slovenskimi umetniki smo zasledili: Franceta Peršina, Kiarja Meška, Mišo Pengov, Ivana Lovrenčiča, Draga Tr-šarja, Janeza Boljko ter Mirsada Bergerja, ki danes živi v Sloveniji.
dnjak, ki v Mercatorju skrbi za nove trge, službeno pa je največ v Zagrebu. Mercator je zgradil in gradi v Bosni in Hercegovini kar pet trgovskih centrov.
Gojkovičeva razstava v Tuzli je bila povod za širšo predstavitev Ptuja v tem vzhodnobosanskem mestu, ki je središče Tuzlanskega kantona (Bosna in Hercegovina je razdeljena na 11 kantonov). Razgovora, ki ga je pripravil tuzlanski župan Jasmin Imamovic (je tudi pisatelj in v ptujski knjižnici je na voljo njegova knjiga Ubijanje smrti, ki opisuje težke čase zadnje vojne v Bosni in Hercegovini), so se udeležili do-
Župan Tuzle, Jasmin Imamovic, Zoran Jankovič in Stanko Bro-dnjak pred odprtjem Gojkovičeve razstave v Tuzli
Portreti kiparja Viktorja GojkoviCa
Viktor Gojkovič je po končani šoli za oblikovanje v Ljubljani nadaljeval s študijem kiparstva pri prof. Zdenku Kalinu na Akademiji za likovno umetnost. Diplomiral je 1971 pri prof. Dragu Tršarju. Studij je nadaljeval na specialki za restavratorstvo in konservatorstvo pri prof. Mirku Subi-cu. Bil je ustanovni član likovne skupine Grupa Junij, s katero je dosegel mednarodne razstave in uspehe. Nekaj časa je poučeval plastično oblikovanje na Pedagoški fakulteti v Mariboru, danes je zaposlen kot restavrator specialist svetnik na Zavodu za kulturno dediščino Slovenije v Mariboru.
Kot je zapisala Stanka Gačnik, sodi Viktor Gojkovič med generacijo, ki je zaznamovala kiparsko umetnost druge polovice 20. stoletja. Gojkovičeva portretna kiparska dela govorijo o enkratnem povezovanju napetosti sklenjene oble forme človeške glave na eni strani in na drugi slikovite spontanosti hitre in neponovljive geste umetnikovih rok, ki dodatno razgibajo ter razčlenijo vzporedne in navzkrižne bravure. Gojkovič upodablja zgolj človeške glave. Njegovi portreti so hitri zapisi človeškega karakterja, ujetega v danem trenutku, mojstrsko oblikovanega, kjer kipar z minimalnimi posegi in avtorskim rezenjem površine hkrati doseže osebno razpoznavnost portretiranca.
Spgalerija
Í I I-.Î I i ^ 'i
&	=ssav. SÏ33 «TB.
Í 1 â ,1 Ï
Ptujska delegacija z direktorjem galerije pred galerijo v Tuzli: od leve: Aleš Arih, Čazim Sarajlic, Stanka Gačnik, Viktor Gojkovič in mag. Stanko Glažar
žje od naših.
Tudi stanovski kolega, Sinan Alic, direktor in odgovorni urednik Fronta slobode, časopisa, tednika, ki izhaja že 60 let, je povedal, da časopisi težko živijo, saj je težko dobiti reklame, ljudje pa nimajo denarja za časopise. Zanimiv pa je podatek, da se je po vojni število mešanih zakonov povečalo (v Tuzli živi nekaj nad 40% Bošnjakov, približno 20% je Hrvatov in Srbov, ostalo so Židje, Cehi, tudi Slovencev je nekaj), kar priča, da je ljubezen vendarle nad nacionalizmom.
Franc Lačen
Tuzla danes
Mesto Tuzla ima danes okrog 165.000 prebivalcev in je središče Tuzlanskega kantona s 14 občinami. Ime mesta je turškega izvora. Mesto se prvič omenja leta 950. Leži na blagem planinskem področju s karakterističnim naravnim, geomorfološkim in hidrografskim bogastvom. Tuzla je znana po slanem jezeru, na izviru slane vode je bilo leta 1914 zgrajeno znano zdravilišče Slana banja. Zaradi posedanja (rudnik soli) je bilo zdravilišče v devetdesetih letih porušeno in se danes nahaja v renoviranem hotelu Bristol.
Mesto se ponaša s cerkvami, ki so kulturni spomeniki: Sarena džamija, Caršijska džamija, Poljska džamija, cerkev sv. Petra ter srbska pravoslavna cerkev. V Tuzli je živelo veliko število znanih umetnikov: Zivko Crnogorčevič, Meša Selimovič, Đorđe Mihajlovič, Adela Ber - Vukič, Franjo Le-der, Ismet Mujezinovič.
AKCIJSKA PRODAJA V METALKI PTUJ
•	kuhinjske nape
» štedilniki na trda goriva, kamini
• peči na kurilno olje I nasadna pomivalna korita, INOX • električni radiatorji DeLonghi
•	kamp oprema
• žari na oglje, litoželezni • akumulatorji VARTA
Delovni čas od 7'-18' sobota od 7"- 13'
Metalka Trgovina d. d.
Prodajni center Ptuj Rogozniška 7. tel: 02/749 18 00
MÍTŮLKA' TRGOVINA
M
poklicna oblačila, rokavice, obutev.
Zaščit
Zaěčita Ptij d.o.o., Rogozniika cesta 14, Plij Tel: 02 779 7111

Rabljena vozila
TIP	LETNIK CENA		OBUUBA KUPCU:
			
AUDI A6 2,8 guattro	1994	1.500.000	- Brezplačen
CHRYSLER VOY 3,3 LE	1996	1.800.000	preizl(us
DAEWOO NEXIA 1,5	1998	650.000	- 105 točk
DAEWOO NUBIRA WAGON 1,8 2000		1.750.000	kontrole
DAEWOO NUBIRA WAGON 1,6 1998		990.000	na vozilu
FIAT BRAVA 1,6 SX	1997	1.260.000	- Tehnična
FIAT BRAVO 1,2 16V SX	2000	1.490.000	kontrola
FIAT PUNTO 1,2 - 16V, ELX 3V 2000		1.600.000	po 2000
KIA SPORTAGE 2,0 MRDi	1998	1.700.000	prevoženih
KIA SPORTAGE 2,0 MRDi	1999	2.250.000	kilometrih
OPEL ASTRA 1,6	1998	1.330.000	- F^moč na cesti,
R ESPACE 2,8 RXE	1993	720.000	vleka ali
VOLKSVAGEN GOLF 1,8	1999	2.850.000	popravilo
			- 3 mesečna
Testna vozila			tehnična
			garancija
			
CLIO EXP 1,5 dCi, 5V	2002	2.290.000	(za določena vozila)
KANGOO PRIV. 1,5 dCi, 80 KIV1 2003		2.990.000	
RENAULT
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si
Foto: Fl
Foto: Fl
Predstavljamo vam ... • MoPZ ''Jezero'
Pesem za vse življenje
Na letošnji reviji upokojenskih pevskih zborov 23. avgusta v avli Šolskega centra Ptuj sta selektorja Franc Lačen in Slavica Cvitanič za nastop na republiškem srečanju v Komendi izbrala moški pevski zbor "Jezero" Društva upokojencev Budina Brstje, ki vam ga v nadaljevanju sestavka podrobneje predstavljamo.
Zbor vodita zborovodja Ladislav Pulko in predsednik Franc Kuhar, ki v DU Budina Brstje opravlja tudi funkcijo podpredsednika. Zbor deluje od leta 1999 in je bil ustanovljen na pobudo takratne predsednice DU Budina Brstje Marije Cvetko. Ideja o ustanovitvi zbora se je v društvu porodila februarja, leta 1999, po pevskih avdi-
cijah pa so nato maja sklenili, da zbor začne aktivno delovati. Na pevske avdicije se je skupno prijavilo 24 pevcev, od katerih so jih za petje v zboru izbrali 15. Prve nastope so izvedli že jeseni istega leta, ko so nastopili na martinovanju, kasneje pa so se javnosti predstavili še na silvestrovanju. Že naslednje leto so v novih uni-
formah nastopili na proslavah ob materinskem dnevu in dnevu žena v Spuhlji in Budini. MoPZ "Jezero" DU Budina Brstje se je v letu 2000 začel udeleževati tudi Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, z veseljem pa nastopajo tudi na razglasitvi za najbolj urejeno kmetijo v Mestni občini Ptuj. Še istega leta so s

Ç »
.m J*
i Ř i
.t ^
): Arhiv
Člani MoPZ »Jezero« DU Budina Brstje: Branko Vajda, Martin Šilak, Kondrad Zelenik, Slavko Brglez, Edi Grandl, Janez Žitnik, Janez Lovrenko, Viktor Prelog, Franc Kuhar, Marjan Veršič, Jakob Tement, Janez Kuhar, Stanko Hercog, Anton Cvetko, Stanko Mohorko in zborovodja Ladislav Pulko (prvi z desne).
svojim petjem prisostvovali pri postavitvi klopotca na Borlu, na Karitasovi prireditvi in na svečanostih v podjetju Čisto mesto Ptuj. Dandanes s pesmijo radi obogatijo program gasilskih občnih zborov v svoji bližnji okolici, z veseljem pa prisostvujejo tudi na družabnih prireditvah v domačem kraju, udeležujejo se kulturnega maratona, ki ga organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti — Območna izpostava Ptuj, 13. maja 2001 pa so zabeležili tudi svoj prvi koncert, ki so ga izvedli v sodelovanju z žensko pevsko skupino Spominčice. V tem letu so s svojim petjem obogatili tudi kulturni program srečanja upokojenskih društev podravske regije v Majšperku, 17. aprila 2002 pa so prvič nastopili tudi na Območni reviji malih pevskih skupin. 20. junija istega leta so zapeli na ustanovnem občnem zboru Pokrajinske zveze društev upokojencev za Spodnje Podravje, 15. avgusta pa so se udeležili prvega srečanja pevskih zborov pod naslovom Štajerska poje na Vurberku. V letošnjem letu so med drugim zapeli na Območni reviji malih pevskih zborov in pevskih skupin, 23. avgusta pa so bili na I. reviji upokojenskih pevskih zborov na Ptuju s strani žirije izbrani, da se udeležijo republiškega srečanja v Komendi.
Člani MoPZ "Jezero" DU Budina Brstje imajo vaje dvakrat tedensko, po besedah predsednika in zborovodja pa zelo dobro sodelujejo tudi z DU, še posebej s predsednikom Francem Strelcem in blagajničarko Marico Frajnkovič.
Mojca Zemljarič
Ptuj • Finale mis Slovenije
Ze dvanajsta mis Slovenije
V nedeljo bo v Cankarjevem domu v Ljubljani finale 12. izbora za mis Slovenije. Med dvanajstimi finalistkami so tudi tri dekleta s Ptujskega: Adelina Bombek iz Cirkulan, Maja Tofant iz Ptuja in Monika Zajšek iz Skorbe.
V hudi konkurenci deklet iz cele Slovenije bodo poskušale narediti največ. Finalno prireditev bo, podobno kot že pol-finalno v Podčetrtku, pričela
Foto: Črtomir Goznil<
Cvet lepote s Ptujskega upa na najboljše v letošnjem finalu
Maja Tofant, Adelina Bombek ima številko pet, Monika Zaj-šek pa številko devet.
Največ točk bo dekletom prinesel sobotni razgovor s člani žirije v domačem in tujem jeziku, odločitev o letošnji mis Slovenije in njenih dveh spremljevalkah pa bodo sprejeli po finalnem nastopu. Med finalistkami 12. tekmovanja za mis Slovenije bodo bralci One izbrali miss Ona, akreditirani fotografi bodo izbrali mis fo-togeničnosti, na spletnih straneh www.miss-slovenia.com pa bo mogoče glasovati za mis interneta.
Mis Slovenije 2003 se bo udeležila finanlnega tekmovanja za mis sveta, ki bo 6. decembra v novem, mondenem obmorskem središču Sanya na jugu Kitajske.
Nova vas • Zlati par Lacko
Petdeset skupnih let
Devetega avgusta letos sta zlato poroko praznovala Ljubica in Milan Lacko iz Nove vasi pri Ptuju 90.
Prvič sta se poročila pred natanko 50 leti. V zakonu so se jima rodili trije otroci, danes ju razveseljuje šest vnukov in dva pravnuka. Zlati ženin je bil zaposlen pri Kmetijski zadrugi Ptuj, zlata nevesta je vseskozi skrbela in še danes skrbi za dom. Ker na kmetiji, ki sta jo
sicer predala sinu, dela nikoli ne zmanjka in so dobodošle vsake roke, pomagata, kolikor moreta. Vzameta pa si tudi čas zase, za sprehode, za dopust v toplicah.
Zlatoporočencema Lacko tudi naše iskrene čestitke!
MG
Ptuj • Največja Pikapolonica
Vse za otroka na enem mestu
Podjetje Pikapoka, d.o.o., Destrnik, je pred dnevi v prostorih nekdanje Delte, Slomškova ulica 3, uredilo največjo prodajalno z igračami, otroško opremo in tekstilom kot dodatnim programom za otroke do šestih let na Ptuju.
Na 250 m2 površine je zbran asortimant "vse za otroka" najboljših domačih in tujih proizvajalcev. Starši in otroci so že v nekaj dneh spoznali prednosti nove trgovine, ki je sicer bolj samopostrežnega tipa, vendar še vedno prihaja do izraza svetovanje, ki ga kupci v trgovinah z blagovno znamko Pikapolonica že dobro poznajo. Z novo trgovino, ki je enkrat ve-
čja od dosedanje, so izboljšali pogoje dela tudi za prodajalce, kupcem pa omogočili večjo preglednost ponudbe. Z novo Pikapolonico je pridobil na pomenu še en predel Ptuja, ki je nekaj časa životaril, ker v opuščenih prostorih nekdanje Delte, ni bilo življenja. Zdaj so jih pomagali revitalizirati uveljavljeni trgovci.
MG
Foto: Črtomir Goznil<
Zlatoporočenca Ljubica in Milan Lacko
Foto: Langerhoic
"Joj, koliko igrač na enem mestu, ne vem, kam bi gledal, kaj bi izbral", je bil v zadregi tudi malček na fotografiji, ki je skupaj s starši obiskal novo prodajalno Pikapolonica v Slomškovi ulici 3 na Ptuju (prostori nekdanje Delte).
Hajdina • Varno v šolsko leto
Srečanje s policistom
Tudi na osnovni šoli Hajdina so se ob začetku novega šolskega leta s posebno pozornostjo posvetili prometni varnosti, ob tem pa na šoli pripravili najrazličnejše aktivnosti.
Ob poteh v šolo in prehodih za pešce, kjer so posebej kritične točke in je zelo gost promet, so za varnost najmajših udeležencev v prometu skrbeli hajdinski upokojenci.
Minuli petek dopoldan pa so na šoli Hajdina pripravili prav posebno srečanje najmlajših - učencev 1. razreda 9-letke, s policistom Martinom Žunkom, vodjem policijskega okoliša, ki je šestletnikom po-
drobneje predstavil delo policista, opremo, ki jo policisti uporabljajo pri svojem delu, in policijsko vozilo. Otroke z razredničarko Karmen Jerenko in vzgojiteljico Dragico Rozman je policist kasneje povabil še na kratek sprehod po varni šolski poti v bližini šolske zgradbe, kamor se tudi sicer pogosto odpravijo na potep.
TM
Foto: TM
Maribor • Uprava Merinke se obnaša gospodarno in odgovorno
Merčevega sanacijskega programa ni nihče videl
Glede na ~lanek z naslovom Ali bo v Merikopu prišlo do ste~aja, ki je bil objavljen v 34. številki Tednika, je vodstvo Merinke, d.d., in Merikopa, d.o.o., želelo dati dodatna pojasnila v zvezi z izjavami delavcev, zato smo jih obiskali in nastal je tale zapis.
Direktor Merinke, d. d., Darko Planine je dejal, da je Merin-ka, d.d., večinski lastnik Merinke Merikopa, ki je kot d.o.o. svoja pravna oseba, ima svojega direktorja in svoje poslovanje. Merin-ka Merikop je invalidsko podjetje in je v ~asu, ko so se izdelovale nogavice, imelo svoje poslovanje in svojo proizvodnjo, kasneje pa ni opravljalo drugega kot storitve režijskega dela za Merinko, d.d., na osnovi pogodbe, ostali so vsi invalidi in nekaj zdravih delavcev. Vinko Mere je bil hkrati direktor Merinke, d.d., in Meri-kopa, saj Merikop nikoli ni imel posebej direktorja.
Od februarja je Merikop v blokadi s strani države zaradi neplačevanja davka na dodano vrednost in prispevkov. Od meseca maja so delavci na čakanju, ker Merikop ni delujoča družba, saj ne ustvarja dohodkov. Že v letu 2002 je bila Merinka Meri-kop večkrat opozorjena kot invalidsko podjetje od ministrstva za delo, je tudi v prisilni poravnavi, kljub temu pa ministrstvo za delo noče dati soglasja za stečaj podjetja, kljub temu da le-ta ne deluje. Delavci so že tri mesece na čakanju, v tem času pa je večina dala izredne odpovedi zaradi neizplačanih osebnih dohodkov.
Ko je bila prekinjena pogodba o opravljanju storitev režijskega dela, je uprava predlagala stečaj Merikopa. Sodišče je uvedlo stečajni postopek, uprava Merikopa pa je zato, ker ni dobila soglasja ministrstva za delo, stečajni postopek preklicala. Ponovno je bilo zaprošeno za stečaj, ministrstvo pa ne da odgovora; očitno Merikop tega soglasja ne bo dobil. Invalidsko podjetje obstaja tako dolgo, dokler je v njem zaposlenih vsaj 40 odstotkov invalidov, in ta pogoj še vedno obstaja, saj je zaposlenih še 8 invalidov. Država invalidskim podjetjem pomaga tako, da jim odstopi prispevke. Tako Merinka Merikop teh prispevkov ni plačevala, denarja za to pa ni dobila, kot nekateri zmotno mislijo.
"Zadnji dve plači in znesek regresa je delavcem izplačala Me-rinka, d.d., na osnovi obveznosti
Merinke do Merikopa, s tem pa smo svoje obveznosti poravnali, tako delavci Merinke Merikopa ne morejo več terjati plač za julij in avgust," je povedal Darko Pla-ninc.
Janko Repič, komercialni direktor Merinke, d.d., je mnenja, da kadar imajo ljudje preveč časa in se zavedajo demokracije, govorijo in pišejo neumnosti, ne da bi se vprašali, kaj se z njimi dogaja, ker so še do nedavnega sodelovali in potrjevali stvari, ki jih danes blatijo. "Zakaj Janko Zakel-šek, Ida Planinc in Vinko Merc niso ostali v podjetju - kakšni so razlogi? Bili so odstranjeni iz krivdnih razlogov. Najprej je treba pomesti pred svojim pragom, pravi stari pregovor. Veliko delavcev si je oddahnilo, ko so izven ograje podjetja Merinka, d.d., postavili Janka Zakelška, Ido Pla-ninc in bivšega direktorja Vinka Merca, ki še danes želijo podjetju samo slabo. Zakaj se skrivajo, česa se bojijo, če so tako pametni, naj pridejo pomagat (še vedno so zaposleni v podjetju Merikop, d.o.o.), seveda če se ne bojijo odgovornosti.
V nadzorni svet Merinke, d.d., nas je potrdila skupščina podjetja, in to s 100-odstotno večino za štiri leta. Ti isti lastniki so nas ponovno izvolili za naslednja štiri leta - zakaj, če smo delali slabo?
Vidi se, da bivšemu pravniku, g. Zakelšku, tudi to ni jasno. Ne Janko Repič, temveč nadzorni svet potrjuje odločitve. Tako je nadzorni svet vedno predlagal upravi možnosti in usmeritve v dobro podjetja. Vemo pa, kako je bilo in je možno gospodariti v težki tekstilni stroki. Tudi reklamacije smo reševali vedno skupaj proizvodnja, kontrola in prodaja. Vedno smo jih rešili v smislu dobrega gospodarja, pridobili smo nova tržišča in dokazali, da lahko Merinkino blago prodamo tudi na zahtevne trge (Belgija, Danska, Avstrija, ZDA). Uspelo nam je ostati na tržišču s pomočjo vseh delavcev, ki so se odpovedali svojemu rednemu zaslužku, in to celo za obdobje šestih mesecev. Je to beg pred odgovornostjo?
Žal je s stališči, ki so bili predstavljeni lastnikom, svetu delav-
cev in sindikatu, odstopil stari nadzorni svet, ne glede na odgovornost, pred katero verjetno beži g. Zakelšek s svojim delom, ki ima za podjetje Merinka že posledice, a o tem naj odloča sodišče.
Janko Zakelšek je edini v podjetju Merinka, d.d., upravljal z dokumenti dezinvestiranja, priprav pogodb in ocenitev. Kot bivši pravnik je bil odgovoren za vse pravno formalne zadeve, ki so bile pisane ali preverjene s strani njegovega peresa, pri tem ga opozarjamo na velike nepravilnosti. Verjetno zaradi kakovosti dela bivši pravnik J. Zakelšek ni bil v izboru v ožje vodstveno strukturo podjetja z individualno plačo, o kateri pa tako kot o višini plače odloča direktor podjetja (tako je bilo tudi v času V. Merca); pogodbe je pripravljal g. Zakelšek.
Veliko delavcev si je oddahnilo, ko je moral J. Zakelšek, ki jih je velikokrat opeharil, zapustiti podjetje. Kar pa se tiče sejnin nadzornega sveta, bi g. Za-kelšek moral vedeti, da jih potrjuje skupščina podjetja."
Glede štipendije družinskega člana g. Repiča velja omeniti, da je pogodbo sestavil g. Zakelšek, podpisal pa direktor Vinko Merc. Delnice g. Repiča so še vedno v podjetju Merinka Delnica v takšnem obsegu, kot jih imajo drugi - certifikat.
"Glede lastništva pa mora biti jasno, da živimo in delamo v kapitalski družbi, torej nam je vseeno, za koga delamo, spoštovati pa je potrebno pravice delavcev. Nikdar ne bomo govorili, da so stvari v Merinki, d.d., odvijale vedno optimalno, vendar pa vedno z namenom dobrega gospodarja, zato ne morem razumeti pričevanj Janka Zakelška, Ide Planinc in Vinka Merca."
Vojko Kravanja, finančni direktor, je dejal, da je Merinka Me-rikop, d.o.o., že od leta 2002 "navidezno podjetje", potem ko se je v njej prenehalo z dodela-vnimi posli konfekcioniranja nogavic za nemške partnerje. Edina dejavnost so bile iz matične družbe prenešene upravljalske in strokovne funkcije, ki so jih op-
Sedem (ne)pomembnih dni
Levica in desnica
Za nekatera slovenska (in okoliška) dogajanja pravzaprav ne bi mogli najti boljše prispodobe, kot je znana "modrost" o levici, ki ne ve, kaj počenja desnica. Posamezni dogodki dobivajo namreč tako čuden tok in tako nenavadne preobrate, da preprosto ni mogoče verjeti, da bi se kdo pretirano trudil, da bi vse skupaj vendarle obvladovali z večjo mero razumevanja in sporazumevanja, strpnosti in modrosti, predvsem pa tudi skupne odgovornosti.
Pred dvema, tremi dnevi so nas predstavniki kulturnikov in kulturnega ministrstva na nacionalni televiziji družno prepričevali, da so enotno proti nameravani uvedbi novega načina obdavčevanja "duhovne produkcije" ali
bolj prozaično - avtorskih honorarjev za kulturne ustvarjalce (med katere sodijo tudi novinarji). Seveda bi se "enotnosti" izvajalcev in oblastnikov lahko samo veselili, saj le-ta ni ravno pogosta in vnaprej dana, vendar pa pri celotni zadevi ne gre za "enotnost" in "protest" zoper nekaj, kar enim in drugim vsiljujejo nekakšni sovražniki in kulturni nevedneži, nekakšna sila, ki ni niti v dosegu kulturnih proizvajalcev niti kulturnih oblasti. Nova davčna formula je namreč nastala v neposredni soseščini kulturnega ministrstva, na istem domačem zeljniku, pod okriljem iste vlade - v ministrstvu za finance. Zaradi tega pa že lahko razmišljamo drugače in se moramo predvsem vprašati, kako deluje vlada, kakšna ja
komunikacija (in koordinacija) med posameznimi ministrstvi (in njihovimi bazami), kjer se pripravljajo posamezni vladni ukrepi in pomembne sistemske rešitve.
"Odločno" televizijsko nastopanje funkcionarja kulturnega ministrstva tako postaja vse prej kot resna in prepričljiva zadeva. Za javnost niso nič več relevantni njegovi podatki o tem, kako ima to stvar urejeno preostala Evropa, ampak predvsem pojasnila, zakaj se tokrat naši (vladni!) finančniki odločajo za nekaj drugega, različnega od tistega, kar sicer pozna in prakticira Evropa. Predvsem pa, zakaj znotraj vlade, se pravi med obema ministrstvoma, niso izkoristili vseh možnosti (in vseh argumentov) ter poiskali takšnih reši-
ravljali najbolje plačani delavci -neinvalidi.
"To je znano tudi Janku Zakel-šku, ki kot koristnika teh ugodnosti omenja zgolj Repiča in Kravanja, pozabi pa na sebe in svojega šefa Vinka Merca.
Dejanska situacija v Merikopu je naslednja: nova uprava Merinke, d.d., ki je nasledila Merca, je ugotovila, da velika večina invalidov že nekaj let nima produktivnega dela in je povečini doma na čakanju. Ko je hkrati znižala število prejemnikov višjih plač, preostalim v Merinki Merikopu pa znižala plače, se je mit o dobičkonosnosti Merikopa porušil. Ugotovljena je bila nesmiselnost in nerentabilnost poslovanja, Zato JE Merinka, d.d., prekinila sodelovanje z Merinko Meriko-
pom s šestmesečnim odpovednim rokom in zaposlila polovico njenih delavcev, drugih pa zaradi razlogov ekonomičnega poslovanja ni mogla, saj ni socialna ustanova. Žal gre pri tem pretežno za invalide. Direktorju družbe Meri-kop ni preostalo drugega, kot da predlaga stečaj. Ker so se na seznamu odvečnih znašli tudi Zakel-šek, Planinčeva in Merc, je njihov neizmerni bes razumljiv, še sploh slednjih dveh, ki sta bila zaradi packarij suspendirana; suspenz je bil na osnovi 'pravne zakonodaje' (citat iz Zakelškove izjave) preklican. Suspendiran je bil tudi sindikalni predsednik Zakel-šek, vendar z mesta sindikalnega predsednika, ne pa z delovnega mesta, kot se prebere v časopisnem članku.
Zakelšek govori o dobrem sanacijskem programu direktorja Merca. Tega programa nihče ni videl. Najbrž mu ga je skupaj z obsežno drugo dokumentacijo zaplenila policija, ko jo je - skupaj z računalnikom - skušal odvleči iz podjetja. Program ima najbrž naslov 'Odnesi, kar moreš in kolikor moreš', vključno s 22 milijoni bruto odpravnine, ki si jo je s prevaro dal zapisati v pogodbo o sporazumni odpovedi in to svojo terjatev še dodatno zavaroval z vpisom hipoteke na premoženju družbe, kar je najbrž edinstven primer v zgodovini slovenskega menedžerstva. Ker mu je družba ni izplačala, se je razjezil in za obrambo svojih pravic najel najdražje odvetnike v Sloveniji."
Franc Lačen
Jursinci • Pomoč družini Repič
V nesreči niso ostali sami
Sreda, 23. julija, je bila tudi za občane Juršincev še eden izmed mnogih letošnjih vročih poletnih dni. Pa so se na nebu pričeli zbirati temni oblaki in upali so, da bo izsušeno zemljo končno namočil težko pričakovani dež.
Samo enkrat je zagrmelo, strela, ki je udarila, pa je bila usodna za družino Repič iz Zagorcev, saj je udarila v njihovo gospodarsko poslopje in stanovanjsko hišo. Kljub hitri intervenciji gasilcev ter pomoči sosedov in sorodnikov ni bilo mogoče rešiti vsega in pogorelo je gospodarsko poslopje ter ostrešje na stanovanjski hiši. Prav tako je ogenj uničil nekaj kmetijskih strojev.
Nesreča družine Repič je bila še večja, saj sta bila zakonca Repič 3. julija udeležena v prometni nesreči, ki jo je povzročil brezvestni voznik. Utrpela sta hude telesne poškodbe, zato sta bila v času požara oba v mariborski bolnišnici na intenzivni negi - gospodar Marjan s hudimi notranjimi poškodbami, žena Marija pa z zlomom medeničnih kosti.
Občani Juršincev so spremljali nesrečo družine Repič ter upali, da jima usoda le ni namenila
tako težke preizkušnje ter da jima ne bo še v tretje prizadela. Vendar še tako močno srce ter volja gospodarja Marjana nista mogli prenesti posledic nesreče in 8. avgusta je umrl.
Vendar družina Repič - gospa Marija, sin Stanko in hčerka Suzana ter mama Barica - v vsej tej nesreči ni ostala sama. Ponovno so stopili predsedniki in člani vaških odborov ter speljali akcijo zbiranja sredstev zanje. Čeprav so Juršinci manjša občina, kjer se večina naših občanov ukvarja s kmetovanjem, ni bilo občana, ki ne bi v okviru svojih možnosti nekaj prispeval. Tako so v nabrali 1.170.700,00 tolarjev in 120 evrov.
To je bila že tretja akcija zbiranja pomoči družinam, prizadetim v požaru, ki so jo speljali na območju občine Juršinci. Prva je bila, ko so pomagali družini Stanka Goloba, ter druga, ko so nabirali sredstva za družino Vla-
da Lajha, obe iz Dragoviča. V obeh akcijah so prav tako nabrali po 1.000.000,00 tolarjev za vsako družino.
"Ko sem skupaj z županom ter kolegom svetnikom predala denar gospe Mariji, ki je po nesreči ostala na vozičku in katere pot, da bo lahko stopila na noge, je še dolga, sem občutila radost v srcu, saj smo skupaj znova dokazali, da zmoremo mnogo," nam je povedala Dragica Toš Majcen, ki si je posebej prizadevala pomagati nesrečni družini.
V pogovoru je gospa Marija že načrtovala, kaj vse je še potrebno postoriti, saj so v tem času že obnavljali gospodarsko poslopje.
Lepo je živeti v občini, med občani, ki znajo in zmorejo prisluhniti ter priskočiti na pomoč nekomu, ki je le-te potreben, pravijo vsi, ki so se trudili pomagati družini Repič.
Ur
tev, ob katerih javni protesti kulturnikov ne bi bili potrebni, predvsem ne v takšni navezi, v kakršni se pojavljajo zdaj. Ni samo smešno, ampak tudi tragično, da se ministrstvo za kulturo na tak način antagonizira z ministrstvom za finance. V normalnih razmerah bi morali znotraj vlade do zadnjega možnega trenutka iskati najboljšo možno rešitev in potem pri njej tudi vztrajati - tako individualno kot kolektivno, tako ministrstvo kot vlada. To, da se posamezna ministrstva bojijo identificirati s potezami in politiko drugih ministrstev in da javno medsebojno obračunavajo, pač ne govori o pretirani harmonizaciji vladnega dela in interesov. To pa ni dobro.
Pri vsem tem je še posebej pomembna vloga vsakokratnega premiera, ki zagotovo ni zgolj v funkciji povezovalca, ampak predvsem v vlogi usklajevalca posameznih interesov. Ministrstva (ob vsej logični samostojnosti) vendarle ne morejo delovati kot nekakšne vlade v malem in preprosto ne smejo počen-
jati tistega, kar je funkcija vlad. Hočem reči, da se potemtakem tudi predsedniki vlad ne morejo znebiti svojega (velikega) dela odgovornosti za funkcioniranje posameznih ministrstev in za razmere v njih. Ta vidik se mi zdi še posebej pomembno poudariti v luči najnovejših zaostrenih hrvaško-slovenskih odnosov. Nekateri na Hrvaškem bi radi dokazali, da je vse skupaj pravzaprav zakuhal hrvaški kmetijski minister (sicer pripadnik Hrvaške kmečke stranke) z nepreciznimi izjavami o hrvaški morski gospodarski coni. Predstavljanje takšnih "idej" naj bi bilo v izključni domeni zunanjega ministrstva, ki naj bi edino vedelo, kako se tem stvarem streže. Tudi zaradi tega (in ponavljajočih se nesporazumov in konfliktov s posameznimi ministrstvi) hrvaški premier izgublja svojo avtentičnost in ugled, tudi tedaj, ko nastopa s pomirjajočimi izjavami.
Slovenski premier je imel v nedavni preteklosti zaznavne napetosti in nejasnosti v komunikaciji s kmetijskim in
zunanjim ministrom. Nisem prepričan, da so bili v obeh primerih razjasnjeni vsi razlogi za to. Tudi zaradi tega se še naprej ne ve, katere izjave in poteze v najnovejših uradnih besednih bojevanjih med Ljubljano in Zagrebom so zgolj bolj ali manj posrečena (trenutna) domislica zunanjega ministra, katere pa odsev dogovorjene (in premišljene) skupne vladne politike. Vsekakor pa ne more biti prepričljivo govoričenje (ne glede na to, kje se pojavlja), ki enkrat hrvaško-slovenske odnose prikazuje v najbolj črni (in nemogoči) luči, drugič pa to relativizira in poskuša dopovedati, da vse skupaj vendarle ni zgolj slabo. Vladni ljudje na eni in na drugi strani bi se vendarle morali zavedati, kaj govorijo in zakaj. Za nobeno od njiju ne more biti opravičilo v kakšnem "nepreciznem" kmetijskem ministru ali kakšnem "arogantnem" zunanjem ministru. Izgovor tudi ne more biti v tem, da levica preprosto ne ve kaj dela desnica ...
Jak Koprivc
Ptuj • Praznovanje ob 50-letnici KGZ Ptuj
Subvencije, ki bodo za kmete najboljša rešitev
Z veliko petkovo razstavo živine na ptujskem sejmišču, ki je bila ena največjih letos v Sloveniji, in prestavitvijo zbornika ob 50-letnici strokovnega dela jubilanta, Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj, ter s priložnostno razstavo so v tej za razvoj kmetijstva v Sloveniji in še posebej v Podravju pomembni strokovni instituciji proslavili 50 let uspešnega dela.
Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj je naslednik in dedič Okrajne veterinarske ambulnate, ki je bila ustanovljena leta 1953. Tudi po 50 letih dela ohranja osnovno idejo svojih ustanoviteljev, pomagati slovenskemu kmetu, je na predstavitvi zbornika, v katerem so strnjeni strokovni prispevki s predstavitvijo dosedanjega dela,
povedal direktor KGZ Ptuj Slavko .Janžekovič, dr. vet. med.
Zbornik je uredila Marija Her-nja Masten iz Zgodovinskega arhiva Ptuj, ki je tudi vodila po priložnostni razstavi, ki prikazuje 50 let dela na veterinarskem in žinorejskem področju. Z risbami so razstavo dodatno obogatili učenci nekaterih osnovnih

\
n
Razstavo o 50-letnem strokovnem delu je pripravil Zgodovinski arhiv Ptuj v sodelovanju z nekaterimi osnovimi šolami. Goste je po njej doživeto vodila Marija Hernja Masten, ki je tudi uredila zbornik.
Foto: Črtomir Goznik
Milan Tacinger iz Lešja je letos na ocenjevanje pripeljal prve-snico črno-bele pasme Baro.
sol.
Jubilejnih prireditev se je udeležil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Slovenije mag. Franc But. Podravje je pomembna kmetijska regija v Sloveniji, je poudaril uvodoma. Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj s svojim delom pokriva več strokovnih področij, svetovalno in selekcijsko službo ter osemenjevalni center z evropsko licenco. Strokovno in zavzeto delo kmetijskih strokovnjakov iz ptujskega zavoda je marsikdaj v preteklosti oralo ledino. Znanje in prenos znanje na podeželje pa ostaja najpomembnejše poslanstvo zavoda.
"Marsikje ste bili prvi in tisti, ki ste za seboj potegnili veliko drugih," je med drugim še poudaril minister But, ki je ob tej priložnosti povedal, da je vstop v EU izziv, ki ga moramo izkoristiti. Kako, je odvisno zgolj od nas samih. Slovenskemu kmetijstvu je potrebno omogočiti razvoj, ne le preživetje. Kmetijstvo je bilo zadnja leta zelo odvisno od narave, veliko od družbe, vedno bolj tudi od skupnosti, vsaj toliko pa tudi od lastnega dela in znanja ter podjetniškega razmišljanja, kjer pa je bilo še premalo narejenega.
Pozdravom in čestitkam ob prazniku KGZ Ptuj se je pridružil tudi ptujski župan dr. Stefan Celan, ki je opozoril predvsem na to, da je zavod ena od tistih institucij, ki zna znanje tudi uspešno inplementirati, in na njegovo regionalno poslanstvo. Na to, da zavodi kot je ptujski v okviru skladnejšega regionalnega razvoja, dobivajo vse večji pomen, pa je spomnil Peter Vrisk,
Foto: Črtomir Goznik
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But si je z velikim zanimanjem ogledal veliko razstavo živine na ptujskem sejmišču - zadnjo na tem mestu, ker bodo sejmišče preselili drugam.
G. Radgona • Na sejmu tudi o sladkorni pesi
predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.
Na predstavitvi zbornika je direktor KGZ Ptuj Slavko Jan-žekovič podelil priznanja za dolgoletno sodelovanje. Izročili so jih Veterinarski fakulteti in Biotehniški fakulteti - Oddelku za zootehniko Univerze v Ljubljni, govederejski službi Kmetijskega inštituta Slovenije, Fakulteti za kmetijstvo Univerze v Mariboru in Kmetijsko-gozdarskemu zavodu Murska Sobota.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Slovenije mag. Franc But se je udeležil tudi odprtja velike razstave živine na sejmišču, kjer je pohvalil kvaliteto razstavljene živine, ki se lahko enakovredno kosa s kvaliteto v
državah EU. Najtežja odločitev, ki jo bomo morali v državi sprejeti še pred vstopom v EU, je odločitev o tem, kakšne subvencije bomo v bodoče imeli, je med drugim poudaril minister But, ki je tudi prepričan, da se bodo poiskali najboljšo rešitev za slovenskega kmeta. Nobene odločitve ne bodo sprejemali brez kmetov. Za živinski sejem na Ptuju in nasploh za tovrstne sejme pa je prepričan, da bi morali biti bolj ekonomsko naravnani. V mestni občini Ptuj, ki je ptujsko sejmišče namenila za poslovno-trgovsko dejavnost, obljubljajo, tako je povedal župan dr. Stefan Celan, da bo prihodnjo lokacijo sejmišča izbrala stroka in da bo v ureditvi prevladovala ekonom-
ska naravnanost.
Kmetje, ki so sodelovali na letošnji razstavi in ocenjevanju živine, ocenili so okrog 90 glav živine, so prepričani, da sejemski prostor potrebujejo in da bo mestna občina držala obljubo in poiskala nadomestno lokacijo -tudi zato da se bo ohranila več kot stoletna tradicija tega okolja. To mnenje deli tudi Milan Tacinger iz Lešja, ki je na razstavi sodeloval tretjič. Takšne sejme oziroma razstave živine bi po njegovem morali organizirati večkrat in pritegniti še več kmetov.
Z letošnjo razstavo živine odhaja ptujsko sejmišče nepreklicno v zgodovino.
MG
Pridelovalcem se v EU dobro piše
Vodstvo Tovarne sladkorja Ormož je za številne pridelovalce sladkorne pese pripravilo na gornjerad-gonskem sejmu predavanje z naslovom Aktualni pogoji pridelave sladkorne pese v Evropski uniji.
Direktor tovarne Jurij Dogša je v okviru predavanja predstavil pogoje pridelovanja sladkorne pese v sedanjosti in obete za prihodnost. Pogoji pridelovanja sladkorne pese so po njegovih besedah že sedaj dobri, po vstopu v Ev-
l'ČNi FAKTORJI SPRE?.1E^ÎB
laiiit; siircmenili	P)
Inarodiîe povc/-; -D
jlknnski si;uiK.ij|
Foto: Miha Sostaric
Direktor TSO Jurij Dogša je govoril o prihodnosti pridelave sladkorne pese.
ropsko unijo pa se bodo še celo izboljšali. V Evropski uniji sprejeti tržni red za sladkor naj bi po vstopu Slovenije v Evropsko unijo slednji zagotavljal vsaj 15 odstotkov višjo odkupno ceno sladkorne pese, kot je v veljavi sedaj. Med prednostmi je Jurij Dog-ša naštel tudi dejstvo, da bodo odkupni pogoji znani za več let vnaprej. Sloveniji so zagotovljeni tudi relativno ugodne kvote za proizvodnjo sladkorja, in sicer 48.161 ton A-kvote in 4816 ton B-kvote. Skupaj s kvoto za izdelavo sladkorja iz sladkornega trsa je dovoljeni obseg proizvodnje preko 70.000 ton. "Sladkorna pesa ni subvencionirana, temveč je zagotovljeno samofinanciranje intervencijskih cen iz proizvodnih dajatev proizvajalcev. Trenutna zakonodaja in predpisi zagotavljajo vsaj do leta 2006, ko bo prišlo do reforme kmetijskih predpisov
Tovarna sladkorja Ormož je podelila priznanja najboljšim pridelovalcem sladkorne pese v letu 2002. Priznanja so prejeli: Šiftar Alojz, Rojko Marta, Štober Jakob, Arnuš Rudolf, Balažič Stanislav, Zemlič Tone, Petek Anica, Kokot Ivan, Predikaka Anton, Turk Franc, Glasenčnik Marija, Šimenc Pavel, Kuken-berger Anton, Fašalek Franc, Emil Hodošček, Karolina Kelemen, Branko Kumin, Benkič Jožef, Farkaš Jožef, Maučec Janez Vinko, Kavaš Jožef in Sobočan Tibor. Med kmetijskimi podjetji so se najbolje odrezala Kmetijstvo Črnci, d.d., Kmetijsko gospodarstvo Lendava ter Agrokombinat Maribor.
v Evropsko unijo stabilno ceno in trg, dober dohodek in konstantno posodabljanje proizvodnje," je še dejal Jurij Dogša.
Kljub dobrim napovedim za prihodnje, pa je obstoječi tržni red deležen tudi kritike. Slednja prihaja predvsem s strani velikih industrijskih uporabnikov sladkorja, kot so proizvajalci čokolade in brezalkoholnih napitkov. Evropski trg sladkorne pese je namreč dobro zaščiten, cene na njem pa so sorazmerno visoke. Zato prihaja do zahteve po spremembah, ki bi pomenile
odpiranje evropskega trga izve-nevropskih deželam. Po vstopu v Evropsko unijo pa po Dogševih besedah obstaja še ena realna bojazen, in to je t. i. "balkanski sladkor". Bivše države Jugoslavije z izjemo Slovenije so namreč lahko že po letu 91 izvažale sladkor v Evropsko unijo brez dajatev, nato pa ga veliko dražjega prodajale nazaj v države Evropske unije. Ce ne bo prišlo do sprememb, se lahko tudi na slovenskem trgu pojavi velika cenovna konkurenca tega sladkorja.
Miha Šoštarič
1
Ocvrti Poli l(ruhl(i
Za štiri osebe potrebujemo: 24 rezin toasta, 50 dag POLI Z VRTNINAMI, 15 dag skute, 1 dl kisle smetane, zeliščno sol, belo moko in jajca za paniranje, maščobo za cvrtje (najboljše je rastlinsko maslo)
POLI Z VRTNINAMI narežemo na centimeter debele kolute. Rezine toasta izrežemo v enako velike kroge, kot je klobasa. Skuto zmešamo s kislo smetano in začinimo z zeliščno soljo. Izrezan toast namažemo po eni strani s pripravljeno skuto. Kolute POLI Z VRTNINAMI obložimo z obeh strani z namazanimi rezinami toasta tako, da je skutin namaz obmjen li klobasi. Kruhove rezine (sendviče) pomokamo, paniramo v razžvrkijanih jajcih in na ponvici z malo maščobe zlatorumeno ocvremo. Ponudimo s poljubno majonezno omako.
Ptuj • Viktorinov večer v cerkvi sv. Jurija
Ob zvokih harfe in orgel
Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega je prvi večer v tem akademskem letu posvetilu komorni glasbi za harfo in orgle. V sodelovanju s Slovenskim orgelskim se bosta v petek, 12. septembra, ob 20. uri v cerkvi sv. Jurija na Ptuju predstavili Tina Žerdin na har^i in Andreja Golež na orglah.
Slovensko orgelsko društvo s sedežem v Velenju želi predvsem spodbuditi uveljavljanje orgel kot umetni{kega instrumenta v Sloveniji. V dosedanjem delovanju se jim je pridružilo ok. 140 članov iz vse Slovenije. Svetujejo pri gradnji orgel, pisanju strokovnih člankov, organizaciji mednarodnih šol, predvsem pa namenjajo veliko pozornost izvajanju kvalitetne koncertne dejavnosti, s čemer realizirajo enega njihovih bistvenih ciljev: spodbujanje uveljavljanja orgel kot umetniškega instrumenta v Sloveniji. V okviru Evropske skupnosti v programu Raphael je nastal edinstven kulturni projekt, ki si je izbral orgle kot simbol združujoče se Evrope in se imenuje ORSEV: ORgle kot Simbol Evropske Vizije. Prav obnovljene Brandlove orgle v cerkvi sv. Jurija na Ptuju zaslužijo vso pozornost izvajalcev in poslušalcev.
Tina Žerdin je začela svojo
glasbeno pot na Glasbeni šoli Franc Korun Koželjski v Velenju, sprva kot pianistka. S poukom harfe je začela v razredu prof. Daliborja Bernatovi-ča. Leta 1999 je bila sprejeta na Dunaju kot redna študentka koncertne smeri harfe pri prof. Adelheidi Blovsky-Millerjevi na tamkajšnji Univerzi za glasbo. Na slovenskih državnih tekmovanjih je dosegla eno zlato plaketo in 1. nagrado, nagradi Društva harfistov Slovenije in Glasbene mladine Ljubljanske. Kot nagrajenka Glasbene mladine Ljubljanske je leta 1998 izvedla recital »Mladi mladi-mNapaka! Ne najdem vira sklicevanja.Oder najobetavnej-ših« ki ga je izvedla 10. julija letos. V oktobru 2003 bo izvedla solo-recital na povabilo organizatorjev glasbenega festivala v Bitoli v Makedoniji. Leta 2001 je posnela polurni program za oddajo o mladih slovenskih glasbenikih v studiju RTV Slovenija. Je u»eleženka šol in
mojstrskih tečajev, koncertira doma in v tujini tako solistično kot v raznih komornih zasedbah (predvsem s flavto, violino in orglami) in kot solistka z orkestri (Orkester Gimnazije Celje, Pihalni orkester Vevče, Pihalni orkester Premogovnika Velenje, Simfoniki RTV Slovenija). Mlada harfistka posveča ta koncert svoji babici, živeči na Ptuju, ki ji večkrat nudi zavetje v času intenzivnih priprav na koncerte.
Andreja Golež je leta 1996 maturirala na velenjski gimnaziji in zaključila šolanje na Srednji glasbeni šoli Velenje, na oddelku za orgle pri mag. Emi Zapušek.
Zaključila je dodiplomski študij koncertnega oddelka za orgle dunajske Univerze za glasbo in upodabljajočo umetnost v razredu prof. R. Scholza, kjer sedaj nadaljuje podiplomski študij. Naslednje leto bo študij orgel poglobila na višjem nacionalnem Kozervatori-
Ptuj • Mladost v prastarem mestu 2003
Pisani zvoki mladosti
Klub ptujskih študentov letos že tretje leto pripravlja tradicionalni mednarodni glasbeni festival Mladost v prastarem mestu. Trije dnevi odličnih koncertov glasbenikov iz različnih držav so namenjeni vsem, ki na Ptuju pogrešajo dobro glasbo.
Festival se bo začel v četrtek, 11. septembra, ob 21. uri v Kol-nkišti s koncertom priljubljene domače zasedbe Kvinton. Legenda o njenem nastanku pravi, da so se približno pred tremi leti fantje in odrasli možje iz Ptuja in okolice odpravili pospravljat podstrešje. Od tam so privlekli stare, pozabljene in zaprašene glasbene inštrumente, jih usposobili in ustanovili skupino. Veseli dogodek so požegnali s flašo domačega avtohtonega dravskopoljskega rdečega vina - kvintona. Skupina se bo vpisala v zgodovino domače glasbe z izrednimi melodijami in neobremenjenim izvajanjem pop glasbe, ki ima več stičnih točk z ljudskim načinom igranja za zabavo in ples kot z industrijskim perfekcionira-njem. Pesmi, ki se razlivajo
od bluesa, rocka in swinga do etna in alternative, govorijo o usodah, zablodah, ljubezni in vinu. Skupino odlično sprejmejo tako na študentskih zabavah kot na elitnih sprejemih, na rock koncertu, v gostilni ali v galeriji.
V petek, 12. septembra, bo ob 21. uri v atriju hotela Mitra (v primeru dežja ali mrzlega vremena pa v Kolnkišti) nastopila slovensko-hrvaška skupina Amala. Ustanovitelj skupine Traja Brizani je vrsto let igral jazz, latin, pop in funk z najuglednejšimi glasbeniki doma in v tujini. Sčasoma se je začel vse bolj zavedati svojih romskih korenin; začel je preučevati zgodovino Romov in objavil knjigo Le ostanite, Romi gredo. Da bi svoja čustva lahko izrazil tudi skozi glasbo, je ustanovil sku-
Mojster Vasko Atanasovski je redni gost festivala.
pino Amala (prijatelji). Skupina je med poslušalci in glasbenimi kritiki vedno bolj priljubljena. Po treh CD-jih (Gipsy music, Dudum in Amala & Esma Red-žepova Teodosievska) je razvila prepoznaven stil, ki v romsko glasbo vnaša vplive jazza, latin-skoameriške in klasične glasbe. Skupina je nastopala na vseh velikih jazz in world festivalih v Sloveniji in nekaterih v tujini. V zadnjem letu je imela v Cankarjevem domu in na velikem odru Festivala Lent skupaj s kraljico romske glasbe Esmo Redžepo-vo tri popolnoma razprodane koncerte, nastopala pa je tudi s simfoničnim orkestrom.
Amali bo ob 23. uri v Kolnkišti sledil koncert Izidor Leitin-ger kvarteta, ki je po nastanku, nikakor pa ne po izkušnjah, relativno mlada zasedba. Izidor Leitinger je končal študij trobente v Grazu, sicer pa je dirigent The Fool Cool Jazz Orchestra, član The European Youth Jazz Orchestra in European Jazz Orchestra ter učitelj trobente na poletni šoli v Fren-sham Heights. Igra z Big bandom RTV Slovenija, Zoranom Predinom idr. ter uči na GS Radlje in SGBS v Ljubljani. Sašo Vollmaier - Larry je študent Akademije za glasbo v Ljubljani pri prof. Lazslu Baranyayu, igra pa še pri Big bandu Radlje ob Dravi. Tudi Jani Vigec, absolvent filozofije na FF v Ljubljani, igra pri Big bandu Radlje, poleg tega
ju za glasbo in ples v Parizu. Na tekmovanjih slovenskih glasbenikov je prejela drugo nagrado, srebrno plaketo in nagrado za najboljšo izvedbo slovenske skladbe, v letu 2002 se je uvrstila v finale mednarodnega tekmovanja stare glasbe na Češkem in v Avstriji. Za sabo ima številne pomembne koncerte doma in po raznih evropskih mestih. Dvakrat je nastopila na ciklusu solo koncertov na Tirolskem, ki ga organizira Institut za orgelske raziskave dunajske univerze, leta 2000 je nastopila z violinistko K. Šuklar na ciklusu petih koncertov (GM-oder) po Sloveniji v organizaciji Glasbene mladine Slovenije, leta 2002 je bila dobitnica solo koncerta v ciklu »Wienerwald Or-gelkonzerteNapaka! Ne najdem vira sklicevanja.Spoštovani, prisrčno vabljeni 12. septembra ob 20. uri v cerkev sv. Jurija na Ptuju na večer ob zvokih harfe in orgel.
Pripravila N.Č.Š.
pa še v skupinah Mirči in Balkan Ekspress. Anže Žurbin, ki obiskuje 4. letnik tolkal na srednji glasbeni šoli za jazz v Ljubljani, igra pri Alenki Vidrih, Lucky Cupids idr. V okviru festivala Mladost v prastarem mestu nam bo uigran kvartet preigra-val jazz standarde.
V soboto, 13. septembra se bo glasbeni večer začel ob 21. uri v Gledališču Ptuj z italijansko-madžarsko-slovenskim sekstetom Adrabesa, ki je Ptuj-čane navduševal že spomladi v Kolnkišti. Vasko Atanasovski je v tej zasedbi združil trenutno najbolj vroče glasbenike treh držav sosed. Svetovno priznani madžarski violinist virtuoz Zoltán Lantos je svoj klasični študij violine obogatil z desetletnim šolanjem v Indiji, po vrnitvi v Evropo pa sodeloval z vodilnimi glasbeniki sodobne kreativne glasbe. Iz Italije prihajata izjemen kontrabasist Roberto Bartoli in Simone Zanchini, ki velja za enega najboljših harmonikarjev v Evropi. V zasedbi so še trije slovenski glasbeniki: multiangažirani Igor Bezget, ki bo igral na akustično kitaro in arabsko lutnjo (oud), mojster tolkal Nino Mureškič ter seveda skladatelj in vodja projekta Va-sko Atanasovski na pihalih. Ad-rabesa je nadaljevanje projekta Suite de passion, ki ga je Atana-sovski izdal aprila z Berdenom in Bartolijem. Gre za sodobno glasbo v folklorističnem slogu z elementi klasične evropske glasbe, jazza, flamenka ter balkanskih in vzhodnjaških godb.
Za primeren zaključek festivala pa bo v soboto ob 23. uri v Kolnkišti poskrbel sekstet Fake Orchestra. Skupino je leta 1997 ustanovil kitarist Igor Leonardi, ki je bil v začetku osemdesetih soustanovitelj kultnih slovenskih avant skupin Begnagrad in Quatebriga. Šolal se je na graš-
Tednikova knjigarnica
Bralna terasa z mojstrom Janezom Suhadolcem
To soboto, 13. septembra, bo ob 10. uri postavljena zadnja bralna terasa sezone pred Knjigarno Mladinska knjiga Ptuj.
Ptujski knjižničarji in knjigarji torej vabimo vas, dragi bralci Štajerskega tednika, in vaše prijatelje na bralno teraso, kjer bomo počastili mednarodni dan pismenosti (8. september) skupaj s specialnim gostom profesorjem, arhitektom, mojstrom oblikovanja in besedovanja, estetom in esejistom, popotnikom Janezom Suhadolcem iz Ljubljane, ki se je zapisal v slovensko kulturno zavest z izjemno oblikovanimi in ustvarjenimi stoli ter obogatil izvirno domačo knjižno polico z monografijo Stoli (Ljubljana: Viharnik, 1997) in knjižno izbranko Nič ne bom rekel, tiho pa tudi ne bom ... (Grosuplje: Mondena, 2001).
Tako pravi avtor o sebi v knjigi Stoli:
"Rojen sem bil 3. julija 1942 v Ljubljani. V tem mestu sem hodil v šole, tu sem zaposlen, poročen, kot kaže, bom tu tudi umrl.
Moja arhitekturna izobrazba je bila tako popolna in temeljita, da sem po študiju rabil kar precej let, da sem se otresel v šoli strogo gojenega racionalizma in funkcionalizma. Pravzaprav še se nisem čisto odločil, kaj naj bi v življenju čisto zares delal: poleg tega, da se udinjam kot pedagog na ljubljanski univerzi sem tudi grafični oblikovalec, včasih kaj narišem ali naslikam, naredim pa tudi razstavne ureditve, interierje, muzeje, itd. Včasih napišem za to ali ono publikacijo kakšen tekst ( "kakšne tekste" so objavljale naslednje revije: Jana, Sobotna priloga Dela, Dnevnik, Nova revija, Mladina, Naši razgledi, Razgledi, Ambient, Drevesa, Arhitektov bilten, Les, Nova Atlantida; op. p.).
V kleti hiše, kjer stanujem, imam mizarsko delavnico. Iz lesa izdelujem po lastnih zamislih različne kose pohištva - največ stole. Moja mama, ki je stara že 93 let, mi pogosto reče: "... ko boš starejši, boš že razumel (kaj je življenje) ..." Menda se bom takrat resno lotil kakšnega pravega opravila in v njem dosegel resnično profesionalno raven!
Včasih me vprašajo: "Kaj pa delaš?" Rečem: "Že spet žagam, oblam,tešem, brusim in poliram svoj zadnji nikdar dokončani stol."
Potem se vprašam po smislu tega početja in si povem, da delam te stvari zato, ker se nisem nič drugega naučil. S tem nočem svojega dela posploševati ali podcenjevati, tega sploh ne; čutim in vem iz izkušnje in spomina, da drugje polzi čas na načine, ki jih sam ne znam, ne zmorem, jim nisem kos, si ne upam, sem prestar in nekako neuveden. Mogoče mi bo dano v katerem od prihodnjih življenj.
Ni res, da me nič ne briga, kaj si okrog mene o mojih stvareh ljudje mislijo, čeprav se včasih tudi nekako tako izrazim. Na dnu vseh mogočih trenutnih razpoloženj vendarle tiči spoznanje, da delam za ljudi okrog sebe: da bojo videli, hvalili, rabili, kupili, naročili, razstavljali, o njih pisali, kritizirali, bojo fovšljivi, da se bojo malo po njih zgledovali, da se bojo sekirali..."
Nasvidenje na bralni terasi to soboto, kjer bodo ob klepetu s profesorjem Suhadolcem še postreženo s pravljicami, knjižnimi in knjižničarskimi informacijami ter s knjižnimi pousti.
Liljana Klemenčič
ki akademiji za jazz, deset let pa je živel in ustvarjal v ZDA, kjer je med drugim sodeloval z Don Cherryjem, Metallico in drugimi znanimi glasbeniki. Skupina izvaja širok spekter glasbenih zvrsti. Njen program sestavljajo skladbe, ki lahko zadovoljijo najzahtevnejšo publiko (nastopi na mednarodnih festivalih Druga godba 1999; Jazz Železna 2000, Praga; Jazz festival Cerkno 2001 _) ali pa ustrežejo le zabave željnemu občinstvu. Tako se v programu skupine znajdejo na prvi pogled nezdružljive glasbene zvrsti: v njeni glasbi lahko najdemo zvoke italijanskih in kubanskih popevk, španskih romanc, bo-
sanskih sevdalink in brazilskih ritmov. Vse to pa v stilsko razpoznavnih izvedbah zaživi kot dobro premišljena celostna podoba.
Vstopnina za koncerta skupin Amala in Adrabesa bo 700 SIT za člane KPŠ in 1.000 SIT za nečlane, vsi ostali koncerti pa bodo brez vstopnin. Otvoritev festivala v četrtek, 11. septembra, bo tudi priložnost za žur ob ponovnem odprtju Kolnkiš-te, ki je bila čez poletje zaprta zaradi obnove, istega dne pa bo Klub ptujskih študentov nad Kolnkišto odprl tudi novo info točko in računalniško učilnico.
Nina Milosič
Lenart • Prostorski problemi v šolah
Država povzročila težave
Kot drugod po Sloveniji so tudi to šolsko leto v občini Lenart izvedli prehod na devetletno šolanje. V zvezi z zagotavljanjem prostorskih pogojev za potrebe devetletke je bilo že veliko zapisanega, zato smo preverili, kako je s tem.
V	osnovni šoli Lenart so nam povedali, da delo poteka v 25 oddelkih, od tega imajo 4 oddelke s prilagojenim programom. Skupaj {olo obiskuje 471 otrok, od tega 31 otrok prvi razred devetletke. Prostorskih težav nimajo.
V	osnovni šoli Sv. Jurij imajo 11 oddelkov, ki jih obiskuje 212 otrok. Prvi razred devet-letke obiskuje 23 otrok, prvi razred osemletke pa 22. Po besedah ravnatelja Stanislava Se-nekovica so v hudih težavah, učilnice so uredili iz delavnice za tehnicni pouk, racunalniške učilnice in knjižnice, da lahko imajo pouk v eni izmeni. Pri-
hodnje leto bodo morali iskati prostore zunaj šolske stavbe ali pa uvesti dvoizmenski pouk.
Osnovno šolo Voličina v tem šolskem letu v 14 oddelkih obiskuje 243 otrok, od tega 45 prvošolcev. Po besedah ravnatelja Toneta Goznika letos s štirimi oddelki gostujejo, in sicer z enim enako kot lani v prostorih krajevne skupnosti Voličina, trije oddelki pa imajo letos pouk v Domu Sv. Jožefa, ki je v lasti župnije Sv. Ruperta.
Tudi v osnovni šoli Sv. Trojica se ubadajo s prostorskimi težavami. Že v lanskem šolskem letu so imeli pouk v učilnici, ki je začasno urejena v kulturnem
Pa brez zamere
Columbia pod ognjem
Dim na Zemlji, ogenj v atmosferi
Večina se vas menda še spomni tistega dne izpred nekaj oasa, ko smo lahko na tekviziji spremljali ne najlepši prizor. Še več, sam prizor bi lahko označili za srhljivega. Tistega dne so nam namreč na teve zaslonih kazali posnetke ra-ketoplana ameriške agencije za vesoljske raziskave NASA, kako pada izpod neba ter na sinje modrem nebu, ki je bilo brez oblačka, sveti in žari kot kakšen zapoznel jezdec Apokalipse, ki je zamudil odhod ostalih treh, sedaj pa v divjem in z besom še boljpodžganim, kot bi ga četverici že itak lahko pripisali, divjaškem ritmu priganja svojega konjiča sem dol k nam Zemljanom. Tistega dneva bi rake-toplan Columbia moral varno pristati na našem planetu, a je šlo nekaj hudo narobe. Med vzletom je namreč prišlo do okvare na termoizolacijskem materialu, v katerega je oblečen raketoplan - to je verjetno nekaj podobnega kot steklena volna ter podobne stvari, ki jih uporabljamo za izolacijo hiš in podobnih objektov, le da gre pri teh ma-šinah, ki zapuščajo Zemljo, za mnogo bolj sofisticirane ter odporne snovi. Ampak tudi pri tako naprednih in nasploh visoko tehnološko izpopolnjenih stvareh gre lahko kaj narobe, kar se je na žalost nazadnje pokazalo pri ra-ketoplanu Columbia, ki je ob vstopu v Zemljino atmosfero zagorel ter razpadel na kose, kar je seveda pomenilo tudi tragično smrt vseh astronavtov, ki so bili ob tej tragediji v njem.
To pa ni bila edina posledica nesreče - zaradi tragedije je bil dejansko neposredno ogrožen vesoljski program agencije, katerega finančna sredstva v veliki meri odmerja ameriška vlada, za to pa vemo, da zadnje čase bojuje svojo križarsko vojno proti terorizmu, ta pa stane vse več in več denarja, kar posledično vodi do zapiranja pi-pice drugim porabnikom proračuna. Nasi je bila zagrožena celo ustavitev oziroma močna okrnitev programa, ne zgolj zaprtje pipice. Vse v dobro vojne proti terorju. A hvalabogu do tega ni prišlo. Opravljena je bila temeljita preiskava, namrščenih nekaj čel, podanih par (obvezujočih) predlogov za izboljšanje celotnega programa, pa je zadeva relativno neboleče šla mimo. Še vedno vodilna vesoljska agencija na svetu (navkljub evropskim, japonskim in kitajskim vesoljskim programom) tako lahko precej mirno nadaljuje raziskave, seveda pod pogojem, da se take stvari več ne pripetijo. Kar je seveda tipično bu-ševsko. Take in podobne tragedije se ne bodo pripetile, če bodo omogočene nadaljnje raziskave, le-te pa so mogoče zgolj z izdatnimi proračunskimi državnimi sredstvi, nad katerimi drži roko ameriški prezident. Se pravi, da imamo naslednjo situacijo: Nasa se mora krčevito boriti za vsak dolar, ki bo omogočil nadaljnje raziskave in posledično preprečitev nesreč, a tega bo dobila zgolj v primeru, če se te nesreče ne bodo pripetile. Se pravi, če ne bo nesreč, bo šele takrat Nasa dobila denar za raziskave, ki bodo nesreče preprečevale. Ironično, mar ne? Paradoksalno. Sicer smo pa tega od tam prek zadnje čase itak vajeni.
Gregor Attč
domu. Pred pričetkom šolskega leta so nameravali v kulturnem domu Sv. Trojica urediti še dve dodatni učilnici, vendar se je zapletlo. Kulturni društvi, ki imata prostore v kulturnem domu, ne želita predati ključev prostorov, zato adaptacija ni stekla, zgodba pa se bo dokončno razrešila na sodišču. Ravnatelj OŠ Sv. Trojica Darko Škerget nam je povedal, da uporabljajo učilnico v kulturnem domu, eno so dodatno uredili v vrtcu, začasno pa imajo eno učilnico tudi v župniš-ču, dokler se dodatna učilnica ne uredi v kulturnem domu. Osnovno šolo Sv. Trojica letos obiskuje 235 otrok, ki so razporejeni v 13 oddelkih. V prvi razred devetletke je vpisanih 26 otrok, v prvi razred osemletke pa 21.
Svetniki so županu že večkrat očitali, da sta za prostorske težave kriva on in občinska uprava. Župan mag. Ivan Vo-grin očitke zavrača in pravi: ""Na občinskem svetu smo sprejeli program obnove in dograditve
vseh štirih šol v občini do leta 2006. Izvajati se začne prihodnje leto. Država je s programom devetletke prehitela in s tem naredila težave šolam. Mi takšnega načina dela ministrstva za šolstvo, znanost in šport, da predpiše nekaj, za kar niso ustvarjeni pogoji, ne odobravamo. Zaradi tega je program de-vetletke zelo vprašljiv, pa tudi število učencev se je približno za 30 odstotkov zmanjšalo, število učiteljev pa za 30 odstotkov povečalo. Tako se tudi na tem področju obnašamo enako kot na drugih področjih: nerazumno, zgubili pa smo tudi občutek, da je denar najprej potrebno ustvariti in šele potem deliti. Sprejeti moramo takšne standarde, ki jih zmoremo financirati, in to ne na škodo nekaterih slojev prebivalstva. Prepričan sem, da bo tudi tukaj v bodoče prišlo do streznitve, da bomo bolj premišljeno sprejemali standarde in normative."
Zmago Šalamun
Lenart • O priključitvi vrtca k šolam
■^V	IVb	BVB
Država toži občino
Kot smo že večkrat poročali, je lenarški občinski svet v začetku julija sprejel odloke o priključitvi enot lenarškega vrtca k štirim osnovnim šolam v občini. Konec avgusta so bili ti štirje odloki objavljeni v Uradnem listu.
julija letos. Tožeča stranka - državno pravobranilstvo - sodišču predlaga, da razsodi o odpravi omenjenih odlokov.
Mnenje smo poiskali tudi na nasprotni strani. Župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin je povedal, da je poraba lenarškega vrtca prevelika in se še nenormalno povečuje. Po njegovih besedah v Sloveniji deluje 180 vrtcev, ki so priključeni šolam, nekaj manj kot 100 pa jih deluje kot samostojni zavodi, prepričan pa je, da se da tu precej prihraniti: "Osebno sem prepričan, da so odloki sprejeti zakonito in po pravni poti. Mi bomo postopek izpeljali do konca, pa tudi če bi na kakšni vmesni stopnji prišlo do zapletov ali prekinitev. Prepričan sem tudi, da Slovenija počasi stopa po poti pravne države, po poti države, ki ceni davko-plačevalski denar. In dejstvo, da bo maja prihodnje leto za nas začel veljati evropski pravni red, pa tudi evropske ekonomske zakonitosti, potrjuje to, da bomo mi postopek izpeljali do konca."
Zmago Šalamun
Va
Po objavi odlokov v Uradnem listu nam je Vida Starič Holobar, državna podsekretarka, zadolžena za predšolsko vzgojo, povedala, da bodo za zaščito interesa javnega zavoda pravne ureditve, ki velja na področju predšolske vzgoje, in za zaščito strokovnih izhodišč pri Državnem pravobranilstvu RS predlagali vložitev tožbe zoper akt občine Lenart, s katero bodo Upravnemu sodišču predlagali razveljavitev spornih odločitev občinskega sveta.
Navedbe državne podsekretarke so se uresničile, 1. septembra je Upravno sodišče RS sprejelo s strani Državnega pravobranilstva tožbo zaradi odprave odlokov o ustanovitvi javnih vzgojno-izobraževalnih in vzgojno-varstvenih zavodov OŠ Voličina, Sv. Jurij, Sv. Trojica in Lenart zoper občinski svet občine Lenart. Tožeča stranka sodišču predlaga, da sodišče izda začasno odredbo, s katero do pravomočnosti končanega postopka v upravnem sporu zadrži izvajanje odlokov o ustanovitvi zavodov, ki jih je občinski svet občine Lenart sprejel na seji 8.
Lenart • 6. mednarodni lutkovni pristan
Letos s pomočjo donatorjev
V soboto, 6. septembra, se je v Lenartu pričel 6. mednarodni lutkovni pristan, ki ga organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti RS, Območna izpostava Lenart. Njegova otvoritev je potekala v lenarškem domu kulture.
Kot je povedala vodja izpostave Breda Rakuša Slavinec, je posebnost letošnjega festivala, da so ga pripravili zgolj iz spon-zorskih in donatorskih sredstev. Uspelo jim je pridobiti veliko sponzorjev, ki so jih poimenovali prijatelji otrok in lutk. Letos poteka Lutkovni pristan že šestič. V petih letih je bilo skupaj v 65 festivalskih dneh odigranih 87 predstav, ki si jih je ogledalo 13.000 otrok in odraslih. Tuje gostujoče lutkovne skupine so prihajale iz Kitajske, Češke, Slovaške, Mehike in Bolgarije, večina pa je igrala tudi v slovenščini.
Na letošnji otvoritvi sta gostovala člana gledališča M&M iz Bolgarije, ki sta se v slovenščini predstavila s Sneguljčico. V nedeljo so v prenovljenem kultur-
nem domu v Benediktu nastopili člani Lutkovnega gledališča Pika iz Lenarta in otroke razveselili s predstavo Zaklad skalnih mišk. Danes (11. 9) ob 11. uri se bo v vrtcu v Voličini predstavila lutkovna skupina Lutkovni ustvarjalci iz OŠ Sv. Ana z igro Kako si je sneženi mož iskal sneženo ženo. Jutri (12. 9) bo v Viteški dvorani gradu Hrastovec predstava za odrasle Cirkus prihaja, ki jo bodo odigrali člani Lutkovnega gledališča Maribor.
Do 25. septembra bo skupaj odigranih 10 lutkovnih predstav, ki jih bodo odigrali še lutkovna skupina Kurja lojtra iz OŠ Sv Trojica, lutkovna skupina Detel iz lenarškega vrtca in lutkovna skupina Vrtec Manka Golarja iz Gornje Radgone.
Zmago Šalamun
mago i
člana gledališča M&M iz Bolgarije sta se v slovenščini predstavila s Snegulj~ico
Ptuj • Nova info točka KPŠ
Brezplačen internet
Klub ptujskih študentov bo ta četrtek, 11. septembra, ob 17. uri odprl novo računalniško učilnico in klubsko info točko v Ulici Viktorina Ptujskega (nad Kolnkišto, nekdanji Pav).
V prijetnem, povsem obnovljenem obokanem prostoru v središču starega mestnega jedra bo odslej vsak dan, tudi med vikendi in prazniki, od 9. do 21. ure vsem Ptujča-nom in obiskovalcem Ptuja na voljo šest zmogljivih računalnikov in šest mest za priklop lastnega računalnika. Novi prostor bo vsem omogočil povsem brezplačno uporabo interneta in programske opreme, ki jo punaja paket Office pro, ter brezplačno tiskanje seminarskih nalog ipd. z laserskim tiskalnikom, računalniki pa bodo opremljeni tudi s slušalkami, kamerami in CD-romi.
Računalniki bodo namenjeni vsem, ki jih potrebujejo (študentje, dijaki, ostali Ptujčani, turisti ...), prednost pri njihovi uporabi pa bodo imeli tisti, ki bodo počeli kaj v zvezi z izobraževanjem (pisanje seminarskih nalog ipd.). Vsak član Kluba ptujskih študentov bo lahko poleg tega s posebno vlogo dobil svoje uporabniško ime in geslo, s katerima si bo lahko prilagodil računalnik po svoje. S tem bo imel vsak član tudi možnost shranjevanja (vsaj 500 MB) podatkov na disk. Podrobna navodila o uporabi opreme bodo objavljena v prostoru in v naslednjih Informatorjih Kluba ptujskih študentov.
Kot je povedal Peter Ladič, ki je ureditev takšne računalniške učil-
nice obljubil že pred izvolitvijo na mesto predsednika Kluba ptujskih študentov, so klubovci s to potezo v prvi vrsti želeli ptujskim študentkam in študentom olajšati izpolnjevanje študijskih obveznosti, ki obsegajo tudi pisanje številnih seminarskih nalog, esejev in nenazadnje diplomskih del, brezplačna uporaba interneta pa naj bi po njegovih besedah omilila neenakosti v možnostih do-stopanja do svetovne informacijske mreže, ki tudi med ptujsko mladino nastajajo predvsem zaradi socialnih razlik.
Poleg tega bodo v novem prostoru prijazno in gostoljubno sprejeli tudi vsakega turista, ki bo želel iz prijetnega ptujskega ambienta brezplačno poslati elektronsko razglednico ali preveriti vsebino svojega elektronskega predala.
Na otvoritvi prostora bodo ptujske študentke in študenti proslavili ta veseli dan skupaj s Plesno družino Gea in akademskim pevskim zborom KPŠ. Na isti dan se bo odprla tudi nova sezona kulturnih in družabnih dogodkov v obnovljeni Kol-nkišti, prav tako ta četrtek pa se v organizaciji Kluba ptujskih študentov začne tudi mednarodni glasbeni festival Mladost v prastarem mestu s koncertom skupine Kvinton.
Nina Milošié
Majšperk • Prva popočitniška seja sveta
Razmišljamo
Največ razprave o gradnji šole
Na prvi popočitniški, sicer 8. redni seji sveta občine Majšperk so v petek, 5. septembra, sklepali le o štirih, za občino pomembnih zadevah, največ razprave pa so namenili gradnji nove osnovne šole v Majšperku, za katero bodo temeljni kamen položili prihodnji petek.
Po uvodnem delu in potrditvi zapisnika prejšnje seje so občinske svetnice in svetniki v skladu z določili zakona o lokalni samoupravi v drugem branju dokončno sprejeli nekatere spremembe in dopolnitve občinskega statuta. Ta poleg nekaterih novosti na področju financiranja in trajanju mandata članov sveta ter župana po volitvah med drugim nadomešča besedi "tajnik občine" z besedami "direktor občinske uprave".
Večji del razprave pa so namenili vsebini dopolnjene-
ga investicijskega programa za gradnjo nove osnovne šole v Majšperku, ki jo bodo zgradili pod objekti stare šole, za bencinskim servisom in med blokovnim naseljem. Županja mag. Darinka Fakin je pojasnila, da so za to že odkupili vsa potrebna zemljišča. Poleg nove šole naj bi zgradili še telovadnico oziroma večnamensko šolsko športno dvorano in spremljajoče objekte s skupno površino 4139 kvadratnih metrov. Celotna investicija naj bi po predračunu veljala okoli 960 milijonov tolarjev, od tega
Prvi objekt osnovne šole v Majšperku je bil zgrajen leta 1900, paviljone so dogradili leta 1969, telovadnico pa leta 1974. Vsi sedanji {olski prostori so dotrajani, neprimerni in ne zadovoljujejo zahtevanega prostorskega standarda pri uvedbi devetletke. Poleg tega sola nima prostorov za jedilnico in šolsko knjižnico, prostori so zgrajeni brez ustrezne izolacije in osvetlitve ter z mnogimi hodniki in zunanjimi fasadnimi površinami. Tudi obstoječa telovadnica je dotrajana, premajhna in ne ustreza prostorskim normativom. Za kurjavo še vedno uporabljajo premog, ki ne zadošča ekološkim standardom. Že pred šestimi leti so ugotovili, da je gradnja novih šolskih prostorov nujna, v začetku letošnjega leta pa se je zaradi dotrajanosti porušil del stropa v eni od učilnic stare zgradbe.
Foto: M. Ozmec
Taksna bo videti nova šolska zgradba, ki jo načrtujejo v Majšperku.
naj bi 54% sredstev prispevala občina, preostalih 46% pa država, ki naj bi sicer prispevala 60% šolskega dela novogradnje.
V postopku priprave na investicijo so od leta 1997 proučili dve možnosti - ali obnoviti in dograditi stare šolske prostore na obstoječi lokaciji ali zgraditi novo šolo z večnamensko športno dvorano na novi lokaciji. Na osnovi opravljenih analiz in posvetovanj s sekretarjem za investicije pri Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport so se investitorji odločili za drugo možnost, torej novogradnjo na novi lokaciji. Obstoječe zgradbe stare šole pa
naj bi skupaj z zemljiščem prodali oziroma uporabili v druge namene. Vrednost obstoječih zgradb šole je bila ocenjena na 22 milijonov tolarjev in se bo odštela od priznane vrednosti za sofinanciranje državnih sredstev.
Temeljni kamen za novo šolo bodo v Majšperku slovesno položili v petek, 19. septembra, ob 16. uri, v počastitev 7. občinskega praznika. Z gradnjo naj bi pričeli še ta mesec, dela pa naj bi bila končana oktobra 2005, saj je pričetek pouka v novih prostorih predviden na začetku šolskega leta 2005/2006.
M. Ozmec
Javno zdravstvo
Se že držite za glavo, ko se samo spomnite, da bo treba k zdravniku? Se se kako dobro spomnite vašega prejšnjega obiska pri zdravniku, ko so vam pregorele vse notranje zavore, živci pa so bili povsem razrahljani? Se! Absolutno! In naj vas še potolažim - spadate med absolutno večino.
Če se obregnemo samo ob stroške, vseprispev-ke in kar je še dajatev, ki jih dajemo za zdravstvo, bi lahko pričakovali vrhunsko oskrbo. Pa je žal tako, da je pacient še zmeraj na zadnjem mestu. Dolge čakalne dobe, nesramno draga oskrba in nenazadnje še veliko nepravilnosti v javnem zdravstvenem sistemu. Kaj so le počeli v ljubljanskem Kliničnem centru ob nakupu novih postelj? Katastrofa brez primere.
Ko sem se usedla za računalnik, da bi napisala tokratna četrtkova razmišljanja, pravzaprav nisem imela namena pisati o javnem zdravstvu. Pa me je skupek lastnih izkušenj, izkušenj meni bližnjih in tudi znancev, napeljal k temu, da napišem kaj tudi na to tematiko. Eden izmed primerov, ki se je zgodil neki osebi - zbolela je. Nič neobičajnega. Zjutraj, ko se je odpravljala v službo, je že čutila bolečine, a ker jo je čakal pomemben sestanek, se je odločila, da svojega zdravnika obišče kasneje. Po sestanku so se bolečine malo umirile in sklenila je, da še počaka z obiskom do konca službe. Proti koncu delovnega dne je bolečina postajala neznosna. Poklicala je svojega zdravnika, če se lahko oglasi pri njem. Bilo je poletje, čas dopustov, in njen zdravnik je bil nekje na zasluženem oddihu. Morala bo k dežurnemu. Prispe tja natanko ob 15.30, z vse bolj neznosnimi bolečinami. Pred dežurno ambulanto ni nikogar. Potrka in vstopi. Sestri in zdravnica so sedele pri mizi in pile kavico. Sestra vzame zdravstveno izkaznico in ji pove, da bo malo treba počakati. Prav, si misli. Verjetno je čas malice; mine pol ure in upa, da jo bodo poklicali. Mine 45 minut, še zmeraj nič. Saj vendar malica traja trideset^ minut, se sprašuje. Zunaj še zmeraj ni nikogar. Sama sedi tam. Čez natanko eno uro pride še ena bolnica. Dobi enak odgovor, da bo malo potrebno počakati. Pride še tretja in četrta. Vse čakajo. Vendar nobene ne pokličejo. Sin čez uro in pol čakanja prve pacientke pripelje mamo - nujen primer. V ambulanti se zganejo in začno delati. Po uri in pol! Drug primer. Bolnik, pred štirinajstimi dnevi operiran na kolku, brez ene noge. Prišel je samo po napotnico za mariborsko bolnišnico. Ne more stati, saj ene noge nima, druga pa je bila operirana in vstavljen umetni kolk. Naj malo počaka, mu porečejo, bo takoj. Mine 20 minut. Nič. Ne more več stati. Tudi na nizek plastični stol se ne more usesti, ker je prenizek, saj zaradi kolka ne more upogniti noge. Po dveh urah stanja na berglah dobi napotnico.
Nimam več kaj dodati. Sramota!
Osebno lahko pohvalim le zobozdravstveno ambulanto, kjer je vse, kot se šika! Punci že vesta, kateri sta to! Vsaka čast vama!
Bronja Habjanič
PORAVNAVA, d.o.o., odprla sedem pravnih pisarn v Sloveniji v manj kot dveh letih
Ste bili poškodovani v prometni nezgodi in želite primerno denarno odškodnino? To je le eden od reklamnih sloganov, s katerim Poravnava d.o.o. opozarja nase. Učinkovito in hitro zastopanje in posredovanje pri izplačilu zavarovalnih odškodnin v primeru prometne nezgode, nezgode na delovnem mestu ali javnem prostoru je glavna dejavnost pravni{kega podjetja Poravnava d.o.o. Ustanovitelj Rok Snežič, univ. dipl. prav. se je s to idejo
vrnil domov po krajšem bivanju v ZDA. Tam obstajajo tovrstne pravne pisarne že vrsto let in tudi odškodninsko pravo je na zavidljivi ravni. Seveda so s svojimi pravicami pri odškodninskih zahtevkih Američani neprimerno bolje seznanjeni kot smo Slovenci. Tudi vlogo tistega, ki se trudi ozaveščati širšo javnost, skuša podjetje Poravnava odigrati v našem prostoru. Slovenci namenjamo lepe zneske za vsa mogoča zavarovanja. Manj poučeni, spretni in
PE MARIBOR, Sokolska ul. 46 PE LJUBLJANA, Zaloška c. 69 PE PTUJ, Vodnikova 2	PE KRANJ, Maistrov trg 11
PE CELJE, Ljubljanska c. 20 PE TREBNJE, Baragov trg 1 PE KOČEVJE, TZO 64
STE BILI POŠKODOVANI V
PROMETNI NEZGODI,
JAVNEM PROSTORU ALI NA DELOVNEM MESTU?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
POTEM NE ODLAŠAJTE IN POKLIČITE NA BREZPLAČNO TELEFONSKO ŠTEVILKO
080 13 14
www.poravnava.si
vztrajni pa smo pri izterjavi odškodnine, do katere smo upravičeni po poškodbi. Podjetje Poravnava nudi svojim strankam pomoč v svojih pravnih pisarnah v Ljubljani, Mariboru, Celju, na Ptuju, v Kranju, Trebnjem in Kočevju. V kratkem bo svoja vrata odprla tudi pisarna v Portorožu. Vsi zaposleni so dobri poznavalci odškodninskega prava, saj so povečini diplomirani pravniki in magistri.
Strokovnost je najpomembnejša
Zavedajoč se, da je na tem občutljivem področju strokovnost nadvse pomembna, na njej podjetje gradi in razvija svojo ponudbo oz. storitve. Čeprav so vse pisarne zasute z zahtevki svojih strank, je vsaka posamičen primer. Zaposleni pravnik se ji posveti, si vzame čas za pogovor in dejansko rešuje njen primer od nezgode pa vse do izplačila zavarovalne odškodnine. Od svojega cilja, da postane na tem področju vodilno podjetje, ne odstopa. Trenutno beleži največje število odškodninskih zahtevkov vloženih na vse zavarovalnice v slovenskem prostoru. "V najkrajšem času do najvišje denarne odškodnine za telesne poškodbe v primeru nezgode" je Poravnavin slogan, od katerega ne odstopa. Najboljši
dokaz za to so številne zadovoljne stranke.
Nezgode v prometu, na delovnem mestu, v prostem času so žal prisotne. So nepredvidljive in primerijo se lahko vsakomur. Zavarovalnice so od nekdaj urejale zavarovanja, bodisi avtomobilska bodisi nezgodna. V zadnjih letih je njihova ponudba široka in mreža z zavarovalnimi agenti dobro stkana. Če oškodovanci še pred letom niso prav vedeli, na koga se obrniti po pomoč, da bi jim uspelo od zavarovalnice dobiti primerno denarno odškodnino za utrpljene telesen poškodbe, so danes v neprimerno boljšem položaju. Končno imamo tudi v Sloveniji tovrstno pomoč. Nudi jo podjetje Poravnava d.o.o., ukvarjajoča se izključno z odškodninami v primeru telesnih poškodb. In to poškodb, ki so posledica prometne nezgode, nesreče na delovnem mestu ali javnih prostorih.
Do izplačila odškodnine stranka nima nikakršnih stroškov
Poravnava in njen kolektiv poskrbita, da stranke v čim krajšem času pridobijo primerno denarno odškodnino. Za svoje storitve zaračuna podjetje 10 odstot-
kov provizije. A šele ob izplačilu odškodnine stranki oz. hkrati z njim, to je tedaj, ko dobi stranka od zavarovalnice izplačano odškodnino.
Kadar je za odškodninski zahtevek potrebno narediti izvedeniško mnenje, ki ga lahko poda le zapriseženi izvedenec medicinske stroke, založi denar za izdelavo mnenja Poravnava. Stranka skratka do izplačila odškodnine
Direktor in lastnik Rok Snežič, univ. dipl. pravnik: "95 odstotkov odškodninskih zahtevkov rešimo uspešno."
nima nikakršnih stroškov. Vse Poravnavine pisarne nudijo tudi pravno svetovanje, ki je brezplačno bodisi na brezplačni telefonski liniji 080 13 14 bodisi v vseh poslovnih enotah po Sloveniji: v Mariboru je pisarna na Sokolski ulici 46 (pri nakupovalnem centru Kranjskega Merkurja na Studencih). Ker se v Poravnavinih pisarnah oglasi največ strank, ki so utrpele poškodbe v prometnih nesrečah, ni odveč, če je vsak
voznik seznanjen, da je upravičen do denarne odškodnine -seveda če je nezgodo zakrivil on, ko ima sklenjeno AO plus zavarovanje voznika za telesne poškodbe. V primeru, da je kriva tretja oseba, se odškodnina za oškodovanca črpa iz obveznega zavarovanja povzročitelja. In kako je pri sopotnikih? Ti so po zakonu vedno zavarovani v avtomobilu, v katerem so utrpeli poškodbo in zato zanje odškodnina ni nikdar vprašljiva.
Že s samo enim poškodbenim listom
Pri avtomobilskih nezgodah se največkrat srečujemo s poškodbo vratnega dela hrbtenice. Ob tem velja opozoriti, da so oškodovanci upravičeni do denarne odškodnine za telesne in duševne bolečine tudi v primeru, ko niso nosili oz. dobili ovratnice. Poravnava za svoje stranke pridobi ustrezno denarno odškodnino že s samo enim poškodbenim listom iz bolnišnice. Seveda je višina odvisna od tega, ali gre za lažjo ali težjo poškodbo, njenega trajanja in poznejših posledic oz. stopnje invalidnosti. Za nateg vratnega dela hrbtenice npr. se giblje odškodnina od 300 tisočakov do dveh milijonov tolarjev. In Poravnava d.o.o. se lahko pohvali, da je v 95 odstotkih odškodninskih zahtevkov uspešna. Seveda primere, ko stranka nima ustreznega zavarovanja ali je bila ob nezgodi ugotovljena vsebnost alkohola pri vozniku, odkloni na samem začetku.
Knjiga meseca
Ob jubileju knjiga Vladimirja Bartola
Vladimir Bartol: Mangialupi in drugi -humoreske
o Vladimirju Bartolu so se naši srednješolci dodobra seznanili, ko so prebirali njegovega Alamuta in se tako pripravljali za letošnjo maturo. Pred tem je bil Bartol potisnjen na stranski tir. Literarna zgodovina in kritika je strogo ocenila Alamuta (1935). Iz romana odsevajo podobe treh velikih diktatorjev tridesetih let, gre za temo, ki je danes ponovno aktualna. Alamut je metafora, ki je v ~asu nastanka niso prav dojeli. Vse njene razsežnosti so odkrili v današnjem času, ko se po svetu pojavljajo podobne situacije, zato je postal roman aktualen doma in po svetu.
Ob stoti obletnici Bartolovega rojstva pa je izšel izbor njegove najboljše proze pod naslovom Mangialupi in drugi. Knjigo je izdala založba Sanje, spremno besedo pa je napisal Boris Paternu.
Paternu je v zbirko uvrstil štiri novele, ena je iz najbolj znane zbirke Al Araf. Prva novela Zadnje gibalo ima filozofski okvir, ki obsega uvodni in sklepni del ter obkroža središčno zgodbo. V središče je postavljena ljubezenska zgodba o paralelnem zakonolomstvu. Bogati poslovnež Jedliček prevara ženo, gospo Ilonko, s svojo tajnico gospodično Vero, ki je v bistvu zvesta svojemu fantu. Gospa Ilonka, ki je že vsega naveličana, se istočasno zaplete z moževim poslovnim sodelavcem gospodom Stieglitzom, ki pa je bil že od nekdaj zoprn in odvraten. Pri nobenem od njih ni prišlo do tega iz čustvene plati. Jedliček in soproga sta to naredila zaradi partnerske sovražnosti in maščevanja. Tajnica Vera je temu podlegla zaradi poslovne vdanosti šefu. Naslednji dan se vedejo kot, da se nič ni zgodilo, le Stieglitz je zadovoljen sam s seboj. Kljub zunanji neuglednosti je edini inteligenten in suveren med problematičnimi meščanskimi uspešneži.
Druga novela je pripoved o komičnem revolucionarju in je vzeta iz romana Čudež na vasi(1939).Humoreska je sestavljena iz odlomkov romana in naslovljena po junaku: Mavricij Terčelj. Roman je ostal v rokopisu vse do leta 1984, ko je v Trstu izšel s spremno besedo Ivanke Her-gold. Doktor Boris Paternu, dober poznavalec Bartola, ga je označil kot znanstvenofantastični vaški roman. Dogajanje je osredinjeno na zgodbo o hipnozi, ki sta ji podlegli dve vaški dekleti, kateri se ne moreta znebiti posthipnotič-nih motenj. To zgodbo zasledijo tudi v vasi Blatni Vrh, kjer odreagirjao dokaj smešno. Med vaščani pa najbolj izstopa drastična figura revolucionarja Mavricija Terčlja, nasprotnika zaupanja v hipnozo.Terčelj v nekaterih pogledih spominja na Jermana iz Cankarjevih Hlapcev. Močno naiven marksist, ki govori o boljših časih, predvsem misli na oblast. V sedanjosti pa se ukloni župniku, ki lačnemu prole-tarcu pridiga o duhovnih vrednotah.
Tržaške humoreske so izhajale v reviji Razgledi leta 1948 — 1949, v knjižni izdaji pa so izšle v Ljubljani leta 1957. Tukaj je avtor izoblikoval lastno literarno zvrst in jo poimenoval humoreska. Paternu je od štirih izbral zadnji dve, ki sta ideološko najmanj obremenjeni. Prva nosi naslov Mangia-lupi in umetnost, druga pa Mangialupi in ženska. Naslovno vlogo v novelah ima Italijan, v njegovem prijatelju »žurna-listuNapaka! Ne najdem vira sklicevanja.ne umetnostne tokove in se osmeši s tem, ko se distancira od zahodnega modernizna in se navdušuje nad klasično tehniko nekega slovenskega delavca, ki ni umetnik.
Tudi v zadnji noveli je v ospredju Mangialupi, ki se prav tako ne izkaže najbolje, tako pride na svoj račun tudi Per-tot. V ospredju je erotična tema, saj je Mangialupi med drugim tudi velik ženskar, že trikrat poročen. Odloči se, da Pertotu predstavi svojo prijateljico Amoretto, nekdanjo manekenko s prelepimi nogami. Amoretta se Pertotu zelo prikupi, a se izkaže, da ga je želela le izkoristiti. Naposled se Amoretta znebi obeh in se odloči za ameriškega podčastnika, ki jo bo peljal na svojo bogato farmo. Ob slovesu so vsi trije ganjeni, solze pa premagajo le Mangialupija.
V spremni besedi najdemo Paternujev esej Bartolov humor, v katerem obžaluje, da pisatelj ni dokončal ciklusa desetih Tržaških humoresk. Žal mu čas ni bil naklonjen, saj so si humoreske razlagali na svoj način.
Urška Hlupič
Literarno kolo (18) • Sonja Votolen - 2
Ne vem, kje sem doma
"SKOZI vrečevino / se vidi / v prepih. Se čuti / odpih. // Le kako morem / stati?", so verzi, ki jih lahko štejemo za osrednje, kadar se v naše razmišljanje prikrade pesnik. Ali v Sonjinem primeru pesnica. Ob že omenjenih treh tematskih sklopih je namreč še en, najsubtilnejši, tisti, ki zadene v samo srčiko umetniškega ustvarjanja. Sonja se nenehno sprašuje o pesniški osebnosti, o ustvarjanju kot procesu in dogodku hkrati in posledično tudi o pesnikovi vlogi danes. Ni dvoma, da je pesnik(ca) zanjo nekoliko drugačna oseba. Morda se ne loči toliko navzven, saj jé kot drugi, pije, kadar je žejen, nosi obleko, da ga ne zebe, pač pa se pesnik v njeni poeziji loči predvsem navznoter. S tem Votoleno-va zruši še enega od stereotipov o pesniku, ki da je neprilagojen zapitež ali boemski narkoman, ki skratka živi po povsem drugačnih življenjskih tirnicah. Sodobni pesniki so namreč — glede na naše mnogokrat romantične predstave — povsem običajni ljudje, ki se ukvarjajo tudi s politiko, šolstvom, to so zdravniki, ki pomagajo ljudem ali čisto vsakdanji knjižničarji.
Gotovo pa bi prišli do drugačnih zaključkov, če bi pesnika kot osebnost analizirali v psihološkem smislu. Na splošno so to ljudje, ki se poglabljajo v detajle, tja, kamor večina ne vidi ali noče videti. Posledično so to ali izrazito tenkočutni ljudje z velikim občutkom za estetiko ali na drugi strani (največkrat pa kar vzajemno) kritični, družbeno angažirani posamezniki, ostri opazovalci družbe, procesov, ki se odvijajo v njej, in ljudi kot takih. Seveda je to zelo posplošena oznaka, pa vendar je nekakšna os, ki je bolj ali manj skupna vsem ustvarjalcem. Tudi literarnim. Preden pa vključim Sonji-no "pesnico" (da jo bom ločil, jo bom v nadaljevanju zapisoval pod narekovaji), si ne morem kaj, da ne bi zapisal še kaj o razkoraku med spoloma v svetu literature. Res, če bi se sprehodili skozi kako od slovenskih literarnih zgodovin, potem bi brez dvoma našteli bistveno več moških pesnikov, pisateljev, dramatikov kot ženskih predstavnic le-teh. Vzrokov je seveda veliko. Nikakor jih ne gre pripisovati včasih seksistično nastrojenim idejam o tem, da so ženske v tem smislu manj sposobne. Za to ni nobenih bioloških ali psiho-
loških dokazov, vsaj ne, kolikor sem o tem doslej uspel prebrati. Vzroki so povsem zgodovinske narave, ki so vezani na položaj ženske v širšem pomenu besede (slovenska literatura tako ni imela ženskih soustvarjalk, ko so moški pisali že dobra tri stoletja, če odmislimo ljudsko slovstvo in folkloro in štejemo od samih začetkov slovenske knjige), ob tem pa so še številni sociološki faktorji, ki jih tudi ne gre prezreti.
No, danes se ženske uspešno kosajo s svojimi moškimi kolegi in ni jih malo, ki svoje pero trdno držijo v rokah in z njim klešejo imenitne verze ali pišejo odlična prozna dela.
Ta uvod nam bo služil kot pomoč pri opazovanju Sonjine "pesnice", ki je tudi tokrat izrazito avtorska in prav zato spet pristna, prežeta z intimnim. Prav v prvencu V meni je dež in drugi izdani pesniški zbirki Malin je namreč lirski subjekt izrazito "pesniški", kar nas, če malo poznamo ustvarjalčev razvoj, niti ne preseneča. S prvencem so ponavadi povezana številna vprašanja, ki se dotikajo lastne ustvarjalnosti, poti, načina, kako vstopiti na literarno sceno, temu se večkrat pridruži še zakaj. Mnogo vprašanj torej, ki se praviloma le deloma razčistijo, nastajajo pa nova in nova. Tako je tudi z verzom, ki sem ga zapisal uvodoma. "Le kako morem stati?, se vpraša. Pesem, ki je bila zapisana v trenutku šibkosti, dvoma. Pesem, ki zaradi vsebinskih dimenzij postane sama krhki predmet, ki se zdi, da bo vsak čas izgubila ravnotežje. Ravnotežje je namreč temeljni pojem, s katerim Sonja operira. Govoril sem že o nasprotjih, ki gradijo njeno poezijo, ki vlečejo v nasprotujoče si pole, ki delujejo razdiralno, a hkrati omogočajo bogastvo duše. Nihanje namreč ustvarja prostor, v katerem preži veliko nevarnosti. In te lahko "pesnica" razreši le tako, da se sprašuje. Vprašanja, ki so včasih nesmiselna, včasih mirna, drugič vulkanska, a vselej retorična. Vsaj do neke mere ... Zato lahko mirno zapišemo, da je Sonjina "pesnica" iščoča, ki sprašuje in odkriva — plast za plastjo, grudo za grudo; ki melje in melje v neskončnost in ob tem zavpije: "Zmelji me, zmelji, / da bom sita / in mokra." Pa se to seveda nikoli ne zgodi. Kot bi za trenutek obstala, nema in negibna. Potem pa spet kam, kod, zakaj ...
Literarne nagrade - II
Veronikina nagrada
V Celju so letos že sedmič zapovrstjo podelili Veronikino nagrado, nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji.
Od leta 1997 pa do leta 2002 so nagrado že prejeli naslednji pisatelji: Iztok Osojnik (Razglednice za Darjo), AIe{ [teger (Ka-{mir), Josip Osti (Kra{ki Narcis), Ciril Zlobec (Samo ta dan imam), Marjan Strojan (Parniki v dežju), Milan Jesih (Jambi), Miklavž Ko-melj (Rosa).
Letos so v Celju pripravili večer poezije z naslovom Hej, po-sIu{aj pesnika, ki pije iz tvojih jeter. Na prireditvi so sodelovali
nominiranci, zraven njih pa {e Tone Kuntner, Miroslav Ko{uta, Ivo Svetina in poseben gost iz Bosne in Hercegovine Hadžem Hajdarevic.
Nominiranci Veronikine nagrade za leto 2003 so bili Milan Dekleva, Erika Vouk, Boris A. Novak, Peter SemoIič in Iztok Osojnik. Komisija je med petimi kandidati izbraIa pesni{ko zbirko V živi zob MiIana DekIe-ve. Nagrajenec je prejel denarno nagrado v vi{ini 700.00 sit, prstan Zlatarne Celje ter posebno Iistino oz. pIaketo mestne občine Celje.
Ur{ka Hlupič
Tako se vrti mIinsko koIo poezije, tako nastaja Sonjina pesem, takšna je njena "pesnica". Vendar pa bi biIo narobe, če bi jo ra-zumeIi kot izredno tenkočutno, tako, ki se še komaj drži na nogah Iastnih misIi, ki se bo vsak hip sesuIa in v siInem strahu padla. Ne, "pesnica" zna biti tudi odločna. To pa zato, ker pozna sebe, ker pozna svojo notranjost in večno neskIadje med znotraj in zunaj, med njo in družbo, ki — resnici na Ijubo — umetnikov res veIikokrat ne razume in večinoma tudi nima potrebe.
Preveč je verzov v MaIinu, ki potrjujejo zgoraj zapisano, zato bom natreseI Ie najizrazitejše: "V PAJčEVINO sem / dala čas // in mu vzela / vse mere. // Večnost spredaj / in zadaj // v neskončnost.", "NOTRI sem / drugače mokra / kakor zunaj. // Kot prerezan / kaktus.", "Skrita pod / kožo / se bIedo / nasmiham. // Celofan, / ki se hitro / zarosi.", "ZNOTRAJ sem takšna, / da še sama ne vem, / kadar se srečam, / kje imam srce / in na katero kravato / se je obesiIa duša. // Znotraj sem / dušna / in načudena.","NA PAJČEVINI / visim. / Težka od zgnetenih / pesti. / S prsti / tišin. // Utrgala se bom, / ko bom spet / lahka."
PogIed na zapisane verze nam razkrije, da se često pojavlja pri-sIov notri, znotraj - vse njegove variacije in zveze, v katere nato vstopa. Prav to je skupna vez med prvencem V meni je dež in drugo zbirko MaIin, ki sta posta-vIjeni na začetek. Tu je namreč "pesnica" predana sebi in zazrta vase. Z zanimanjem se sprehaja po Iastni duševnosti, se čudi in vznemirja. Notranji svet se tako napaja iz duševnih gIobeIi, iz nepojasnjenih izvirov odznotraj. Tok med zunaj in znotraj je tu zelo zanimiv Edina meja, ki jo bi-oIoško nemara res doIoča koža, je Ie poIprepustna. Tok energije je enosmeren. Od znotraj nav-
zven. "Pesnica" kot da žari, oddaja, zunanjemu svetu pa se ne pusti kakorkoIi ovirati, vstopati. Saj ne, da ne bi želela. Mestoma se namreč prav zaradi tega enosmernega pretoka energije čuti zapostavIjeno in osamIjeno ("SENCA je moja / najbIižja bIi-žina. // In najtišji prijatelj. // Le tebe ni v njej.), vendar kot da vreIec odznotraj žIubodra tako siIno in magično, da se mu nikakor ne more upreti. In tu je spoj subjekta in "njegove matere" dokončen. Molčečnost navzven, krik odznotraj, tema zunaj, Iuč odznotraj, in koža vmes, ki je zgoIj materiaIna forma in ne resnična meja med njo in svetom, o čemer je tudi Vincetič zapisal: "Prav ta dvojnost sveta in sebe, ta večni znotraj-zunaj, žene pesnico v precep: skorajda navdušeni panteizem je ne zapeIje v arkadijsko idilo, temveč v obrobje poItemačnoti in zajetnosti, ki jima sizifovsko kljubuje ..." In zaradi večnega med biti zunaj in znotraj pesnica ne najde svojega miru, domovanja — "Ne vem, / kje sem doma", zapiše, in v istem zamahu že ponuja odgovor. Tam, kjer je ona, kjer je narava in kjer je pesem.
Proč od sočIoveka, od Ijudi kot takih. Ljudje so namreč za razliko od narave, s katero je tako aIi tako zIita v eno, čeprav so tudi oni deI Ie-te, vendarIe nekako daleč, odtrgani od bistva, včasih ceIo hudobni, boIe-či. Zato jih "pesnica" odkIanja, vsaj njihovo plehko površino, ki onemogoča, da bi njihova bistva zasijala v vsej resnici. Zato ni presenetIjivo, da je VotoIenova v proznih besedilih, ki jih prav tako ustvarja, posegla po takem človeku. Pristnem, primarnem in spontanem. Takem, ki še nosi kanček zemlje v sebi in zadnje sledi neprisiljenega življenja. V njeno prozo vstopi nezamaski-ran, iskren čIovek, predan in res-nicoIjuben, ki pa prav zaradi teh Iastnosti v tem svetu Ie s težavo živi in neredko dobi po gIavi. V proznih besedilih tako Sonjo vznemirja haIoški čIovek, zIasti poIožaj ženske in idejo Ie-te je odlično upodobila v delu Marica
David Bedrač
Naj ... naj ... naj ...
Najbolj prodajane knjige založbe Mladinska knjiga pred letošnjim poletjem
1.	T. Meyssan: Velika laz: 11. September
2.	M. Higgins Clark: Ko se spet vidimo
3.	E. Colfer: Operacija Arktika
4.	V Bartol: Alamut
5.	Oliver: Še več kuhinje do nazga
6.	M. Cunningham: Ure
7.	R. Swidells: Zadeti
8.	R. Emerson: Najboljši seks vašega življenja
9.	Alain de Botton: Kako ti Proust lahko spremeni življenje
10.	Ž. Kozinc: Lep dan kliče 3.
UH
Kulturne zanimivosti
Mednarodni pesniški festival Medana
V času od 25. do 30.08. 2003 je v Medani v Goriških brdih potekalo srečanje pesnikov in umetnikov iz vse Evrope, s pod-nasIovom Dnevi poezije in vina. Branje poezije poteka na domačiji AIojza Gradnika, vzporedno s tem potekajo števiIni konceti, kino predstave sIovenskih ceIo-
večernih filmov, pogovori avtorje in še bi Iahko naštevaIi. Ob tem nastane tudi zbornik nastopajočih avtorjev. Duh Medane pa vsako Ieto začutimo tudi na Ptuju, kjer potekajo branja tujih avtorjev. Letos je to potekalo v hotelu Mitra, predstavljeni so bili avtorji. Jan Koneffke, Nikola Madžirov, rodica Draghincescu, Fabio Franzin.
UH
Penzion paket. Za žlahtna razmerja v zrelih letih. Naročniško razmerje z najnižjimi cenami pogovorov In ugodno mesečno naročnino.
Ob sklenitvi ali podaljšanju naročnišl<ega razmerja IVIobitel GSIVI za 24 mesecev imate možnost izjemno ugodnega nakupa novega mobitela - Nokle 35101 ali pa se odločite za telefon Iz katerekoli druge naročniško-prodajne akcije. Ob tem vas bomo razveselili tudi s knjigo Ivana Tavčarja - Cvetje v jeseni.
Izkoristite lahko tudi dodatne ugodnosti. Odločite se za komplet brezplačnih osebnih vizitk, se naročite na brezplačno dnevno vremensko napoved prek SMS Infa In brezplačno pokličete v Posvetovalnico za srce In ožilje na številko 031334 334.
Penzion paket sklenete ali podaljšate v najbližjem Mobitelovem centru ali pri pooblaščenih posrednikih po vsej Sloveniji. S sabo imejte le osebni dokument, davčno številko In kopijo odločbe o upokojitvi ali kopijo pokojninskega odrezka.
O
Nokia 35101 9.900 SIT*
• zelo odporen in vzdržjiv • preprost za rokovanje • s preglednimi meniji v slovenščini • z velikim, barvnim zaslonom, ki omogoča slikovito pregledovanje Planeta
8 na brezplačnih Številkah:
naroâilkl Mobitel OSM: Đ3V04V051700 700, MobluporabnIkI: 031/041/061121, ostell: 080 70 70.

ŽIVLJENJE NISO LE BESEDE
WWW.MOBiTEL.SI
«Pogoj: sklenitev/podaljšanje naročniške^ razmerja Penzion paket za 24 mesecev. Mobitel Je prirejen za omrežje Mobitel GSIVI, zato ga lahko uporabljate le s SiM kartico omrežja Mobitel GSM. Akcija traja do odprodaje zalog in velja za vse, ki nimate podpisana
več kot dva veljavna aneksa k naročniški pogodbi. Cena vključuje DDV. Penzion paket ne omogoča vezave družinskih bonusov.
Središče • Izdali brošuro o krajinskem parku
Kdaj bo območje zaščiteno?
Lovska družina (LD) Središče ob Dravi je konec minulega tedna v prostorih ormoškega hotela pripravila tiskovno konferenco s predstavitvijo brošure Krajinski park Središče ob Dravi.
Območje predlaganega Krajinskega parka Središče ob Dravi.
Uvodoma je Boris Kočevar, starešina LD Središče ob Dravi, predstavil razvojno pot projekta, ki ga je LD Središče ob Dravi v sodelovanju z LD Ormož ter Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) začela pred šestimi leti. Pobuda, da se območje ob Dravi med
Boris Kočevar, starešina LD Sredi{~e ob Dravi in avtor besedila novoizdane bro{ure
Ptujem in Ormožem zaščiti kot krajinski park, je bila pred šestimi leti dana s strani Zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine. Ker pa takratni svet občine Ormož odloka o imenovanju Krajinskega parka Središče ob Dravi ni izglasoval, se je po petih letih ponovno pojavila pobuda za zavarovanje tega območja. Ob finančni pomoči danske fundacije je LD Središče uspelo izdati brošuro, stroške zanjo pa je poleg fundacije pokrila tudi domača lovska družina.
Borut [tumberger iz DOPPS-a je v nadaljevanju konference povedal, da do razglasitve krajinskega parka še ni prišlo, ker za tem stoji ozek krog ljudi, ki uveljavlja svoje interese preko politike. Kot je dejal [tumberger, gre za poseben predlog SPA varovanega območja, ki bi bilo ob zaščiti deležno tudi posebnih sredstev iz Evropske unije. Seveda pa so glede razglasitve pereči tudi odnosi na slovensko-hrvaški meji.
Obžalovanje, da do zavarovanja območja krajinskega parka še ni prišlo, je izrazila tudi Simona Kaligarič, ki obenem upa, da bo občina zmogla in izkoristila priložnost ter območje ob Dravi razglasila za krajinski park. Helena Hacimo-vic, predsednica Zadrug dravske lige, meni, da se narave ne bi smelo uničevati in da bi jo bilo potrebno tudi ustrezno zaščititi.
Ob izteku konference je spregovoril še David Reeder iz svetovnega naravovarstvenega združenja, ki je Stumbergerju in Kočevarju čestital ob izdaji brošure in obenem izrazil veselje, da si tudi lovci prizadevajo za zaščito neokrnjene narave. V imenu občine Ormož pa je govoril podžupan Branko Kukec, ki je obljubil pomoč pri realizaciji projekta in dejal, da upa, da bo odlok o imenovanju krajinskega parka Središče ob Dravi prav kmalu izglasovan.
Mojca Zemljarič
Gradiščak • Visoki jubilej Marije Kukovec
Vsa žlahta se je zbrala
V vasi Gradiščak med slovenjegoriškimi griči je v torek, 19. avgusta, obrnila 90. list v bogati knjigi življenja Marija Kukovec.
Jubilantka Marija Kukovec
Rodila se je 19. 8. 1913 v Ro-tmanu pri Juršincih. Poročila se je s Francem Kukovcem ter rodila 7 otrok, od katerih jih danes živi še 5. Otroke je vzgajala v delovnem in poštenem duhu, kakršna je vse življenje tudi sama. Danes je babica, ponosna na 12 vnukov, še posebej pa na 8 pravnukov, katerih obiska se vedno zelo razveseli.
Ob visokem jubileju so slav-ljenko ob rojstnem dnevu obiskale članice Krajevne organizcije Rdečega križa Juršinci ter ji z malo pozornostjo, stiskom roke in prijazno besedo polepšale praznični dan.
V soboto, 23. avgusta, so mami pripravili nepozabno przanovan-je tudi vsi njeni otroci. Ob 11.30 uri je bila maša v domači cerkvi, nato pa se je slavje nadaljevalo v Lovskem domu v Juršincih. Med zbranimi je bil tudi juršin-ski župan Alojz Kaučič, ki ji je podaril prelepo sliko domače vasi.
Marta Kukovec
Ptuj • Ob zaklju~ku kongresa Apimondia
Obisk čebelarjev iz Litve
Ob zaključku svetovnega čebelarskega kongresa APIMONDIA, ki je pred štirinajstimi dnevi potekal v Cankarjevem domu v Ljubljani, je v petek, 29. avgusta, občino Majšperk in Mestno občino Ptuj obiskalo 40 čebelarjev iz Litve.
V Majšperku sta jih pričakala in pozdravila županja mag. Darinka Fakin in predsednik čebelarskega društva Stanko Vedlin, zatem so si ogledali čebelnjak največjega čebelarja v Evropi Janeza Pislaka, slikarsko razstavo o čebelah in čebelarstvu ter znamenito gotsko cerkev na Ptujski Gori, ki jo je gostom iz Litve predstavil pater Maks Klajnšek.
Pevci moškega pevskega zbora DPD Svoboda Majšperk pa so jim ob slovesu zapeli še čebelarsko himno.
Kmalu zatem so v Ptuju goste iz Litve sprejeli v prostorih Mestne hiše, kjer sta jim zaželela dobrodošlico - v imenu Mestne občine Ptuj - vodja oddelka za gospodarstvo Klavdija Petek ter predsednik zveze čebe-
larskih društev Ptuj Ivan Vojsk. V imenu gostov pa se je za sprejem in gostoljubje zahvalil dr. Jonas Balžekas, predsednik Čebelarske zveze Litve. Po krajši predstavitvi obeh držav in pogovoru o pogojih za čebelarjenje pa so si gostje ogledali še nekatere ptujske znamenitosti in obiskali ptujsko vinsko klet.
M. Ozmec
Litvance je prevzela lepota Ptuja.
Foto: M. Ozmec
Podvinci • Blagoslovitev nove kapele
Skupna akcija vaščanov
■ ■ v ■
in občine
Na veliki šmaren so v Podvincih, naselju primestne četrti Ro-goznica, slavili. Namenu so predali novo nadomestno vaško Korenjakovo kapelo.
Gradnje oziroma obnove so se lotili v sodelovanju z Mestno občino Ptuj. Dela so pričeli 5. septembra lani. Z donacijami občanov so zbrali skoraj milijon in sto tisoč tolarjev. Mestna občina Ptuj je prispevala za zidarska dela, ureditev križišča s pločnikom in plato pred kapelico. Kapelica, ki je posvečena Mariji, zato so jo tudi blagoslovili 15. avgusta, je stara čez
dvesto let, je ob blagoslovitvi in sveti maši, ki jo je vodil p. Tarzi-cij Kolenko, povedala predsednica gradbenega odbora Milica Zelenko.
Kapelica ima zanimivo zgodovino. Najzanimivejša zgodba je vezana na zvon, ki nosi letnico 1907. Zanjo smo izvedeli iz pripovedovanja Jožeta Pihlerja, tudi člana gradbenega odbora, ki se spominja, da so kapelico
Foto: MG
Na veliki {maren so v Podvincih blagoslovili va{ko Korenjakovo kapelo, ki je posve~ena Mariji. Z donacijami so va{~ani zbrali skoraj milijon in sto tiso~ tolarjev.
v njenih dvesto in več letih, večkrat popravili in obnovili. Eno od nabiralnih akcij so vodili tudi pred skoraj 20 leti, ko so zbirali denar za obnovo strehe. V tistem času je bil predsednik vaške skupnosti Podvinci. Kapela je bila obnovljena tudi leta 1939, ko je imel novo mašo domačin pater Golob. Zvon iz leta 1907 so Podvinčani med drugo svetovno vojno skoraj izgubili. Ko so nemški vojaki zbirali zvonove, da bi jih pretopili v material za orožje, se je vaški gostilničar Mihael Korenjak domislil zvijače in vojaka, ki je prevažal zvonove, povabil na malico v gostilno, ki jo je pripravila njegova žena Marija, je med drugim povedal Jože Pihler. Medtem je snel zvon s kamiona in ga zakopal v domači kleti. Leta 1945 so ga ponovno namestili in blagoslovili. Tudi zato se po vsej verjetnosti vaške kapele prijelo še ime Ko-renjakova kapela.
Praznični dan so Podvinčani izkoristili za medsebojno druženje in veselje, ki je trajalo pozno v noč.
MG
Učiteljevo modrovanje: »Če bi bili učenci v zadnjih klopeh tako tiho, kot so tisti v srednjih klopeh, ki prebirajo znanstvenofantastične romane, bi tudi učenci
v prvih klopeh lažje spali!«
***
Milanu so ukradli avto, toda prijatelji so ga srečali veselo razpoloženega. "Ti ni hudo za avtom?" "Lopovu bo žal, ko bo videl, koliko obrokov kredita je še potrebno plačati." ***
"Katera je posebna vidna značilnost krsta?' "Otrok!" je odgovorila Barbara.
***
Moški vstopi v ordinacijo ginekologa in reče: "Doktor, jaz mislim, da sem noseč.!'
"Topa ni možno! Vi ste moški in nimate maternice!' mu je dejal doktor. 'Kljub temu mislim, da sem nosečf je rekel moški. "Lahko, da sem noseč izven maternice. Saj je tudi
to mogoče, kajne?'
***
Mož zaloti ženo v postelji z ljubimcem. Ta skoči iz postelje in hoče zbežati. Žena zavpije ljubimcu: "Dokaži, da si moški!'
"A zdaj pa še njemu?'
***
'Matjaž, koliko je štiri krat štiri?' je vprašala učiteljica.
"Šestnajst!'
'Dobro!' je rekla učiteljica.
"Ne!' je protestiral Matjaž. 'To ni dobro, ampak odlič-
'^Je vaš sin že zaključil študij medicine?' "Zakaj le? Zakaj bi ga zaključil tako hitro? Veste, moj sin si je vzel čas. Saj vam je znano, da bolniki bolj zaupajo starejšim zdravnikom kot pa mladim!' ***
Učiteljica vpraša Tončka: "Če rečem: jaz ljubim, ti ljubiš, on ljubi - kaj je to?' Tonček razmišlja nekaj časa, nato pa reče: 'Skupinski seks!'
Ptuj • Zlati maturanti 2003
Zlati Niko, Kristijan in Petra
Danes predstavljamo še tri lanskoletne zlate maturante iz ptujskih srednjih šol.
Športnik, računalnikar in glasbenik Niko
Zlati maturant Niko Gaberc je osnovno šolo obiskoval v Ormožu, nato pa se je odločil, da šolanje nadaljuje na Srednji poklicni in tehniški elektro šoli, smer elektrotehnik - elektronik.
S šolanjem za izbrani poklic je zadovoljen, saj so jih profesorji v srednji šoli pri praktičnem delu pouka naučili veliko koristnih stvari. Od mature je pričakoval, da bo težja, učil se je vsega po malo, saj je snov dobro poznal že od prej, bil je namreč odličnjak vsa štiri leta srednje šole, med predmeti, ki jih je kot dijak najraje obiskoval, pa so bili poleg matematike tudi strokovni predmeti. Ker

Niko Gaberc, nekdanji dijak Srednje poklicne in tehniške elektro šole
pa Nika veseli delo z računalniki, se je vpisal na študij telekomunikacij. Kot je povedal, se kot računalničar ne bi ukvarjal s programiranjem, ampak bi svoje delo posvečal oblikovanju in-ternetnih strani, spotov, reklam in računalniških animacij.
Med prostim časom se ormoški zlati maturant ukvarja z radioamaterstvom — tehnično ljubiteljsko disciplino — in amatersko radiogoniometrijo — športno tehnično disciplino, pri kateri tekmovalci na terenu iš-
čejo pet skritih oddajnikov, pri tem pa si pomagajo s sprejemniki, kompasom in zemljevidom, važni pa sta seveda tudi dobra orientacija in telesna pripravljenost. Ker je Niko državni prvak na obeh frekvenčnih območjih in prvi po točkah v svoji kategoriji, se je udeležil tudi evropskega prvenstva na Poljskem.
Poleg radioamaterstva in amaterske radiogoniometrije pa sodeluje tudi pri ormoškem pihalnem orkestru, kjer igra klarinet, med leto{njimi po~itnicami je julija delal kot tonski tehnik na radiu Prlek, deset dni se je potepal ob morju, veliko ~asa pa seveda posveti tudi rep-rezentan~nim in individualnim pripravam	amaterske
radiogoniometrije.
Ekonomski tehnik Kristijan
Zlati maturant Kristijan Puk-ši~ iz Mezgovcev se je odlo~il za poklic ekonomskega tehnika, ker ga izredno zanima vse, kar je povezano z delom v administraciji. Veselje do pisarniškega dela pa je bilo glavni razlog, da se po kon~ani osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Dornavi, ni vpisal na gimnazijo, kot so pri~akovali njegovi doma~i. Kot študent je že vpisan na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, letošnji zrelostni izpit pa mu ni povzro~al niti nobe-
nih težav niti strahu. Kot dijak je zlati maturant iz Mezgovcev najraje zahajal k pouku matematike, z u~nim programom na ekonomski šoli pa je tudi zelo zadovoljen, saj si je pridobil širok spekter znanj, ki ga zanimajo.
Med prostim ~asom Kristijan najraje posluša glasbo in gleda televizijo ali pa se posveti svojemu ra~unalniku in internetu, zmeraj pa mu ostane tudi nekaj ~asa za zabavo. Prva dva meseca letošnjih po~itnic, ki so bile najverjetneje ene najdaljših in naj-brezskrbnejših, je najve~ ~asa namenil po~itku in lenarjenju, sedaj v septembru pa si z delom že pridno polni svoj študentski žep.
Petra - bodo~a farmacevtka?
Petra Žnidari~ je osnovno šolo obiskovala v Ormožu, kjer
Ustvarjal~ki
Petra Žnidarič, nekdanja dijakinja Ekonomske šole Ptuj
so takrat s starši tudi živeli. V Središ~e ob Dravi so se preselili pred petimi leti in pot v šolo je postala veliko daljša. Vsak dan srednje šole se je z vlakom vozila po 45 minut v eno in prav toliko v drugo smer.
Sicer pa Petra zase pravi, da je veselo dekle, da poskuša biti z ljudmi ~imbolj prijazna, veliko se posve~a svojim prijateljem, ki ji lahko marsikaj zaupajo, o odlo~itvah vedno preudarno premisli in poskuša vse težave reševati sproti. Sicer pa zlata maturantka pravi, da najve~ prostega ~asa preživi s sestrama, da rada kolesari in na veliko zapravlja denar v trgovinah - za obla-~ila seveda. V roke rada vzame
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami
Foto: MZ
Kristjan Pukšič, nekdanji dijak Ekonomske šole Ptuj
kakšno dobro knjigo, med letošnjimi po~itnicami pa je veliko ~asa preživela med svojimi prijatelji ali pa se je podala na kopanje na katero izmed naših kopališ~.
Petra je obiskovala ekonomsko šolo na Ptuju. V prvem letniku srednje šole je bila prav dobra, nato pa je kar tri leta zapored dosegala odli~en u~ni uspeh. Na vprašanje, zakaj se je vpisala na ekonomsko šolo, je odgovorila: "Najprej sem se želela vpisati na gimnazijo, a sem se nato odlo~ila za ekonomsko, ker imam sedaj po zak-lju~ku šolanja tudi poklic. Sicer odlo~itev malo obžalujem, saj sem se sedaj vpisala v maturi-tetni te~aj, in ~e bi se že takrat vpisala v gimnazijo, bi lahko že letos opravljala splošno maturo in šolanje nadaljevala na fakulteti. Prihodnje leto, po opravljeni maturi, pa se nameravam vpisati na študij farmacije."
Pred opravljanjem mature zlata maturantka iz Središ~a ni imela posebnega strahu, nekoliko pa jo je prestrašilo le pisanje vodenega eseja pri slovenskem jeziku. Med predmeti, h katerim je v srednji šoli najraje zahajala, pa so tisti ta težji, med njimi tudi matematika in nemš~ina.
Mojca Zemljari~
bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 16. septembra, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanec ustvarjalčkov v 35. številki Štajerskega tednika je:
Rok Markež Pišek, Janežovci 8, 2253 DESTRNIK.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita vsem nagrajencem. Potrdila o nagradi bodo prejeli po pošti.
KNJIŽNI DISKONT
ZALOZBA KAHAJTTAIJIJA
TAM. KJER SO KNJIGE NAJCENEJŠE! -BTC Hala A Ijub^ana.
Pobarvaj polja označena s piko!
IMaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	popuste v obliki bonov v vrednosti 10.000 sit
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja. Prva prestava. Moda, Slovenske počitnice, Podravski gospodarski kompas, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe! __________________
.AR0ÙLN1CAZA	TEDNIK
' Ime in priimek: I Naslov:_
Pošta:.
I Davčna številka: I Telefon:_
I Datum naročila: I Podpis:_
I
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
Ta teden prejmeta osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
ime in priimek:
Mar^a Hergan
naslov:
Zg. Jablane 21,8386 Cirkovce
ime in pkiimek
Kramberger Neška
naslov:
m. B. Kraigheija 86,8388 Kidričevo
Nagrajenca prejmeta nagrade po pošti.
Zdravilna slana Jezera v osrčju otoka Mljeta
Kjer sonce najbolj sije
Nameščen na bleščečem obzorju južnega Jadrana, prepreden z najbolj gostim zelenjem in borovci ter obdan s toplim morjem je otok Mljet eden najatraktivnejših otokov na Jadranu.
Obiskujejo ga zaljubljeni pari, ljubitelji in raziskovalci narave, raziskovalci daljne preteklosti in tisti, ki želijo v času dopusta doživeti odklop od ostale civilizacije.
Ta botanični otok je pravi dragulj. Ob obalah se sanjske plaže kar vrstijo. Peščene na vzodnem delu otoka okrog Saplunare, kamnite na zahodnem delu. Najbolj edinstveno kopanje pa lahko doživimo v jezerih v Nacionalnem parku - veliko in malo jezero, ki so z zalivom Soline povezani z odprtim morjem. Topla slana voda (okrog 28°C), bujno zelenje in kljub množici turistov možnost, da si vsak ob jezeru najde kotiček zase (tudi nudisti). Nenazadnje je voda zdravilna za zdravljenje revmat-skih in kožnih bolezni zaradi prisotnosti hranljivih soli ter H2S. Blato jezer pomaga pozdraviti opekline, ciste in podobne bolezni. V času velike poletne vročine so zaradi bujne vegetacije in čistega zraka tudi najtoplejši dnevi ugodni, ne pojavlja se omamljenost in težko dihanje. Ta blagodejnost morske vode in vegetacije se občuti po celotnem otoku, ki je izrazito podolgovate oblike, širine 2 do 5 kilometrov
Nacionalni park Mljet
Zaradi edinstvenih lepot, stoletja starih mediteranskih gozdov (česmina in bora), kanala Soline, obeh jezer, kulturno-zgodovinskih spomenikov (antične palače, starokrsčanske bazilike v Pločah, benediktinskega samostana na otoku sv Marije) in ljudi, ki so del tega kraja že stoletja in živijo z naravo, so leta 1960 severovzhodni del otoka proglasili za nacionalni park. Park obsega okrog 3100 hektarjev. V okviru parka je kanal Soline, ki so ga tega leta poglobili. V ta sklop spadata seveda obe jezeri: Malo jezero, ki je trikotne oblike in meri 750 m v dolžino in 500 m v siri-
Na zahodni obali otoka je možno vsak večer opazovati veličastne sončne zahode.
no, in Veliko jezero, katerega površina tvori 145 ha. Na sredi Velikega jezera je otok sv. Marije, na katerem stoji zgodovinski spomenik (benediktinski samostan). Prave sprehajalne ali kolesarske užitke nam ponuja 9240 dolga pešpot, ki poteka skozi češminov in borov gozd. Skozi vse leto je gozd poln duha po smoli, kar je naravna danost, ki vsakemu pomaga, da se naužije novih moči.
Izlet v Soline
Soline, manjše turistično naselje, se nahaja ob istoimenskem zalivu v bližini odprtega morja. Naselje je dobilo ime po tem, ko so benediktinci tam organizirali proizvodnjo soli. Okrog naselja je borov gozd in izhod na odprto morje. Ko se potopiš v morsko vodo te oblivajo topli (prihajajo iz jezer) in hkrati sveži tokovi iz odprtega morja. Ta del otoka je pisan na kožo vsem, ki radi raziskujejo morsko dno, saj je razčlenjena obala in kristalno čista voda z bogatim podvodnim svetom pravi raj za prave potapljače
in tudi za tiste, ki si nadenejo podvodna očala kar tako. Domačini, ki tam oddajajo svoje lepo opremljene apartmaje, so še posebej veseli Slovencev, saj pravijo, da znamo opaziti lepoto in mir njihovega kraja in v tej lepoti tudi spoštljivo uživati. Z veseljem te vzamejo tudi s sabo na ribarjenje, ki se seveda odvija zgodaj zjutraj okrog pete ure. Če si na ribarjenju prvič, boš najverjetneje na čolnu le sedel in opazoval, če pa si že bil večkrat z njimi, pa boš rade volje pomagal raz-mrežiti ribe, ki so se ujele v mreže, ki so jih domačini večer prej potopili v več kot 100-metrske globine. Iz ulova si lahko kar izbereš ribo, ki bi jo želel imeti za kosilo ali večerjo. Jedi pripravljajo "izpod peke", kar pomeni, da vsak večer zakurijo v njihovem kaminu in pred vašimi očmi pripravljajo razne kulinarične dobrote, vse skupaj pa vam postrežejo z njihovim domačim vinom.
LV
Na čudovitih peščenih plažah kljub obilici turistov ni nikoli gneče.
Sredi Velikega jezera leži, podobno kot pri nas na Bledu, otok, na katerem sta benediktinski samostan in cerkev. Na otok te domačini prepeljejo s čolnom.
UMAG
4* hotel Umag in 3* depandansa, weilnes center-NOVO! do 28.9y2D/POL od 11.900 ŽUSTERNA, Senikov klub
3* Žustema/Koper, kopanje v Aquaparku, izleti: Piran, Izola, Trst
od i.ioy2D/poL 13.990 BAVARSKI GRADOVI
avtobusni izlet vključene vstopnine v 3 gradove in ladjica 11.10./2D/POL od 25.110 RIM, POMPEJI, NEAPEU
odlično slovensko vodenje, pol-penzioni, 3* hotel, udoben bus
26.10./6D	40.900
RAFTING v ČRNI GORI
avtobusni izlet Dubrovnik-Budva Cetinje-Lovčen-rafting na Tari...
26.10./6D 54.900 All inclusive v ČRNI GORI
hotel Plaža, avtobusni izlet kopanje + vključeni izleti
26.9y9D/7AI 59.900
TURÔJA, obala
5* hotel, 2 dni izlet odhodi z avstrijskih letališč
do3o.9y7D/Ai 93.990
KUBA, DOM. REPUBLIKA
3* hotel, aH inclusive, letalo iz avstrijskih letališč
17.,24.9yi4D/AI 235.900
SONČEK
PTUJ,KrempljevaS Telefon: 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 OSO 22 EUROPARK, 02/33 00 915
\j TUl potovalni center
Domačini iz Solin te z veseljem vzamejo na ribarjenje, le vstati se je potrebno dovolj zgodaj.
Dopolnjeni turistiCni vodnik
Vodnik za zahtev-nej{e turiste
Potem ko je v sedmih letih po prvi izdaji pošel vodnik po Ptuju v slovenskem jeziku, ki ga je leta 1996 založil in uredil Primož Premzl v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku, je te dni izšla druga, revidirana in dopolnjena izdaja v slovenskem jeziku.
Foto: Črtomir Goznik
Aktualizirani vodnik po Ptuju z novimi razglednicami Ptuja.
Naklada je 1200 izvodov, dopolnjujeta pa jo še priložnostni zloženki v nemškem in angleškem jeziku z najpomembnejšimi podatki za turista, ki ju bodo vložili v nemške in angleške izvode vodnika, ki pa so še na voljo. Tretjega septembra je založnik Umetniški kabinet Primoža Premzla iz Maribora predstavil tudi serijo novih osmih ptujskih razglednic avtorjev Zmaga Je-raja in Stojana Kerblerja, in faksimile starih vedut Ptuja in Dornave iz 18. in 19. stoletja. S tem se je število razglednic s podobo Ptuja, ki jo je izdal, dvignila že na 30.
Spremembe in dopolnitve dopolnjenega vodnika sta na tiskovni konferenci 3. septembra predstavila glavna avtorja dr. Marjeta Ciglenečki in Brane Lamut, dopolnil ju je Stojan Kerbler, avtor fotografij. Od izdaje do danes je prišlo do nekaterih sprememb, največ pri prezentaciji arheoloških spomenikov, in spoznanj, ki jih je bilo potrebno na novo vnesti. Knjižica je namenjena zahtevnejšim turistom, obiskovalca vodi skozi mesto, od spomenika do spomenika. Največ prostora v njej je namenjenega kulturni dediščini.
MG
NOVO NOVO
// v
Termalni Parl(
Terme Ptuj
Zakaj potrebujete svoj finančni načrt

Večini ljudi se vedno ni jasno, zakaj potrebujejo osebni finančni načrt. Obstaja namreč več razlogov, zaradi katerih ste lahko na dolgi rok brez finančnega načrta "izgubljeni'. Z vami bi rad delil le nekaj najpomembnejših.
1.	Za zaščito sebe in svoje družine pred finančnimi tveganji Poudarek je na besedi finančnimi. Kot finančni načrtovalec vas ne morem zaščititi pred življenjskimi tveganji, lahko pa vas zaščitim pred finančno izgubo, ki jo utrpite če katero od teh tveganj postane realnost. In katera so ta tveganja? Štirje glavni riziki so poškodba, bolezen, smrt in tožbe. Kakšne so priporočene zavarovalne vsote in katere so najbolj ugodne zavarovalne tarife za vas, vam lahko pove le zaupanja vreden premoženjski svetovalec.
2.	Za odpravo osebnega dolga Za nekatere je velik cilj že, da se znebijo vseh dolgov. Ce ste čez glavo zadolženi v kreditnih karticah ali avtomobilskih posojilih, je postati oseba brez dolgov že velik napredek. Premakniti se morate od biti dolžan k posojati denar.
Morda ste že slišali, da je komu zmanjkalo denarja pred koncem meseca, toda ni tako smešno če vam zmanjka denarja pred koncem življenja! Poskrbeti morate za to, da ne boste preživeli vaših dohodkov. To pomeni, da morate akumulirati in plemenititi svoje premoženje. Kar pa je nemogoče, če imate dolgove, zato se jih morate znebiti!
3.	Ker boste živeli še dolgo, dolgo časa
Pričakovana življenjska doba se podaljšuje. Včasih je bilo drugače. Ce ste bili živi, ste delali. Upokojitev niso poznali. Danes je življenjsko pričakovanje ob rojstvu 76 let. Današnji 76-letniki imajo življenjsko pričakovanje 86 let. Zaradi tega podaljševanja življenjske dobe potrebujete finančni načrt. Raziskave kažejo na to, da bodo ljudje živeli vedno dlje. Celo tisti, ki so danes stari 35 let, bodo morda še živi v 22. stoletju. Zakaj so te številke pomembne? No, če se sprašujete koliko denarja boste potrebovali v pokoju, da vam ga ne bi zmanjkalo do smrti, morate projecirati kako dolgo boste živeli. Večina finančnih načrtovalcev predvideva, da bodo njihove stranke živele do 85. leta starosti, medtem ko konzervativni načrtovalci (kot smo mi) uporabljamo 90. leto starosti. Nadaljevanje prihodnjič
Mitja Petrič, premoženjsko svetovanje, mitJa.petric@donos.net, GSM: 041 753 321
'Donos
premoženjsko svetovanje
Prejeli smo
Odprto pismo Društvu izbrisanih prebivalcev Slovenije in Aleksandur Todorovi}u, predsedniku
Spoštovani,
sporočam Vam, daje Vlada Republike Slovenije dolo~ila predlog Zakona o izvr{itvi 8. to~ke odlo~be Ustavnega sodi{~a RS {t. U-I-246/02-28 - skraj{ani postopek, s katerim je storila prvi korak uresni~evanja odlo~be Ustavnega sodi{~a. Zakon vzpostavlja pravno podlago za izdajo odločb, s katerimi bo vsem tistim, ki so v Republiki Sloveniji že pridobili dovoljenje za stalno bivanje, ugotovljeno stalno prebivanje, in sicer od 26. februarja 1992.
Zakon je v parlament vložen po skrajšanem postopku, odločbe o ugotovitvi stalnega prebivanja za nazaj pa bomo začeli izdajati neposredno po njegovem sprejetju.
Zaključene so namreč tudi organizacijsko-logistične priprave na izdajo odločb, ki so precej zahtevne, saj je v prvi fazi potrebno pregledati preko 23.000 spisov (v drugi fazi pa skoraj še enkrat toliko), vzpostaviti pa je bilo potrebno tudi poseben informacijski sistem. Pripravljen in v usklajevanju je tudi že zakon, ki bo uredil pravne podlage za celovito rešitev položaja preostalih kategorij izbrisanih.
Ministrstvo za notranje zadeve vlaga v ureditev njihovega položaja velike napore, tako kar zadeva pripravo in usklajevanje
zakonskih besedil, kot tudi v organizacijsko tehničnem smislu in je trdno odločeno, da to odprto vprašanje predlaga Vladi in Državnemu zboru za dokončno ureditev. Pri tem želimo z Vami sodelovati v konstruktivnem dialogu, ki naj prispeva k pomiritvi, žal preveč razplamtelih političnih strasti. Dejstvo je, da vsakodnevno javno razpravljanje ter žaljivi toni zoper ljudi, ki se trudimo rešiti ta problem ter nasploh zoper slovensko oblast in politiko, zaostrujejo in poglabljajo politične razlike in poslabšujejo razmere, v katerih opravljamo zahtevno usklajevanje predlaganih rešitev. Zato Vas prosim, da prispevate k pomiritvi političnega ozračja, v katerem oblikujemo rešitve za dokončno ureditev položaja izbrisanih. Z vso odgovornostjo bomo proučili tudi vsak Vaš predlog zvezi z zakonskimi besedili, ki so v razpravi.
Sporočamo pa Vam tudi, da se na žalitve in nizko raven javnega razpravljanja v javnosti g. Matevža Krivica ne bomo odzivali. Ministrstvo je bilo namreč doslej odprto za strpen dialog z vsakomur.
V kolikor štejete za koristno, da Vas neposredno seznanimo s predlaganimi rešitvami, Vas vabim na pogovor, za katerega uskladite termin v mojem kabinetu.
S spoštovanjem!
dr. Rado BOHINC
Na Ptuju - iz Ptuja?
Po daljšem času spet pišem v Štajerski tednik, predvsem zato, ker me motijo izražanja po radiu Ptuj.
Ljudje, ki živijo "v Ptuju", so doma "iz Ptuja", tisti, ki živijo
Duševno zdravje
Ob za~etku šole
Novo šolsko leto je tu. Kaj svetujete tako dijakom kot profesorjem, da bo šolsko delo lažje in kvalitetneje potekalo ter da bodo rezultati dela ob koncu šolskega leta takšni, da bodo zadovoljni vsi?
Začetek šolskega leta zahteva tako od dijakov kot od profesorjev prilagoditev na novo nastalo situacijo, ko počitniška brezskrbnost preide v trenutku v odgovorno delo v šoli. Dijaki morajo postati točni, slediti pouku, delati domače naloge, se učiti - profesorji pa morajo upoštevati razvojne značilnosti dijakov ter spretno manevrirati med svojimi zahtevami ter pričakovanji in pogosto ne takšnimi odzivi dijakov, ki bi v popolnosti ustrezali njihovim kriterijem.
Menim, da je vedenje dijakov v šoli v precejšnji meri tudi rezultat vrednot, ki jih starši privzgojijo svojim otrokom, in tudi vrednosti, ki jih starši pripisujejo učnim navadam in učenju kot takemu. Vzgoja, ki po eni strani otrokom dopušča vse in od njih ničesar ne zahteva, vsekakor posledično doprinese k neustreznemu vedenju dijakov v šoli, pa tudi slabemu učnemu uspehu, in če še k temu dodamo šibko splošno družbeno neperspektivnost mladih (ni zaposlitev, stanovanj ipd.), potem se v naših šolah dogaja to, kar se dogaja.
Ne samo pedagoško delo, temveč tudi vzgojno delo profesorjev, gledano iz tega vidika, potem vsekakor ni lahka naloga, saj morajo biti strpni in potrpežljivi, če hočejo po eni strani varovati svojo osebnostno integriteto, po drugi strani pa razumeti dijake in jih vzpodbujati, da si pridobijo čimveč znanja ter osebnostno dozorijo in tako izboljšajo svoje možnosti za čimbolj ustvarjalno, humano in smiselno ter tudi uspešno življenje v odrasli dobi.
Kaj svetovati drugega, kot da se dijaki in profesorji tudi med seboj pogovarjajo, si prisluhnejo in skupaj dogovorijo učni proces kot skupno projektno delo, ki jim omogoči tudi prijetne trenutke ob doseganju čimboljših rezultatov ob koncu šolskega leta.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
"na Ptuju" pa so doma "s Ptuja". Ne more nekdo živeti "na Ptuju" in biti doma "iz Ptuja". To je podobno, kot da tisti, ki gre na morje, pošilja pozdrave iz morja. Predstavljam si ga, kako sedi v morski vodi in piše razglednico.
Pred nedavnim je poslušalka radia Ptuj pošiljala pozdrave iz Boča, kot da bi sedela v votlini v notranjosti Boča in pošiljala pozdrave na Ptuj. Po starem ljudskem izročilu spi kralj Matjaž s svojo vojsko v votlini v notranjosti Pece. Ce bi ga kdo obiskal, bi lahko pošiljal pozdrave iz Pece, sicer pa le s Pece.
Na žalost so oddaje radia Ptuj po kvaliteti padle, ker se sliši tudi po terenu, da ni lektoriranja in mnogo govorcev uporablja bolj ali manj izraze narečja, po katerem vsakdo, ki se spozna na narečja, ugotovi, iz katere vasi izhaja govorec ali njegovi predniki. Menim, da bi vsi poslušalci, govorci prek radia Ptuj, morali obvezno obvladati slovensko zborno izreko. Tisti, ki tega ne obvladajo, bi se morali v tej smeri izobraziti s pomočjo ustreznih profesionalcev. Ne pričakujem pa, da bodo tako govorili tudi preprosti ljudje, ki občasno nastopajo prek radijskih valov. Pri teh je celo lepo in prav, da ohranjajo svoje domače narečje.
In zakaj delam razlike med obojimi? V sistemu so razlike potrebne, da normalno deluje. V teoriji o sistemih celo govorimo o "toplotni smrti" v primeru, da ni nobenih razlik v stanju sistema. To resnico so spoznali tudi ljudski modrijani v davni preteklosti. Na podlagi tega je nastala koroška ljudska pravljica o treh cerkvicah, ki leže na treh hribih v različni višini. Pri tem se najvišja cerkvica vsako leto zniža za žitno zrno, najmanjša pa vsako leto zviša za žitno zrno. Ko bodo dosegle vse tri cerkvice enako nadmorsko višino, napoveduje pravljica konec sveta.
Raven radia Ptuj je po kvantiteti poslušalcev resnično narasla, po kvaliteti pa upadla. Dokler ne bodo po radiu Ptuj razlikovali med "dva" in "dve", med "iz" in "z(s)", to niti ni nenavadno, zlas-
ti če prispevki radia Ptuj ne bodo ustrezno lektorirani in ne bodo profesionalni govorci obvladali slovenske zborne izreke.
Pa brez zamere!
Dr. A. Žižek
Izjava za javnost
Združena lista socialnih demokratov ( ZLSD ) je upala, da je rimo-katoliška cerkev v Sloveniji že presegla neobjektivno, enostransko in zgolj ideološko ocenjevanje družbenih razmer in političnih strank na slovenskem, da sprejema ustavno ureditev svojega položaja in pravic in da je že ugotovila, da njene obsodbe levice škodijo prej njej sami kot pa levim političnim strankam. ZLSD je ponosna na svojo socialdemokratsko usmeritev. Zavzemanje za enakost vseh, za spoštovanje vseh človekovih pravic in svoboščin, za svobodo in varnost, za spoštovanje pravne države, za solidarnost in posebno skrb za depriviligirane, za zmanjševanje socialnih razlik so stalnice njenega delovanja in jih bo še bolj dosledno uveljavljala.
Krvodajalci
1.	september - Ivanka Muraj, Levanjci 2; Mitja Puklavec, Drakšl 35/b; Aleksander Purg, Ul. 25. maja 4, Ptuj; Marija Čurin, Cesta v Nji-verce 3; Vida Milunic, Gorenjski Vrh 21; Franc Kokot, Tibolci 39; Janez Lampret, Majšperk 51; Sonja Majce-novic, Hrastovec 39; Tatjana Krajnc, Hrastovec 134; Štefka Kornet, Pe-stike 5/a; Andrejka Lazar, Turški Vrh l6/a; Stanislav Ivancic, Hrastovec 73/a; Terezija Belšak, Turški Vrh 71/a; Matjaž Zelenik, Stojnci 59; Alojzija Pohorec, Hrastovec 80/c; Silvo Furman, Gorenjski Vrh 30; Valerija Babosek, Kettejeva 20, Ptuj; Irena Avguštin, Breg 15, Mirko Vršic, Drbetinci 16; Terezija Zebec, Hrastovec 26/a; Martin Korošec, Hrastovec 26/e; Sonja Fostnaric, Hrastovec 26/d; Kristina Kokot, Hrastovec 3/a; Minka Kukec, Hrastovec 28; Bojan Kramberger, Arbajterjeva 5, Ptuj.
2.	september - Martin Potočnik, C. 8. avgusta 8, Ptuj; Kristijan Mlakar, Tržec 43/b.
ZLSD zato ne sprejema nobenih omejitev glede spoštovanja enakih človekovih pravic, tudi ne glede spolne usmerjenosti. Vztraja na laični šoli. Ne sprejema neutemeljenih in enostranskih ocen lanskoletnega popisa prebivalstva samo zato, ker vsebinsko ne odgovarjajo interesom rimo-katoliške cerkve. Meni, da je bila odločitev za dekrimina-lizacijo prostitucije, in samo za to je šlo, napredna in poštena. Nasprotuje poskusom vplivanja rimo-katoliške cerkve na odločitev ustavnega sodišča v zvezi z Vatikanskim sporazumom.
ZLSD spoštuje tudi svobodo vesti in veroizpovedi in s tem posebej tudi krščanstvo, kot večinsko veroizpoved na slovenskem. Pričakuje pa, da bo tudi cerkev prenehala za vse slabosti v družbi obtoževati vse, ki niso verni ali verujejo drugače. Le to so namreč pravi temelji enakopravnosti in sožitja.
Mirjana Nenad, oseba za stike z javnostjo ZLSD Ptuj
4. september - Andrej Kozel, Velika Varnica 6; Anica Kolednik, Ul. 5. Prekomorske 19, Ptuj; Janko Kodrič, Bukovci 92/a; Anton Žuran, Gradišča 143; Stanko Zagoršek, Bukovci 72; Janez Bedenik, Kočice 25; Renata Gabrovec, Skorba 27/c; Dragica Mlakar, Prešernova 25, Ptuj; Marta Zafo-šnik, Lovrenc na Dravskem polju 1; Darko Volkner, Žgečeva 4, Ptuj; Drago Urlep, Stogovci 32; Štefan Samec, Jiršovci 31; Majda Šerona, Spolena-kova 5, Ptuj; Sandi Roškar, Pobrežje 146/a; Marjan Kokot, Majšperk 32; Valerija Ilešič, Novinci 41; Marinka Krajnc, Rimska pl. 4, Ptuj; Marija Ku-kovec, Brstje 28/b; Irena Mihalinec, Rimska pl. 20, Ptuj; Marjan Peteršič, Dornava 85/b; Franc Hojnik, Mezgo-vci 23; Jernej Brenholc, Rimska pl. 20, Ptuj; Andreja Kukovec, Vičava 85; Marija Nedeljko, Ul. 1. maja 1, Ptuj; Igor Radaš, Ul. 5. Prekomorske 15, Ptuj; Janez Klauž, Morje 33, Fram; Martin Polak, Starše 55/b; Jože Kolar, Brunšvik 53; Vincenc Gorjup, Dragonja vas 12.
Kondicijska priprava v športu (9)
Izbira teka{ke podlage in {portnih copatov
Matejo iz Ptuja zanima, kako izbira tekaške podlage in športnih copatov
vpliva na preventivo pred tekaškimi poškodbami.
Glede na to da dandanes veliko tečemo po asfaltu, je priporočljiva uporaba čimbolj prožnih copatov, ki bodo absorbirali negativno energijo reakcije podlage tal.
Pretrda podlaga nam lahko pri uporabi slabih (neprožnih) copatov kronično preobremeni določene segmente tetivno-skelet-nega sistema. Bolečine okrog kolčnega sklepa so pogosto nadloga cestnih tekačev. Pre-mehka podlaga (npr. tek na mivkasti plaži) prehitro utrudi mišice, kar lahko na nasta-bilnipodlagi vodi do nenadnih zvinov gležnja. Idealna tekaška podlaga bi naj bila prožna, vodoravna podlaga z npr. gozdna pot, pri kateri moramo paziti le na učinkovito izogibanje naravnim oviram (korenine).
Rotacija medenice pri teku navzdol pov-zročipreveliko iztegnitev v hrbtu, kar lahko povzroči bolečine v hrbtenici. Tek po klancu navzdol negativno vpliva tudi na ostale sklepe kot sta kolenski in kolčni sklep, saj pride do povečanega udarca pete ob tla, ki poveča negativne sile na skelet tekača. Nasvet: pri teku navzdol vedno povečamo fre-
kvenco korakov (zmanjšajo se pristajalne sile) in tečemo čim bolj po prstih (boljše blaženje oz. amortizacija sil).
Nagnjenost podlage ima velik vpliv na nastanek tekaških poškodb. Ceste so ponavadi nagnjene (zaradi odtoka deževnice), kar prisili stopalo višjega dela ceste, da preveč zarotira navznoter (pronira) in zmanjša obseg gibanja noge na nižji strani ceste. Noga na nižji strani ceste je umetno skrajšana in deluje kot »kratka noga« Podobne posledice ima preveč tekanja na stadionu, saj je zunanja noga v zavoju umetno skra-jana, notranja pa prevečpodaljana.»Izbira tekaških čevljev je v izogib poškodbam pomembna, saj ojačana in prožna peta ublaži - absorbira udarce, ki bi se sicer prenesli na okostje. Zanimivo je spoznanje, da mehkoba podplata nima večjega učinka na pristajalne sile med tekom. Pri tekaškem čevlju se z večanjem skupne opravljene kilometrine izgublja sposobnost absorbcijske kapacitete šokov. Večina čevljev po 400 do 800 km uporabe izgubijo do 45 % svoje originalne prožnosti. Večja je mehkoba podplata pri kupljenem čevlju, tem hitrejše bo poznejša izguba v kapaciteti absorbcije šokov. Torej čevelj, ki smo ga v začetku pri nakupu izbrali za naš idealni čevelj, se lahko izkaže kot neprimeren v dolgem roku. Vprašanja mi lahko pošljete na e-mail naslov: robi_pal@hotmail.com
Robert PAL, prof. športne vzgoje, kondicijski trener
Info
Glasbene novice!
13. september je da^tum, ko bomo nekateri na kolesarskem maratonu Poli (na zabavnem delu igrajo Avia Band), nekateri v trgatvah, nekateri na house partyju in ve~ina ljubiteljev rock glasbe na mega koncertu skupine Siddharta na stadionu za Bežigradom. To bo najve-~ji letošnji open— air koncert v Sloveniji, na katerem bo najpopularnejša slovenska skupina skupaj s simfoničnim orkestrom RTV Slovenije predstavila novi album RM-. Na tem spektaklu bo nastopilo tudi 50 plesalcev, DJ Umek in Plan B...
Irska fantovska zasedba WESTLIFE je najprej opozorila nase leta 1998 s skladbo Swear It Again, medtem ko so bili na zadnje v modi letos s skladbo Miss You Nights. Lani so nam servirali kompilacijski album hitov Unbreakable in pravkar končujejo snemanje petega studijskega albuma, ki naj bi izšel v novembru. Napoved zanj je srednje hitra, vendar zelo spevna popevka HEY WHATEVER (****), ki ima fantazijsko besedilo!
Britanska zasedba MORCHEEBA dela glasbo za sladokusce in njihove najboljše pesmi so The Sea, Blindfold, Let Me See, Rome Wasn't Built In A Day, Part Of The Process, Otherwise in Undress Me Now. Trio je vse omenjene pesmi zajel na zgoščenki Parts Of The Process in nam sedaj nudi še magično soul balado CANT STAND IT (*****), ki vas bo z lahkoto popeljala v svet sanj!
Rumeni tisk se je močno zagrel za ljubezensko življenje JENNIFER LOPEZ, ki naj bi se baje celo na skrivaj pred 14 dnevi poročila z igralcem Benom Afflickom. V glasbi je J. Lo še zmeraj v 1. ligi z albumom This Is Me - Then, s katerega smo že lahko uživali ob naslednjih singlih Jenny From The Block, All I Have (duet z raperjem LL Cool J-em), The One in Im Glad. Sedaj je na vrsti pesem BABY I LOVE YOU (****), ki skriva preprost, vendar zelo nalezljiv sproščujoč r&b ritem.
Glavna r&b zvezda leta 2003 je BEYONCE iz skupine Destiny's Child, ki je svoj debitantski solo projekt poimenovala Dangerously In Love. Lani je za komedijo Austin Powers zapela pesem Work It Out, medtem ko je letos zadela v polno s hitoma 03 Bonnie & Clyde in Crazy In Love! V obeh ji je s svojimi rap vložki stal ob strani priznani as Jay — Z, ki ga je v aktualnem popačenem rap in r&b komadu BABY BOY (***) zamenjal nenormalno popularen nakladač Sean Paul (njegov poletni hit se imenuje Get Busy, njegov aktualen hit pa se imenuje Like Glue).
Ce sem že pri odkritjih leta 2003, moram omeniti že nekaj let delujoči ameriški band THE WHITE STRIPPES, ki pa je ujel zmagovalno formulo z letošnjo veliko ploščo Elephant. Jack White in Meg White sta nam s svojega 'slončka' letos že ponudila pesem 7 Nation Army. Svoj talent sta nam razkrila v retoričnem razburljivem rock komadu IJUST DONT KNOW WHAT TO DO WITH MYSELF (****), ki ga spremlja erotičen črno-beli video spot, v katerem pleše priznana manekenka Kate Moss.
Mojstri heavy metal glasbe IRON MAIDEN so začeli delovati že leta 1976 in so že neštetokrat zamenjali svojo postavo. V 27-letni zgodovini so prodali več kot 20 milijonov plošč in so leta 1990 imeli tudi No 1 hit v Veliki Britaniji Bring Your Daughter To The Slaughter. Fantje se vračajo z ostro, naspidirano in čudaško heavy metal pesmijo WILDEST DREAMS (***), v kateri ponovno poje, brunda ali se dere stari pevec Bruce Dickinson.
David Breznik
■BEAUTIFUL-HobbiEWilliè EVER LEAVE YDBtAumidee y i ITE FLAG - UidD \ \ ^ HUAHUA-DJ\BDÈD ^ CRAZY IN LDV BByonce Knowles & Jď tÂTCHA-DutÎâHdiâ
/SDřffiBAY-NDW:
lENDRÍTA" Justin TinïEËrlâEË" YDU REABY FDH LDVE - Elton ]d\ FDHEipaAND FDH ALWAYS -'Shania Twain
Vsaki? s>o\?o\:o m<ed 21. in	uro
Kdo je glavna igralka v filmu Lara Croft?
Odgovor:_
K
in
nagradno
vfraSakje
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Vilma Angel, Ptujska gora 92, Pl. gora. Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 20. uri).
Odflorore pošliite do ponecfelika, 1. septembn, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 (za Info).
Filmski kotiček
Lara Croft - Tomb Raider: Zibelka
Vb ■■	■
Življenja
Tokrat gre za film, ki v ospredje bolj kot karkoli drugega postavlja glavno igralko. Ker je tako seksi kot le malokatera Zemljanka in ker bi ob njenih vro~ih pogledih {e duhovniki s težavo gledali stran. A šalo na stran, resnici na ljubo je po uspešnem prvem delu filma Angelina Jolie tokrat že drugič v vlogi Lare Croft. Čutna lepotica, ki je osvojila prvega oskarja in tretji zlati globus za Girl Interrupted, je poleg najbolj prepoznavne vloge — Lare Croft - nastopila tudi v uspešnicah Gone in Sixty Seconds, Original Sin, Playing by Heart, Pushing Tin. Jasno je, da bo marsikdo šel v kino ne samo zaradi filma kot takega, ampak predvsem ali pa celo samo zaradi ultimativno seksi gospodične Jolie. Da je ponovno obnorela moški spol, še preden se je film dodbra razcvetel v deželici pod Alpami, je jasno že iz raznoraznih forumov na spletnih straneh.
Nadaljevanje Tomb Raiderja oziroma naslednja epizoda v seriji avantur Lare Croft ves polet črpa iz uspeha prvega dela in tamkajšnjega potenciala za snemanje nadaljevanj. V prvem delu se je vsestransko popolna Lara Croft podala v dogodivščino, primerljivo tistim Indiane Jonesa ali pa vsaj O'Connorja iz Mumije. V drugem delu je dogajanje sicer res postavljeno v eksotične kraje (Afrika, Kitajska), ampak vzdušje ni zaradi tega nič bolj mistično, akcija
ostaja na ravni 'vsakdanjega' pretepaštva, akrobacij v stilu Charliejevih angel~kov in tehnologije v stilu Jamesa Bon-da. Veliko manj domiseln drugi del ne prina{a ni~esar presenetljivo novega, Lara Croft ostaja kljub breizhodnim situacijam tako ali druga~e zmagovalka,
Glasbeni kotiček
Evanescence: Fallen
(Sony Music/Dots Records), 2003
Čeprav smo jo pri nas odkrili šele letos, skupina Evanescence sicer deluje od konca devetdesetih. So eni tistih bendov, ki počasi, a vztrajno razbijajo mit, da mora biti rock njuno kombinacija na-žiganja s polhripavim dret-jem, ki je, čeprav večkrat na pol 'favš', bolj cenjeno od kakršnegakoli drugega načina petja. Album Fallen pa predstavlja njihov debi za veliko založbo. Na njem skupina predstavlja prefinjeno mešanico, pravzaprav se zadeve loteva na povsem ameriški način. Od vseh zvrsti jemlje le najbolj atraktivne delčke. Od nu-metalurgije težo in ostrino, od gothica temačno mistiko, od dark rocka pom-poznost in usodnost, od alternative, akustike in folka pa prefinjenost ter barvitost, so zapisali kritiki. In res je.
Neposrednost njihove glasbe brez veliko filozofiranja še kako ustreza netipičnemu gla-
gel prvi del sage o Lari Croft. Vsega je več in vse je bolje, bolj napeto, bolj nemogoče, bolj izzivalno - nevarnih prizorov, drznih akcij, fantastičnih prizorišč. Angelina se je na snemanje pripravljala dva meseca, naučiti pa se je morala med drugim tudi japonske veščine kendo in potapljanja, izpopolniti pa je morala tudi svoje jahalno znanje.
Za snemanje so zgradili 102 prizorišči na treh celinah - Afriki, Aziji in Evropi. Največje med njimi je bilo prizorišče v Luninem templju, v katerem kraljuje 5-metrski bronasti kip Aleksandra Velikega. Za trg pred Cvetno pagodo pa je sce-nografinja Sonja Klaus poslala svojega pomočnika po nakupih celo v Hong Kong, od koder je prinesel celo vrsto malenkosti, ki izpopolnjujejo prizorišče, med drugim tudi posušene kuščarje in tisoč let stara jajca.
PANDORINA SKRINJICA
Pandorina skrinjica, o kateri pripoveduje najnovejši film Tomb Raider, je znana iz grške mitologije. Mit pravi, da so gr-
LARA CROFT - TOMB RAIDER: ZIBELKA ŽIVLJENJA
Lara Croft Tomb Raider: The Cradle of Life, akcijski, avantura
Dolžina: 117 min Režija: Jan De Bont Producenti: Lloyd Levin, Lawrence Gordon, Louis A. Stroller
Scenarij: Dean Geogaris Igrajo: Angelina Jolie, Gerard Butler, Chris Barrie, Djimon Hounsou, Ciaran Hinds
Ko je pokrov vendarle dvignila, so se iz skrinjice izlile mnoge tegobe sveta — neštete bolezni, žalost, bolečine človeštva. Čeprav je skrinjico zaprla, je bilo že prepozno. Edina dobrota, ki je bila shranjena v njej, je bilo upanje, ki naj bi bilo za vekomaj tolažba človeštvu.
O ZGODBI
vrhunec izzivov pa predstavlja Pandorina skrinjica, ki kliče po tem, naj se jo odpre. Veliko klasične akcije, nekaj eksotičnih posnetkov, v glavnem pa film ne presega kvalitete prvega dela in ostaja na ravni razvedrila brez potrebe po napenjanju možganov.
KASKADERKA
Angelina Jolie se je morala spoprijeti s še večjimi fizičnimi izzivi kot v prvem filmu. Že v prvem filmu je bilo jasno, da bi igralka lahko brez težav dobila zaposlitev tudi kot kaskaderka, zato ji v drugem filmu ni bilo nič prihranjenega. Cel film je premaknil meje, ki jih je dose-
ški bogovi Pandori, prvi ženski, podarili skrinjico, v katero je vsakdo od njih položil nekaj škodljivega. Čeprav Pandora skrinjice naj ne bi odpirala, jo je premagala radovednost.
Pandorina skrinjica, v kateri naj bi bilo zaprto najhujše zlo sveta, je menda skrita nekje v Afriki, na kraju, ki mu pravijo Zibelka življenja. Svetovno znana pustolovka in arheologinja Lara Croft je zdaj dobila nalogo, da jo najde, še preden pride v roke nobelovemu nagrajencu in brezkompromisnemu, brezsrčnemu blaznežu Jonatha-nu Reissu, ki hoče skrinjico zlorabiti in jo uporabiti kot najhujše orožje, s pomočjo katerega bo uničil vse, ki mu niso po volji. Ostali naj bi le tisti, ki jih bo sam izbral in ki mu bodo pokorni.
Grega Kavčič
su osrednje figure benda, sek-si pevke Amy Lee. Gospodična ima za glasbo, ki jo igra skupina Evanescence, res zanimivo barvo glasu, ki ni prav nič rockerska, kot bi od benda kot je Evanescence pričakovali. Njen glas bi prej pripisali glasbi tipa Dido. In prav v tej mešanici je čar. Pevkin glas je občutno zvenek, mestoma plašen, včasih grozljiv, še večkrat skrivnosten in vedno sila strasten ter teatralen. In čeprav v njenem petju ni tuljenja ali hrapavega kričanja, njen glas učinkuje dominantno ro-ckersko, čemur gre še posebna pohvala.
V glasbi Evanescence je tudi veliko filmskega suspenza in teatralnih prijemov, ki skupaj ostrino tvorijo zelo zanimivo in napeto zvo~no sliko. Stalno prisotna napetost med omamno lepoto in neverjetno pr-vinsko, surovo energijo dela njihovo glasbo še bolj ve~pla-stno in nadvse univerzalno. Predvsem zaradi inteligentne uporabe najrazli~nejših zbor-~kov, elektronskih efektov in akusti~nih vložkov Evanescence zvenijo skrajno neizumet-ni~eno, naravno, organsko in spontano. To pa je že prava redkost.
Soundtrack filma The Daredevil je Evanescence dobro uveljavil na glasbeni sceni. Skupina na prefinjen na~in druži nu-metal silovitost, mis-ti~ni gothic rock in ~rni dark rock z bolj liri~no glasbo, ki
veliko dolguje tako ameriškemu novemu avtorskemu folku in akustiki kot tudi bolj osebni alternative glasbi. V celoti so Evanescence ortodoksni nu-rockerji. Tudi idejno se bend giblje v okvirih mra~ne-ga, darkerskega brezupa, usodne in pogubne ljubezenske tematike ter skrivnostnih ob-~utkov neznanega izvora (hit Bring Me To Life).
Fallen je v trenutku postal hit album po vsem svetu. Eva-nescenece imajo tudi ravno pravšnjo dozo pop naboja, ki ne kvari njihove rock drže in tudi ne lepša njihovih stališč, a daje njihovi glasbi še večji prepoznavnost. Vsekakor je album zelo domišljen, prefin-jen in žanrsko strahovito dorečen izdelek, poln ubijalsko energičnih, večplastnih skladb ter tudi izjemnih, skoraj filmskih balad z minimalnim ritmom. Fallen je v vseh elementih izjemen izdelek in odlično izhodišče za raziskovanje glasbe. Album, ki je po eni strani skrajno trendovski in moden, a po drugi tudi toliko samosvoj, drugačen in nenavaden, da bo brez težav vroča roba še zelo dolgo.
Gregor Kavčič
Kuharski nasveti
Artičoka - zelenjava za sladokusce
Artičoke so cenjena, vendar na policah v trgovinah le redko najdena zelenjava, kljub temu da so najobilnej{e od julija do septembra.
Od nekdaj so znana zelenjavna spe-cialiteta za sladokusce. Uživamo le zrele, še ne dovolj razvite cvetne glavice, in sicer najpogosteje le dno cvetne ko{arice. Okus je rahlo trpek, ob ugrizu nežno pogreni in spominja na me{anico zelene in le{nikov.
Artičoka je užitno cveti{če vrste osata, ki ga goje že dolga stoletja in vendar je {e vedno prava radkost domačega vrta. Zunanji del je običajno olesenel in bodikast, za tem pa mesnati ovojni listi skrivajo užitno cvetno dno. Najpogosteje kuhamo cele artičokine glavice do mehkega v slani vodi od 30 do 45 minut. Ne kuhamo je v aluminijasti in slabi kovinski posodi, ker spremeni barvo na sivo-črno. Liste trgamo drugega za drugim z glavice. Ko pridemo do cvetnega dna, odstranimo seno oziroma cvet. Oči{čeno dno, podobno skodelici, jemo kot delikatesto, hkrati pa dobimo
ko{arico, v katero lahko napolnimo {tevilne cenjene jedi.
Vroče artičoke pripravimo običajno z razpu{čenim zeli{-čnim maslom ali masleno omako. K hladnim artičokam pa ponudimo vinegretsko omako ali različne izpeljanke majonez-nih omak.
Tudi surovim artičokam lahko odstranimo liste in seno, dna lahko nadevamo in jih kot plemenito prilogo ponudimo k mesnim jedem.
Italijani, ki danes slovijo kot največji pridelovalci artičok, jedo najraj{i majhne nežne artičoke, katerih listi in seno so {e tako mahni in mehki, da so užitni surovi. Narežejo jih na rezine in jih pokapljajo z me{anico olivnega olja in soli in ponudijo. Mlade artičoke dobimo kot artičokine srčke v pločevinkah oziroma vložene.
Da dobimo okusne jedi iz artičok, jih moramo že surove pravilno očistiti. Neposredno pod cvetno glavo odlomimo steblo, tako da z njim potegnemo iz glave vsa vlakna. Dno z nožem poravnamo in zarezano povr{ino takoj pokapljamo z li-
Odgovor: Ob nameri, da kupite nov akvarij, je pomembno, da si sami odgovorite na nekaj osnovnih vpra{anj:
1. Koliko sredstev smo pripravljeni porabiti za nase nove vodne prijatelje, saj se cene akvarijev močno razlikujejo. Enostavni akvarij (steklena krogla ali kocka), ki ni opremljen z raznimi tehničnimi pripomočki in v katerem lahko živijo predvsem manj zahtevne ribice, je moč kupiti že za manj{o vsoto denarja za razliko od večjih
moninim sokom. Bodeče konice listov odrežemo s pomočjo {karij. Nato z večjim nožem odrežemo zgornjo tretjino cvetne glave vzporedno z osnovo. Posebej v velikem loncu zavremo vodo, jo solimo in vanjo damo tako pripravljene artičoke. Na artičoke damo manj{o pokrovko, s katero prisilimo artičoke, da so v celoti v slani vodi, in jih tako kuhamo 30 do 45 minut. Artičoke so kuhane takrat, ko od sredine z lahkoto odstranimo lističe. Po kuhanju jih od-cedimo, tako da jih obrnemo z glavami navzdol. Delno ohlajene vzamemo v roko, tako da z eno roko primemo listno ča{o in jo s hitrim zasukom potegnemo iz artičoke ter shranimo.
Mokri smrček
Vpra{anje bralke Manje: @eleli bi kupiti akvarij. V njem bi imeli majhne ribice. Zanima me, na kaj moramo biti pozorni ob nakupu akvarija (kako velik naj bo, kak-{na naj bo oprema) in katere ribice nam priporočate.
(samostojnih ali vgradnih akvarijev), ki so opremljeni z različnimi svetili, filtri, črpalkami in grelci vode, pri katerih je potrebnih razmeroma veliko sredstev (nekaj deset ali celo sto tisočakov in več);
2.	koliko časa smo pripravljeni "žrtvovati" za oskrbovanje akvarija (redni pregledi, kontrola vode, vodnega življa, rastlin, rib itd.);
3.	ali želimo sladkovodni ali morda akvarij z morsko vodo. Akvarij z morsko vodo je v bis-
Z žličko previdno izpraskamo seno. Listno časo postavimo nazaj na arti~okino dno in napolnimo s poljubnimi omakami.
Ravno sredi avgusta in prve dni septembra so artičoke po okusu najboljše, zato si jih vsaj enkrat pripravite. Pri nakupu iščite čvrste, zelene cvetne glavice, brez rjavih madežev in zasušenih mest. Če so ovenele, jih dajte za eno uro v slano hladno vodo.
tvu slana inačica sladkovodnega akvarija. V njem lahko gojimo predvsem živa bitja iz tropskih morij in koralnih obal. V morskem akvariju živijo zraven rib {e korale, morske anemone, morske zvezde, raki in školjke.
Cene morskega akvarija so glede na njegovo pestrost življa (tropske ribe, raki ipd.) nekoliko višje od sladkovodnega. Pri menjavi vode se v morskem akvariju uporablja morska sol ali že pripravljena komercialna Sera morska sol, ki ustvari optimalen ph vode.
Pri velikosti rib in njihovem številu imejmo zmeraj v mislih volumen akvarija (litri) ter razmerje , da riba velikosti 1 cm potrebuje 1 liter vode. Nasplo-šno je bolje kupiti nekoliko večji akvarij, ker je, čeprav zveni paradoksalno, nega večjega akvarija lažja.
Zraven kuhanja jih lahko tudi dušimo na olju z zelenjavo, gra-tiniramo, pečemo in tudi cvremo. Vendar so najokusnejše kuhane ali dušene. Ker vzbujajo apetit, jih pogosto ponudimo kot uvodne jedi.
Tudi v svetu iz artičok poznajo številne jedi. Tako jih v Franciji nadevajo s šampinjoni in sirom ali jih prelijejo z vine-gretsko omako, pogosto jih nadevajo s pirejmem iz sirov in prelijejo s smetano ter gratini-rajo. V Italiji jih kuhajo z meto in česnom ter nadevajo z mortadelo, sirom in drobtinami. V Španiji pa kuhajo enolončnico iz artičok in pinjol, kar velja za njihovo kulinarično posebnost.
Artičoke so cenjene tudi kot dietno živilo. Od začimb se posebej ujemajo s soljo, peter-šiljem, česnom, drobnjakom, čebulo in limono. Posebej okusno in cenjeno jed dobimo, če artičokina dna nadevamo z repki škampov. Pripravimo jih tako, da artičoke očistimo in skuhamo tako, kot sem prej omenila, ter jih ohladimo. Posebej v slani vodi z lovorom skuhamo škampove repke. Kuhane odce-dimo, ohladimo in jim dodamo na majhne kocke narezano rdečo papriko, okisamo z malo limoninega soka in dodamo žličko majoneze. Pazimo, da nadev ostane gosti. Z njim napolnimo kuhane in ohlajene artičoke in ponudimo kot predjed ali v večji količini kot samostojno jed. Nadevamo jih lahko tudi z grško, francosko in rusko solato, z gobovim nadevom ali gosjimi jetri.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
Pri izbiri rib bo najverjetneje odločitev najtežja, saj se je v svetu rib narava poigrala z vso svojo lepoto in veličastnostjo oblik, barv in velikosti. Najpogostejše vrste rib, ki jh boste srečali v specializiranih trgovinah z akvaristiko, so: živorodni zobati krapovci, platiji (majhni), gupi-ji (majhni), mečki, oklepni so-miči, različne neonke (majhne), cebrice (majhne), sumatranke, skalarke, vodni pavlinčki, pajčo-lanke in še številne druge vrste.
Tudi majhen in cenovno ugoden akvarij z le nekaj majhnimi svetlečimi živopisanimi ribicami vam bo prav gotovo popestril vaš dom ter vas navdušil za akvaristiko.
Vojko Milenkovi~, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
9 02/ 771 00 82
V vrtu
Vrt v kimavcu
Vroče in sušno poletje se poslavlja. Dež minule dni je osvežil že močno izsušene vrtove in izčrpano rastlinje, hladnejša jutra in daljše noči pa že naznanjajo bližajočo se jesen. Topli jesenski vetrič v kimavcu žepri-kimava vrtnarju, da je čas za letošnjo bero in za priprave rastja na prezimitev ter vrtnarjenje v prihodnji spomladi.
V	SADNEM VRTU se izteka najprijetnejše jesensko opravilo, obiranje in spravilo poznih vrst in sort sadja. Ko še iz sadonosnika ne bo pospravljeno vse, kar je bilo vezano z letošnjo sadno bero, že pričnemo priprave za sajenje in druga obnovitvena opravila. Primeren čas zasajenje sadnih sadik se prične, ko v jeseni listje dozori in odpade, ter traja do pomladi preden prično brsteti.
Izjemoma je potrebno opraviti sajenje robidnic v septembru, dokler je še listje v stanju vegetacije. Robide se razmnožujejo s koreninskimi izrastki. Ko poganjki olesenijo, jih pazljivo izkopljemo iz tal, da jim ne poškodujemo korenin. Poganjek odrežemo od matične korenine, rozgo pa prikrajšamo na 25 cm dolžine. Tako pripravljeno sadiko z ohranjenimi listi posadimo v pripravljeno dobro zrahljano in s kompostovko pognojeno zemljo. V primerno navlaženi zemlji se bo sadika do zime, ko zemlja prične zmrzovati, že dobro vkoreninila, listi pa utrdili za prezimitev.
V	malinjaku izrežemo pri tleh odmrle in suhe veje. Razse-kljane kompostiramo če pa so bolne ali so se v sredico vgnez-dile malinove muhe, pa sežgemo.
V	jagodnjaku odstranimo poškodovano in bolno listje, ostanke pecljevine, živice, ki jih ne potrebujemo za nadaljnje razmnoževanje, in zapoznele cvetove, iz katerih se do sredine jeseni ne bodo več razvili zreli plodovi, da se bo jagodna rozeta dovolj utrdila za prezimitev in si zbrala moči za rod v naslednjem letu.
V	OKRASNEM VRTU mnoge okrasne rastline po dolgem sušnem in izčrpajočem poletju ter krajšem poletnem počitku ponovno obnavljajo rast in bodo v naslednjem obdobju še bujno zacvetele. Po minulem dežju in večji zračni vlagi so izredno ugodni pogoji za pojave sive plesni, ki lahko uniči na primer pri vrtnicah cvetne popke, preden se ti razcve-to. V tem obdobju je potrebno vsakodnevno iz občutljivejših okenskih, balkonskih in vrtnih cvetlic odstranjevati odcve-tele cvetove ter poškodovane poganjke in listje, da že na njih preprečimo razvoj sive plesni in drugih glivičnih bolezni.
Za spremembe, ki naj bi jih naš okrasni vrt doživel v naslednjem letu, poskrbimo že sedaj v začetku jeseni. Spomladi nam z živahnimi barvami cvetov, različnimi oblikami in velikosti ter bogatimi vonjavami prve polepšajo vrt okrasne
čebulnice, ki morajo biti v tla položene že v jeseni, da tod prezimijo in že ob snežni odjugi spomladi vzniknejo. Sajenje pričnemo že v septembru med prvimi lilije in carske tulipane, nato pa hijacinte, tulipane in druge vrste.
V ZELENJAVNEM VRTU v septembru sejemo zelenjadni-ce, ki prezimijo na prostem: zimsko solato, špinačo, motovi-lec in zimski česen. Za jesensko rabo še presajamo endivijo, po potrebi lahko presadimo še rabarbaro, ki se bo še dobro obrastla za prezimitev. Nadzemne dele belušev, posajenih spomladi, porežemo do tal, med vrstami okopamo in osi-pljemo. Gredice, s katerih so pospravljeni pridelki vrtnin, posejemo z mešanico semen za zeleno gnojenje, da ne bodo prazne samevale do naslednje pomladanske posaditve. Cve-tačo, ki še ni razvila glav, zavarujemo v hladnih nočeh tako, da jo prekrijemo s ponjavo, razpeto na latastem ogrodju.
Miran Glu{ič, ing. agr.

11-Četrtek	12-Petek	13-Sobota	14-Nedelja è
15-Ponedeljek è	16-Torek	17-Sreda	
VULKANSKA KAMNINA
ČEŠKO MESTO OB LABI
PSEVDONIM FRANCETA BEVKA (VANO)
OGRAJEN PROSTOR
ZA BOKSANJE
RUSKO MESTO BLIZU TOMSKA
TINA TURNER
SKRBNIK
ZA INVENTAR
MESTO V
PALESTINI
EISEN-HOVER
OLGA MEGLIC
NEDELAVNOST, LENOBNOST
ČASOPIS
OGRAJEN PROSTOR ZAŽMNO
AVSENIKOVA PEVKA PRODNIK
GLAS, ZVOK
TROSNJAK ZAPRTO-TROSNIC
PREBIVALKA RTIČ
IZ
BESED ALMA-f AR
IZ
BESEDE STAREC
DROBNA SOČNA HRUŠKA
CINKOV OKSID
IVO DANEU
IVO KLARIČ
RODITEU, ATA
GORA V JULIJCIH (2532 M)
MOŽGANSKI UDAR
AMINOKISLINA
4. RIMSKI KRAU
AMERIŠKA PISA-TEUICA NIN
AM. GOLFIST (DAVID)
JARČICA

IZ
BESEDE PAKET
HOTEL V
BOHINJU
NAČIN HITREGA KONJSKEGA TEKA
YANK RACHELL
POSEBNA, MOČNA ALKOHOLNA PIJAČA
IZ
BESEDE SANI
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: prats, Ronet, akara, pater, Slovenec, kanister, ME, učenjak, apostol, maceriranje, multipara, skrivalo, Eri, KE, Era, TO, SZ, as, Litt, Regina, motel, IM, racarnik, emitent, jagode, ekarit, Kevin, Acuna, Sokar, akant. Ugankarski slovarček. ANOVA = nizozemski nogometni in rokimetni klub iz mesta Emmen, ASINO = rusko mesto blizu Tomska, ASKOKARP = trosnjak zaprtotrosnic, CINKIT = cinkov oksid, rde~a cinkova ruda, ESAR = psevdonim Franceta Bevka (Vano), KATALPA = okrasno drevo, cigarovec, ORTOFIR = sivo do rde~kasta vulkanska kamnina iz paleozoika, SAMINSKY = ameri{ki skladatelj in dirigent (Lazare, 1882-1959), TOMS = ameri{ki igralec golfa (David, 1967).
fiovorl se .
... da potem ko je ptujski župan umno ugotovil, da so Terme konćale osemletko, čez nekaj let pa bodo fakulteto, direktorju Term kolegi že grozijo: ''Tako, zdaj bos pa sel v šole!'
... da letos ne bo prepozen samo sv. Martin, pač pa so tudi vrli slovenskogoriški vinogradniki	malce (pre)pozni, saj so sklicali posvet o dozorevanju grozdja, ko je to že zdavnaj spremenilo agregatno stanje iz trdega v tekočega in veselo brbotalo v sodih.
Vldl se ...
... da se destrniški župan pri najbolj kompetentnih informira, kako bi v Janežo-vcih zgradil toplice. Mu je Dušan Bencig, glavni direktor Moravskih toplic, povedal kaj koristnega ali je v strahu pred bodočo konkurenco raje molčal?
Aforizmi
by Fredl
Preziranih nihče ne prezre.
***
V boju za oblast pride politikom prav vsak
nepridiprav.
***
Najve~ji absurd je, da ravno tistim, ki imajo prazne
glave, nič ne gre vanje.
***
Tudi najpopolnej{i idiot se
lahko izpopolni.
***
Zastonj zobozdravniku se ne
gleda na zobe. ***
Pitje vina z natego je že
marsikoga nategnilo.
***
Le redki pridejo do kruha
igraje.
***
Iz majhnega pogosto zraste nizkotnost.
Lujzek • Dober den vsoki den
Dober den, jaz pa v gorico grem. Kaj
bom pa delal tam? Bom groz-deke bral, na prešo jih nosil, za drugo bojšo letino prosil, jih stiskal in poleg vriskal. Bodo prišli tudi sosedi, eni rjovi, drugi pa bledi. Mica bo djola na mizo žganico, povi-tico in prasico, jaz pa storega vinčeka, ki vzdigne klinčeka. Si bomo tudi zapeli in se kejko tejko fajn meli. Zvečer nam bodo pomogali peti črički, ki so kak provi ptički. Tudi harmonikar stori bo raztegna svojo frajtonarico, zasrbele nas bodo pete, tak pač to gre. Bo polka na valčki in valček na polki, seveda ob puni majolki. Ce bo keri prehitro omoga, bo dobra podloga in nadloga. Ga bomo pod prešpan djali, ga malo sti-snoli in potli drgoč k sebi spravili.
Ker je letos rana trgatev, man jaz en predlog, ki bi nas reša nadlog: razpišmo referendum, brez kerega skoro več niti na hajzlc nemo mogli iti, da bi godovni den vinskega patruna Martina prestavli z 11. novem-
bra na 25. oktober, saj bo te vinček že dober.
V goricah je čuti tudi dobre vice in pripovedke. Tak kak je toti, ki ga je poveda sosid Juža: Ste čuli, da je v Lublani en hotel, v kerem po mili volji ješ in piješ, se lubiš in smrčkaš, ko vjutro odideš iz sobe, ti vtek-nejo v žep še stu evrov. Daj no, Juža, ge pa si to čuja in zveda? Ja, moja hčer mi je povedala!
Ja, ja, pridna hčerkica, ki ve in se zaveda, da tista zadeva med nogami neje samo za lulati!
Z brega gledam v grabo, kak se lastavičke zbirajo za preselitev v tople kraje. To so prove zračne akrobatke, lepe in sladke. V glovi majo zemlevid sveta in kompas, da preletijo več taužnt kilometrov. Ne pa tak kak jaz, ki včosih žmetno trofim domu iz kilometer oddaljene gostilne v strohi od moje Mice silne in jenega nudlvaleka, ki prav po moško po plečah vseka.
Pa je kunec, papir je sfalija in zdaj bom en špricar spija. Mica kak sršen brenči in mi s hišnim priporom grozi. Pa srečno in ne za večno. Podavlja vas LUJZEK z brega v grabo, vsoko babo in vsokega deda naj lu-lu luna gleda.
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »10473
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
ČETRTEK, 11. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Hit styling. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ: Trgatev v Ljutomersko-ormoških goricah. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
PETEK, 12. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice
(še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev in potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
SOBOTA, 13. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POS-
LUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: BAR BAZA ter ŠPORT in POPULARNIH 10 (Janko Bezjak in David Breznik). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). NEDELJA, 14. septembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
PONEDELJEK, 15. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na
območju Policijske uprave Maribor 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala štajerska (ptujska, ormoška, bistriška in lenarška) kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). TOREK, 16. septembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45).
11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Celje). SREDA, 17. septembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtič-karije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 Škrjančkov ropot. 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
POSLU[AJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Pred vami je teden, poln dinamičnih dogajanj in zanimivih odkritij, saj prihaja na poslovnih poteh ali pa v službi končni rok za odločitve. V osebnem življenju pa boste silno živahni.
BIK
V službi ali na poslovnih poteh v teh dneh ne bo časa za razmišljanje in počitek, saj se boste morali spoprijemati z novimi zahtevnimi izzivi, ki bodo od vas zahtevali maksimum moči.
DVOJČKA
^^ V tednu, ki je pred vami, boste bolj ali manj reše-f	vali svojo ljubezensko raz-
merje. Negotovi boste in ne boste se mogli odločiti, ali bi ukrepali tako ali drugače. Ne prenaglite.
RAK
V	tem tednu boste poželi, kar ste posejali v preteklem obdobju, kar pomeni, da če ste bili dovolj spretni in taktični glede poslovnih
zadev, boste v teh dneh nagrajeni tako moralno kot finančno.
LEV
Le pogumno naprej, vaša fizična in psihična energija bosta na vrhu, zato boste živahno delali, se ukvarjali s poslovnimi zadevami. V ljubezni bo še lepše, čaka vas velika sreča.
DEVICA
V	tem tednu bo poudarek predvsem na partnerskih odnosih glede preureditve stanovanja ali pa celo selitve. Živahno dogajanje v
domačem okolju pa vas ne sme odvrniti od poslovnega dogajanja.
TEHTNICA
V	službi boste imeli zelo srečen in uspešen teden, saj boste vse, česar se boste lotili, uspešno realizirali in to vam bo dalo lep
občutek sreče in zadovoljstva. V romantični zvezi malo nesoglasja.
SKORPIJON
Nestrpnost na delovnem mestu ali poslovnem področju vam ne bo koristila, vse se bo še samo poslabšalo predvsem v denarnih zadevah. Ne zapravljajte, stroški bodo kmalu še večji.
STRELEC
Na poslu se boste zopet ukvarjali z nečim, kar ste imeli za že opravljeno delo, toda popravljanje napak bo zdaj neizbežno. Po drugi strani boste ugotovili, da v nek projekt še ne bo treba vlagati moči.
KOZOROG
Na poslovnem popdorčju ne bo šlo vse po vaši volji, zato se prilagodite zahtevam tistih, ki so zdaj močnejši od vas. Napetost bo naraščala iz dneva v dan, poskušajte se sprostiti.
VODNAR
Pred vami je silno dinamičen teden, morda celo preveč, zato pazite, da se ne izčrpate. V poslovnih vodah preti spor s partnerji, glede tega boste posebno občutljivi med ponedeljkom in sredo.
RIBI
Če ste menili, da je glede poslovnih zadev že vse odločeno, ste se zmotili, kajti kmalu boste morali vse razmisliti znova in začeti čisto od začetka. Predvsem ne verjemite vsega, kar boste slišali.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si.
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
ČRNOBELO IN BARVli^ FOTOKOPIRANJE il
LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR
SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN
Vladimir Sifar s.p.	(T Info Tel.: 02) 78 78 766
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Borut Jarc, trener Drave:
»Zanimajo me predvsem točke«
Kar se je že dolgo govorilo, se je tudi uresničilo. Borut Jarc je minuli teden postal tudi uradno trener ptujskega nogometnega prvoligaša.
Do zamenjave je prišlo zaradi slabih rezultatov, predvsem pa premajhnega {tevila to~k. Ptuj-~ani so osvojili le tri, pri~akova-nja pa so bila zanesljivo ve~ja. V podobnih situacijah ponavadi najkraj{o potegnejo trenerji in Silvo Berko tako ni ve~ trener. Minuli teden je minil v znamenju psihoze glede zamenjave trenerja, nogometaši pa so se nahajali na pripravah na Rogli, med tednom pa sko~ili še v Rogatec, kjer so odigrali pripravljalno sre~anje z doma~im Mons Claudiusom in zmagali s 5:0. Igra pa je bila takšna, da jo je potrebno ~im prej pozabiti, ~ep-rav so visoko zmagali. Prvi~ se je predstavil tudi novi igralec Klemen Bingo.
Kot je to v navadi in se tudi spodobi, je ob prevzemu trenerskega dela na Rogli po prvem treningu z igralci potekala tiskovna konferenca, ki je obudila ve~ zanimanja kot pa so verjetno v klubu pri~akovali. "Nesporno je, da je Drava osvojila premajhno število to~k in naredili bomo vse, da ta to~kovni saldo pove~amo. Nekajkrat sem si ogledal njihova sre~anja in vedno je nekaj manjkalo. Premalo je bilo živahnosti, pa tudi rumeni kartoni so se dobivali predvsem zaradi ugovarjanja in ne zaradi borbene igre. Vse se je igralo v enakem ritmu. Dru-ga~e povedano, ni bilo ~utiti prave energije. Mogo~e je ta odmor prišel pravo~asno, da se pripravimo na naslednjega nasprotnika in osvojimo tri to~ke, pa ~eprav je to Sport Line Koper, ki v tem delu prvenstva igra zelo dobro. Težko bo, vendar bomo morali nekaj spremeniti in igrati na zmago, kar tudi številno ob~instvo in navija~i Drave pri~akujejo od nas"
Na vprašanje o Klemnu Bingu, sicer novi okrepitvi, je Borut Jarc dejal: "Vsekakor rabimo takšnega
Foto: Danilo Klajnšek
Borut Jarc, novi trener nogometašev Kumha Drave
igralca, še posebej, ker je levi~ar. Poznam njegove kvalitete in mislim, da bo našel svojo mesto -zato je bil pripeljan v klub." Potem so bila še vprašanja glede tekmovalnega sistema, ki bi naj pri~el veljati: ^"V tem trenutku me zanima predvsem osvajanje to~k. Do tega pa bomo še prišli. Mo-go~e je nerodno le, da se je tega nogometna zveza Slovenije spomnila v sedmem krogu tega prvenstva in ne prej. Smešno, vendar resni~no. O sistemu kdaj drugi~, ko bomo imeli ve~ to~k," je zak-lju~il Borut Jarc.
Sicer pa je novi ptujski strateg prekaljen nogometni ma~ek in mu takšne kriti~ne zadeve glede primanjkljaja to~k niso neznane. Verjetno, vsaj kolikor ga poznamo, je posnel situacijo in kaj kmalu se bodo pri~eli videvati rezultati njegove diagnoze. Sam se zaveda, da ne bo lahko, vendar ~e ne bi videl možnosti za napredek, potem se tudi ne bi usedel na žare~o trenersko klop, tokrat Kumho Drave.
Danilo Klajnšek
2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Rezultati 6. kroga: Aluminij - Zagorje 0:2 (0:0), Izola Argeta - Krško Posavje 0:2 (0:0), Rudar Velenje - Livar 8:0 (2:0), Svoboda - Bela
Krajina 0:1 (0:1), Supernova Triglav - Tabor Sežana 0:0, Brda - Dravinja						
0:0						
1. RUDAR VELENJE	6	5	1	0	25:7	16
2. ZAGORJE	6	4	1	1	12:8	13
3. DRAVINJA	6	3	2	1	10:6	11
4. SUPERNOVA TRIGLAV	6	3	2	1	8:6	11
5. KR[KO POSAVJE	6	3	1	2	7:6	10
6. BELA KRAJINA	6	3	0	3	8:7	9
7. ALUMINIJ	6	2	1	3	5:7	7
8. TABOR SE@ANA	6	2	1	3	6:9	7
9. LIVAR	6	2	1	3	6:15	7
10. IZOLA ARGETA	6	1	3	2	7:7	6
11. BRDA	6	1	1	4	5:13	4
12. SVOBODA	6	0	0	6	2:10	0
Rokomet • 1. A državna liga
Ptujcanke za začetek s Piranom
V soboto, 13.9., ob 19.00 uri bodo rokometašice Mercator Tenzor Ptuj v svojem pr-voligaškem uvodnem srečanju gostile ekipo M-degro Malizia iz Pirana.
Svoje videnje nastopa v slovenskem ženskem elitnem rokometnem razredu so predstavili na tiskovni konferenci. Na njej so bili predsednik Miran Sen~ar, direktor SVS Samo Gorjup, tehni~ni vodja Boris Perger, trener Vlado Hebar in igralka Ines Cerne. Torej kar zavidljiva zasedba, ki je "sedmi sili" predstavila dosedanje delo in želje kluba. Klub je dobro organiziran, kar se vidi v vseh segmentih dela, saj ne želijo dela na kratek rok, ampak dolgoro~no. Organizacijsko so zraven Merca-torja Tenzorja sedaj še Kruh Pecivo tisti, ki nosijo glavno breme. Sredstva pa so in bodo potrebna za njihovo vizijo rokometa, ki jo želijo razviti na tem podro~ju. Želja je, da bi ŽRK Mercator Tenzor postal regijski klub, za kar pa bo potrebno trdo delo z mlajšimi, kar so že organizirali in bodo v doglednem ~asu lahko dodali igralke iz svoje sredine.
Letošnji cilj je, da bi se ~im bolje uvrstili v prvoligaški konkurenci. Konkurenca je huda, vendar se bo potrebno mo~no potruditi za ohranitev prvoligaškega statusa. Igralski kader ostaja skorajda nespremenjen. Dekleta so pridno vadila in delo bi se moralo izkazati na igriš~u, kjer bo za dosego ciljev potrebno premagova-
Foto: Črtomir Go
Na tiskovni konferenci so načrte za novo sezono predstavili trener Mercatorja Tenzorja Viaao Hebar, tehnični vodja Boris Perger, predsednik kluba Miran Senčar, direktor Mercatorja SVS Samo Gorjup in kapetanka ekipe Ines Černe.
ti nasprotnice in osvajati to~ke. V klubu se zavedajo, da je to kvalitetni preskok, ki pa ga bodo morali ~im hitreje preboleti, oziroma prestaviti v višjo prestavo. V naslednjem obdobju pa je cilj kluba in ženskega rokometa, da bi zaigrali v kakšnem evropskem pokalu in se približali ekipam v prvi
polovici prvenstvene razpredelnice. Delo z mladimi bo teklo normalno, je pa padla ideja o ustanovitvi rokometne šola Ines Cerne na plodna tla. Ines je prava klubska legenda, ki bo še sedaj pomagala v klubu in prav je, da so si ravno njo izbrali za zaš~itni znak.
Sicer pa je vsaka tekma dogodek zase. Na Ptuju bodo ljubitelji rokometa lahko videli igro najboljših slovenskih ženskih ekip, med drugim tudi ekipo evropskih prvakinj Krima iz Ljubljane.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 2. SNL
Crna serija doma se nadaljuje
ALUMINIJ - ZAGORJE 0:2 (0:0)
STRELEC: 0:1 Maleševie (52), 0:2 Maleševie (80)
ALUMINIJ: Miljkovi~, Koren, Panikvar, Murko, Kuserbanj, Pra-potnik, Don~ec (od 63. Topolo-vec), Flašker, Radenko Kneževi~ (od 55. Fridauer), Radko Kneže-vi~ (od 77. Ceh), Repina. Trener: Miran Emerši~.
Nogometaši Aluminija tudi po ~etrtem doma~em sre~anju nadaljujejo z razprodajo to~k v Ki-dri~evem. Tokrat so bili od njih boljši nogometaši iz Zagorja. V prvem pol~asu so maloštevilni
Foto: Črtomir Goznik
Fridauer je v igro vstopil v 55. minuti.
gledalci videli povpre~no nogometno predstavo, kjer je bila igra enakovredna, gostje pa so imeli dve izjemni priložnosti, in sicer preko Džoki~a in Oplot-nika, Kidri~ani pa eno, vendar Radenko Kneževi~ ni zadel v polno.
Izkušeni strateg Zagorjanov Vladan Mladenovi~ je v drugem pol~asu naredil dve strateški menjavi, saj je v igro poslal Baša in Maleševi~a, ki sta povezala igro gostov, ob tem pa so bili tudi zelo nevarni za doma~ega vratarja Miljkovi~a. Prvi~ se je doma~a mreža zatresla v 52. minuti, ko je Maleševi~ z izjemno mo~nim in natan~nim udarcem premagal vratarja Aluminija. Potem so sledile tri priložžnosti Kidri~anov, vendar Topolovec, Panikvar in Repina niso bili najbolj iznajdljivi pred vrati Zagorjanov. V 80. minuti pa je padla kon~na odlo-~itev o zmagovalcu. Med strelce se je ponovno vpisal Maleševi~, ki je kar iz polovice igriš~az mo~nim strelom premagal slabo postavljenega vratarja Aluminija Miljkovi~a in tako samo potrdil pomembno zmago Zagorjanov. Zadnjih deset minut potem ni ve~ o ni~emer odlo~alo, saj so se gostje znali odbraniti, predvsem
pa zadržati vodstvo za svoje pomembne to~ke.
Ponovni neuspeh rde~e-belih na svojem igriš~u je pokazal nekatere slabosti. Ekipa je enostavno premlada, da bi se lahko enakovredno, še posebej v trenutkih, ko se tekma odlo~a, ko-
sala z izkušenejšimi, predvsem starejšimi ekipami, ki potem svojo prednost znajo zlahka ohraniti. To je davek, ki mora biti pla~an, za neuspehe na doma-~em igriš~u pa- krivda ne gre samo na igralce in trenerje.
Danilo Klajnšek
Plavanje • Matjaž Pernat
Vrnitev z Univerziade
Letošnje Univerziade, sicer bolj znana kot olimpiada mladih, se je udeležil tudi plavalec Matjaž Pernat, ki je nastopil v plavalnem delu.
V disciplini 200 metrov prsno je z osebnim rekordom dosegel 21. mesto, v disciplini 100 metrov prsno pa 29. mesto. Sicer pa je bil Matjaž edini športnik z našega podro~ja, ki se je udeležil teh iger. Dva osebna rekorda sta mogo~e ve~ vredna od uvrstitev, s katerimi mladi plavalec, kljub dobrim ~asom, ni bil zadovoljen.
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
Terme Ptuj • 12. ptujski maraton
Zmaga ostala doma
Letošnjega maratona se je udeležilo prek 160 tekmovalcev, ki so se v idealnih razmerah za tek pomerili z razdaljo malega maratona (21 km), manj pripravljeni so se podali na 7-kilometrsko progo, za osnovnošolce pa so organizatorji pripravili različne dolžine prog glede na starost, od 200 do 1000 m. Ptujski maraton v organizaciji Tekaškega kluba Maraton je postal skozi leta stalnica v koledarju rekreativnih tekaških prireditev. Udeležujejo se ga rekreativni tekači iz cele Slovenije, zbere pa se tudi lepo število tekačev iz Hrvaške.
Tekmovanje se je pričelo v Termah Ptuj s skupinskim štartom tekmovalcev na 21 in 7 kilometrov. Proga je bila ravninska, potekala je po nasipu reke Drave, ob desnem bregu Ptujskega jezera, do Šturmovcev in Vidma ter nazaj v Terme, večinoma po makadamskih in travnatih poteh. Zmagovalec malega maratona je postal domačin Andrej Voglar, ki je svoje prve kilometre nabiral v Atletskem klubu Ptuj, sedaj pa že vrsto let tekmuje za Atletski klub Velenje, kjer tudi študira. S progo je opravil v nekaj manj kot 74 mi-
Kolesarstvo
Skupinski štart vseh maratoncev
nutah, kar za orientacijo pomeni kilometrski tempo 3 minute in pol. Za primerjavo, rekorder proge ostaja znameniti ptujski maratonec Mirko Vindiš, ki je bil od Andreja hitrejši 10 minut. Voglar nam je povedal, da v Velenju trenira v skupini atletov, zbranih okrog Jolande Čeplak, trenira pa jih Tomislav Popetrov. Trening s svetovno rekorderko mu predstavlja veliko spodbudo, kar se odraža v njegovih rezultatih. Letos je namreč osvojil dve medalji na slovenskem atletskem prvenstvu,
v prihodnosti pa se bo poskusil tudi v velikem maratonu.
Organizatorja ptujskega maratona Rado Ačimovič in Mišo Potočnik se zahvaljujeta vsem, ki so pripomogli k uspešni izvedbi tekmovanja, še posebej pa Termam Ptuj in Zavarovalnici Triglav, ki sta prispevala denarne in praktične nagrade. Na koncu velja omeniti, da so obsežno organizacijo maratona zmogli sami v Tekaškem klubu Maraton, ki šteje več kot šestdeset aktivnih članov.
Rezultati:
Mladi Purg po stopinjah Bonče
Bonča kralj Vršiča
V	soboto je zraven tradicionalnega, letos že 25. Juriša na Vršič potekalo gorsko državno prvenstvo v cestnem kolesarjenju. Zraven tisočih rekreativcev, ki so na progi preizkušali predvsem lastne zmožnosti in dosežke, se je slabih 100 tekmovalcev borilo tudi za državne naslove.
V	najstarejši kategoriji - člani Elite, pa je bil najhitrejši prav član ekipe Perutnina Ptuj Valter Bonča. Na stopničkah mu je družbo delal še en Ptujčan, Mitja Maho-rič, že zmagovalec Vršiča, takrat etape na Dirki po Sloveniji. Tretje mesto je osvojil član Krke iz Novega mesta, Boštjan Rezman. Razočaranje letošnjega prvenstva je vsekakor Martin Derganc, prvi favorit dirke, ki vozi v ekipi kralja šprintov Maria Cippollinija, in je pred Svibnom in Kelnerjem v cilj prikolesaril kot četrti.
Med mlajšimi člani sta prvo in tretje mesto dosegla člana novomeške Krke Tomaž Nose in Jani Brajkovič, med njiju pa se je vrinil Matic Strgar (Radenska Rog). Zelo dobro je vozil David Črmelj (Perutnina) in končal na sedmem mestu, deseterico pa je zaključil še en Ptujčan Gregor Kodrič.
Pozitivno presenečenje je vsekakor bronasta medalja Davida Davorina Topolovca (PP) v kategoriji mladincev, ki je le za 3 sekunde zaostal za srebrno medaljo.
V	kategoriji mlajših mladincev je z odličnim časom 37 minut kot 20. v generalni razvrstitvi na vrh Vršiča prikolesaril državni prvak
Valter Bonča na poti na Vršič
Kristjan Hajnžič (Branik), med deseterico pa sta bila tudi Ptujčana -Ciril Pernek na osmem in Gorazd Bauer na desetem mestu.
Purg cestni državni prvak
Po naslovu državnega prvaka na dirkališču je Marko Purg svoji beri medalj dodal še najprestiž-nejši naslov v cestni vožnji, v tekmovanju, ki je minulo soboto potekalo v Starem trgu ob Kolpi.
Dečki so prevozili 26 kilometrov razgibanega terena Bele krajine z najtežjim delom - strmim vzponom v zaključku dirke. Za kolesarje Perutnine Ptuj je bila najzanimivejša dirka dečkov B, v kateri je zraven Purga eden boljših tudi Niko Vogrinec, ki tudi tokrat ni razočaral, saj je zaostal le za nosilci medalj. Mladi Ptujča-ni so bili odlični tudi v drugih kategorijah. Primož Črešnik je med
dečki A osvojil četrto, Benjamin Slemenjak pa med dečki C šesto mesto.
Ilešiču ruska šola
Po Evropskem prvenstvu v Grčiji prejšnji mesec, so se tokrat najboljši kolesarji Stare celine spet pomerili med sabo, tokrat na dirkališču v Moskvi. Med udeleženci, ki so branili barve slovenske države, je bil tudi 19-letni Ptujčan Aldo Ino Ilešič.
Na tekmovanju, ki se zelo razlikuje od cestnih dirk, na katerih tekmuje mladi Perutninčan, se je z izkušenimi »pistaši« (kolesarji, ki tekmujejo na dirkališču) potegoval za najvišje uvrstitve na dirki, ki je še najbolj podobna cestnim dirkam - dirki na razdaljo. Kolesarji so morali prevoziti 45 krogov v skupni razdalji 15 kilometrov. V veliki gneči kolesarjev ob izredno hitrem tempu skupine si je privozil 17. mesto, brez taktične napake tik pred koncem dirke pa, kot sam pravi, bi se lahko zavihtel med najboljšo deseterico. 'Videl sem, da je možno doseči dober rezultat, potrebuješ nekaj sreče in mnogo izkušenj z dirkališča. To ti pomaga, da v ključnih trenutkih ohraniš trezno glavo. Med člani sem šele prvo leto, zdaj sem videl, kako se dirka in verjamem, da bom v prihodnje dosegal še boljše rezultate."
Stopničke za Lenarčane
Kljub naporni soboti kolesarji tudi v nedeljo niso počivali, udeležili so se namreč memoriala Vla-
Foto: DK
Andrej Voglar (AK Velenje)
ŽENSKE:
21 km: 1. Šurbek Ida (Šmarje) 1:25:26, 2. Krebelj Sabina (AD MASS LJ) 1:36:33, 3. Del Negro Mladenka (Zg. Leskovec) 1:54:05.
7 km: 1. Tamše Lidija (Slovenj Gradec) 28:45:00, 2. Botič Lidija (Varaždin) 31:33:00, 3. Angleit-ner Tanja (Maribor) 35:19:00.
MOŠKI:
21 km: 1.Voglar Andrej (AK Velenje) 1:13:46, 2. Kodrič Jaka (Maribor) 1:14:33, 3. Lackovič Josip (Hrvaška) 1:16:03.
7 km: 1. Golob Ivan (AK Ormož) 24:25:00, 2. Rojko Damijan (Voličina) 26:07:00, 3. Kumek Slavko (G. Radgona) 26:17:00.
Uroš Esih
de Horvatica v Zaprešiču. Tokrat so bili v ospredju kolesarji TBP Lenarta, ki v svojih vrstah nimajo klasičnih hribolazcev, ki bi bili uspešni na državnem prvenstvu in so na tej dirki iskali svojo priložnost.
80 kolesarjev iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Cipra in Slovenije v združenih kategorijah članov in starejših mladincev je prekolesarilo zahtevnih in nevarnih 118 km. Pri povprečni hitrosti 41 km/h je bil najhitrejši Matija Kvasina (Radenska Rog), na šestem mestu pa je bil v kategoriji članov najboljše uvrščen Štajerc Matej Zorko (TBP Lenart). Skupaj z njim sta v manjši skupini v cilj pripeljala tudi Emanuel Kišer-lovski in David Črmelj (oba Perutnina Ptuj), ki sta bila uvrščena na osmo in deveto mesto.V glavnini pa je najbolje šprintal Dejan Vra-čič (TBP Lenart) in bil na koncu 11. V isti skupini kolesarjev so v cilj pripeljali najhitrejši mladinci, v šprintu petnajstih kolesarjev pa je bil najmočnejši Kristjan Koren (Yoviland). Aleš Obreht je še ujel stopničke, Dejan Mlakar (oba TBP Lenart) pa je bil na koncu zadovoljen s šestim mestom. Veliko smole je imel pred ciljem odličen ptujski šprinter Boris Keršič, ki zaradi prazne zračnice ni imel možnosti pokazati svojih šprin-terskih sposobnosti.
Na 47 km dolgo progo se je v družbi rekreativcev podalo tudi 45 mlajših mladincev. Zmagal je hrvaški državni prvak v cestni vožnji Ante Radič (BK Fortica). Nižji stopnički sta osvojila Davorin Bukvič (TBP Lenart) in Kristjan Durasek (Perutnina), šesti je bil Maks Polič (TBP), deseto in enajsto mesto pa sta zasedla še dva Ptujčana - Ciril Pernek in Aleš Rotonja.
Uroš Gramc
Jadranje
Dva Ptujčana na stopničkah
Končni rezultati jadralne regate razreda Optimist za pokal Ptuja 2003 (tekmovanje je potekalo 6. in 7. 9. na ptujskem jezeru)
1 Peter Perunovič (BD Sidro Maribor), 2. Aleš Mesarič (BD Ranca Ptuj), 3. Uroš Judež (bD Ranca Ptuj), 4. Luka Hvalec (bD Ranca Ptuj), 5. Aljoša Muzek (BD Ranca Ptuj), 6. Nives Fliser (YC Skipper), 7. Katja Bačko (BD Sidro Maribor), 8. Uroš Kraševec
(BD Sidro Maribor), 9. Luka Bačko (BD Sidro Maribor), 10. Ju-hart Špela (BD Sidro Maribor), 11. Ion Molinari (ŠD Piran), 12. Fran Šimac (Sv. Nikola Zagreb), 13. Nikola Miličic (Sv. Nikola Zagreb), 14. Gregor Gregorec (BD Ranca Ptuj), 15. Spela Zotter (BD Sidro Maribor), 16. Mitja Pohari Bd Ranca Ptuj ...
EM
Jadralca BD Rance Ptuj (Aleš Mesarič - 722 in Luka Hvalec - 723) v medsebojnem dvoboju za 1. mesto drugega plova jadralne regate za pokal Ptuja 2003.
Prvi trije jadralci razreda Optimist na jadralni regati za pokal Ptuja 2003. 1. mesto: Peter Perunovič, BD Sidro Maribor; 2. mesto: Aleš Mesaric, BD Ranca Ptuj; 3. mesto: Uroš Judež, BD Ranca Ptuj
Športni vikend Ptuja
Pestra ponudba športnih programov
Športni zavod Ptuj v sodelovanju s številnimi klubi, društvi in ostalimi ponudniki športnih programov organizira od petka, 19. septembra pa do nedelje, 21. septembra 2003 tradicionalni PTUJSKI ŠPORTNI VIKEND.
Prepričani smo, da bodo Ptujcanke in Ptujcani v vseh starostih v skoraj petdesetih različnih programih našli možnost prijetne sprostitve, rekreacije in druženja na mestnih ulicah,igriščih in športnih dvoranah. Omogočena bo brezplačna vadba, prikaz različnih športnih disciplin ter izposoja in preizkus športnih rekvizitov. Lahko se odločate med naslednjimi športnimi disciplinami: aerobiko, atletiko, badmintonom, balinanjem, balonarstvom, boksom, izleti v naravo, fitnesom, judom, karatejem, kartingom, kegljanjem, kikboksom, kolesarjenjem, konjeništvom, letalstvom, padalstvom, modelarstvom, namiznim tenisom, odbojko, planinstvom, plavanjem, ribolovom, strelstvom in tenisom.
V. d. direktorja, Simon Starček, je poudaril, da smo letošnjo dogajanje Ptujskega športnega vikenda dodatno popestrili z novimi atraktivnimi programi, kot so: golf, ulična košarka in nogomet, jadranje na deski itd..
Vsi ponujeni programi bodo v času Ptujskega športnega vikenda brezplačni in strokovno vodeni. Poskrbljeno je za aktivno preživljanje prostega časa za najmlajše in družine v sodelovanju s ptujskim Vrtcem, kot tudi za mlade in nekoliko manj mlade.
Športni zavod Ptuj bo v petek, 19. septembra od 10.00 do 16.00 ure in v soboto, 20. septembra od 10.00 do 12.00 ure organiziral DNEVA ODPRTIH VRAT, kjer si bodo lahko obiskovalci ogledali športne objekte, prenovljeno atletsko stezo na Mestnem stadionu in ostale športne površine.
Za dodatne informacije se lahko obrnete na Športni zavod Ptuj, Čučkova 7, tel. št.: 787 76 30. Podroben program prireditev bomo objavili v naslednji številki Štajerskega tednika.
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
Foto: UE
Nogomet
3. SNL SEVER
Hajdina drži vodstvo, Boris Prapotnik dosegel pet zadetkov
V 5. krogu 3. SNL - sever so bili klubi iz naše regije uspešni. Še najbolj prepričljivi so bili nogometaši Hajdine, ki so si z visoko zmago v Pesnici priigrali pomembno zmago, ki jih je zavihtela na vrh prvenstvene razpredelnice. Do zmage so prišli v zadnjih šestih minutah igre in prekinili zmagovalni niz novinca v ligi. Najvišjo zmago v tem krogu so dosegli Ormožani, ki so gostom iz Radelj poklonili "samo" devet zadetkov. "Samo točko" so osvojili Bistričani na gostovanju in Sto-jnčani na domačem igrišču, ponovno, in to petič zapored, so klonili Središčani, ki jim tudi menjava na trenerski klopi ni pomagala. Vsekakor pa je prvo ime petega igralnega dne Boris Prapotnik, sicer nogometaš Holermuos Ormoža, ki je na srečanju proti Kozjaku dosegel kar pet zadetkov.
Rezultati 5. kroga: Ciglar Šoštanj - Pohorje 4:0 (1:0), Malečnik - Središče 2:1, Pesnica - Hajdina 0:3 (0:0), Šmarje pri Jelšah - Zreče 2:1, Stojnci - Železničar 1:1 (0:0), Paloma - Bistrica 2:2 (2:0), Holermuos Ormož - Kozjak Radlje 9:1 (2:1)
1.	HAJDINA	5	4
2.	CIG. ŠOŠTANJ	5	4
3.	MALEČNIK	5	4
4.	POHORJE	5	3
5.	ŠMARJE PRI J.	5	3
6.	ZREČE	5	3
7.	PESNICA	5	3
8.	HOLER. ORMOŽ	5	2
9.	BISTRICA	5	2
10.	PALOMA	5	1
11.	STOJNCI	5	1
12.	ŽELEZNIČAR	5	1
13.	SREDIŠČE	5	0
14.	KOZJAK RAD.	5	0
0 1 0 1 0 1 0 2 0 2 0 2 0 2 1 2 1 2 3 1 2 2 1 3 0 5 0 5
15:5 15:7
12:8 12 11:9 9
9:8 9:8 7:7 14:9 10:8 11:7 9:6 8:13 6:17 2:27
MALECNIK - SREDISCE 2:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 Prapotnik (32), 1:1 Breznik (47), 2:1 Makari (67) SREDIŠČE: Polak, Novak, Jelovica, Vincetič, Kolenc, @erjav, Ha-bjanič, Prapotnik, Pintarič, Lesjak, Kaloh. Trener: Franc Rajh.
PAL OMA - BISTRICA 2:2
(2:0)
STRELCI: 1:0 Stojanov (27), 2:0 Laufer (40), 2:1 Primožič (70), 2:2 Regoršek (92)
BISTRICA: Kastelic, Peša, Sep (Džafič), Šabanovič, Skale, Horvat, Frelih (Primožič), Papotnik, Magdič (Plevnik), Regoršek, Dju-rovski. Trener: Momčilo Mitič.
HOLERMUOS ORMOŽ -KOZJAK RADLJE 9:1 (2:1)
STRELCI: 1:0 Prapotnik (19), 2:0 Kralj (33), 2:1 Ivanič (35), 3:1 Prapotnik (52), 4:1 Prapotnik (53), 5:1 Dav. Ropo{a (60), 6:1 Prapotnik (68), 7:1 Prapotnik (70), 8:1 Fijavž (78), 9:1 Govedič (81)
HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, Trstenjak, Jerebič (Smolko-vič), Dam. Ropo{a, Jambri{ko, Školiber, Kralj (Jurkovič), Ga{-parič, Fijavž, Dav. Ropo{a, Prapotnik (Govedič). Trener: Darko Lah
Po porazu Ormožanov v Ru{ah je v pravem času v Športnem parku Mestna graba gostovala trenutno najslab{a ekipa tretje lige Kozjak iz Radelj. Koro{ce, je pred začetkom sezone zapustilo kar sedem igralcev prvega mo{tva, tako da v tej sezoni nastopajo s pomlajeno vrsto, ki pa iz kroga v krog niza visoke poraze. Ormoža-ni kljub visoki zmagi niso pokazali vsega kar zmorejo, predvsem so zapravili preveč priložnosti pred golom Koro{cev. Omeniti velja lep strelski dosežek Borisa Prapo-tnika, ki je dosegel pet zadetkov in je trenutno s sedmimi zadetki v vrhu liste strelcev.
Uroš Krstić
STOJNCI - ŽELEZNIČAR 1:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Pučko (55), 1:1 Šprah (62)
STOJNCI: Trop, Železnik, Mi-lo{ič (A. Vilčnik), Purgaj, D. Vilč-nik, Štebih, Rižnar, Bezjak, Kupčič (Petrovič), Žnidarič, Pučko. Trener: Du{an Čeh.
PESNICA - HAJDINA 0:3
(0:0)
STRELCI: 0:1 Arsič (84), 0:2 Horvat (93), 0:3 Gaiser (93)
HAJDINA: Brodnjak, Horvat, Gaiser, Bauman, Vrabl, Emer{ič, U. Krajnc (Bezjak), Frangež, Juri-{ič (Črnko), Pihler (Arsič), Hotko. Trener: Borut Šalamun.
Danilo Klajnšek
3. SNL VZHOD
Rezultati 5. kroga: Čren{ovci -Bakovci 0:3 (0:0), Beltinci - Od-ranci 1:1 (1:1), Veržej - Ti{ina 4:1 (2:0), Arcont Radgona - Tromej-nik 7:3 (4:1), Turni{če - Bistrica 1:1 (0:1), Čarda - Križevci 2:2 (1:1), Hotiza - Nafta 0:3 (0:1).
1. KRIŽEVCI	5	4	1	0	14:5	13
2. VERŽEJ	5	4	0	1	16:6	12
3. ODRANCI	5	3	1	1	12:7	10
4. NAFTA	5	3	1	1	12:7	10
5. TIŠINA	5	3	1	1	9:8	10
6. BAKOVCI	5	3	0	2	8:5	9
7. BISTRICA	5	2	1	2	9:7	7
8. TROMEJNIK	5	2	1	2	13:15	7
9. A. RADGONA	5	2	0	3	12:17	6
10. ČARDA	5	1	2	2	8:10	5
11. TURNIŠČE	5	1	1	3	7:13	4
12. HOTIZA	5	1	1	3	3:10	4
13. BELTINCI	5	0	1	4	6:11	1
14.ČRENŠOVCI	5	0	1	4	5:13	1
1.	ZAVRČ	3	3
2.	GEREČJA VAS 3	2
3.	GORIŠNICA 3	2
4.	PODLEHNIK 3	2
5.	SKORBA 3	2
6.	SLOVENJA VAS 3	1
7.	MARK 69 ROG. 3
8.	BUKOVCI 3
9.	VIDEM	3
10.	BOČ	3
11.	DORNAVA 3	0
12.	PRAGERSKO 3	0
0 0 0 1 0 1 0 1 0 1 2 0 1 1 1 1 1 1
1 0 2 8:8
12:2 11:5 7:3 5:3 5:8 4:3 5:2 7:9
1 0 2 0 3
0 3
3:7 1:6 0:12
PODLEHNIK - BOČ 2:0
(0:0)
STRELCA: 1:0 Milo{ič (20), 2:0 Belo{evič (42)
SKORBA - GEREČJA VAS UNUKŠPED 1:7 (1:5)
STRELCI: 0:1 Klajderič (11), 1:1 Haunholter (19), 1:2 Pacher (21), 1:3 Pacher (24), 1:4 Pacher (29), 1:5 Vrbanec (45), 1:6 Kla-neček (avtogol 65.), 1:7 Mertelj (70)
GORIŠNICA - VIDEM 3:1
(0:1)
STRELCI: 0:1 Kokol (32), 1:1 Ciglarič (46), 2:1 Simonič (77), 3:1 Bezjak (88)
MARK 69 ROGOZNICA -SLOVENJA VAS 0:0
2. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 3. kroga: Tržec - Cir-kulane 1:4, Markovci - Lovrenc 0:1, Spodnja Polskava - Apače 1:5, Leskovec - Hajdo{e 3:5, Pod-vinci - Zgornja Polskava 6:1. Pro-
sta je bila Grajena.				
1. PODVINCI 3 3	0	0	13:2	9
2. LOVRENC 3 2	1	0	5:3	7
3. GRAJENA 2 2	0	0	7:2	6
4. CIRKULANE 3 2	0	1	9:5	6
5. APAČE 3 2	0	1	9:5	6
6. TRŽEC 3 1	0	2	5:7	3
7. MARKOVCI 3 1	0	2	4:5	3
8. HAJDOŠE 3 1	0	2	6:11	3
9. LESKOVEC 3 0	1	2	6:2	1
10. ZG. POLSKAVA 2 0	0	2	3:9	0
11. SP POLSKAVA 2 0	0	2	2:8	0
SPODNJA POLSKAVA -APAČE 1:5 (0:0)
STRELCI: 0:1 Zajc (50), 0:2 Kmetec (61), 0:3 Predikaka (66), 1:3 Krajnčič (77. iz 11m), 1:4 Va-upotič (86), 1:5 Predikaka (90)
MARKOVCI - LOVRENC 0:1
(0:1)
STRELEC: 0:1 Tomanič (6)
PODVINCI - ZGORNJA POLSKAVA 6:1 (3:1)
STRELCI: 1:0 Kuserbajn (22), 2:0 Petrovič (29), 3:0 Hren (31), 3:1 Ostruh (33), 4:1 Hren (59), 5:1 Hren (87), 6:1 Hren (90)
TRŽEC - CIRKULANE 1:4
(0:2)
STRELCI: 0:1 Dizdarevič (25), 0:2 Horvat (41), 1:2 Zupanič (56), 1:3 Kristovič (71), 1:4 Žuran (80)
LESKOVEC - HAJDOŠE 3:5
(2:2)
STRELCI: 0:1 Turn{ek (24), 0:2 Dreven{ek ( 30), 1:2 Rozinger (42), 2:2 Fridauer (44), 2:3 Kauče-vič (46), 3:3 Bratu{ek (53), 3:4 Ka-učevič (62), 3:5 Dreven{ek (71)
LIGI VETERANOV MNZ PTUJ
Skupina zahod Rezultati 1. kroga: Lovrenc -Apače 1:3, Pragersko - Polskava 2:3, Prepolje - Loka Ro{nja 2:0.
V	tem krogu je bila prosta ekipa Hajdine.
Skupina vzhod
Rezultati 1. kroga: Markovci
-	Savaria Rogoznica 1:2, Leskovec
-	Tržec 0:4, Videm - Dornava 1:5.
V	tem krogu je bila prosta Gori-{nica.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet / Stročja vas med 16 v Sloveniji
Na asfaltnem igri{ču v Pristavi pri Ljutomeru je pod okriljem Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota potekal turnir pokalnega tekmovanja v malem nogometu. Nastopilo je sedemnajst ekip, ki nastopajo v drugi slovenski ter v prvi in drugi medobčinski nogometni ligi. Naslov pokalnega prvaka so si priigrali malonogometa{i Stročje vasi (občina Ljutomer), ki so v finalu s 5:0 premagali Pristavo ter si zagotovili nastop v osmini finala pokala Nogometne zveze Slovenije v malem nogometu.
MŠ
MŠ
1. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 3. kroga: Gori{nica -Videm 3:1, Mark 69 Rogoznica - Slovenja vas 0:0, Zavrč - Pra-gersko 6:0, Podlehnik - Boč 2:0, Skorba - Gerečja vas Unuk{ped 1:7, Bukovci - Dornava 2:0.
Foto: UK
Boris Prapotnik (NK Holermu-os Ormož) - petkratni strelec proti Kozjaku
BUKOVCI - DORNAVA 2:0
(0:0)
STRELCA: 1:0 Vozel (57), 2:0 Mustafi (82)
ZAVRČ - PRAGERSKO 6:0
(5:0)
STRELCI: 1:0 Kokot (3), 2:0 Golob (6), 3:0 Obran (20), 4:0 Golob (20), 5:0 Fridl (23), 6:0 Fridl (62)
Planinski kotiček
V BISTRIŠKI VINTGAR
Po letnem času, ki nas je vlekel v visokogorje, v doseganje zahtevnejših ciljev, sedaj nastopa čas, ko se bomo tem radostim, vsaj nekateri, za eno leto odpovedali. Spet pa se začenja sezona lažjih in sila prijetnih izletov, ki jih pripravlja PD Ptuj. Kot eden prvih takšnih je pred nami izlet v Bistriški vintgar, ki ga organizira Mladinski odsek PD Ptuj. Pot nas ne bo vodila daleč, le do Slovenske Bistrice, od koder se bomo skozi zanimivosti polno sotesko ob potoku povzpeli v osrčje Pohorja, vse do Treh kraljev. Na poti bomo tako našli rimski kamnolom belega marmorja, Maroltovo jelko, ki sodi med največje v Sloveniji, vodni mlin in nepozabni slap - Bistriški šum. Več informacij o izletu in zanimivostih pa lahko dobite v pisarni PD Ptuj. Izlet bo 20. septembra 2003, ko se ob 8. uri zberemo na železniški postaji, kamor se bomo tudi vrnili do 18. ure. Hoja ni naporna, kljub vsemu pa ne bo šlo brez primerne planinske opreme za sredogorje. Prijavite se lahko do torka 16. septembra 2003 v pisarni PD Ptuj. Na voljo je 48 sedežev. Za izlet bo mladim do 26 let potrebno odšteti 1.300, odraslim pa 1.500 SIT. Dolgčas nam gotovo ne bo, na vas pa je, da se prepričate, če bo res tako. Za to bomo poskrbeli Peter Šilak, vodnik PZS, skupaj s sovodniki PD Ptuj.
Peter Šilak
NA ROMBON
Planinsko društvo Ptuj vas vabi na izlet na enega izmed dvatisočakov nad Soško dolino, kamor zaradi oddaljenosti pogosto ne zahajamo, vendar je to čudovit, neokrnjen gorski svet, vreden obiska. Povzpeli se bomo na Rombon nad Bovcem. Izlet bo v petek in soboto, 12. in 13. septembra 2003. Odohod bo v petek popoldan ob 16. uri izpred železniške postaje Ptuj z osebnimi avtomobili. Priv dan se zapeljemo na Vršič, kjer prespimo, v soboto zgodaj zjutraj pa do trdnjave Kluže pri Bovcu, od koder nas čaka peš vzpon na vrh 2208 m visokega Rombona. Hoje bo okrog 9 ur, saj vmes ni planinske koče, zato je potrebno s seboj vzeti dovolj hrane in predvsem pijače, ker ob poti ni studencev. Našlo bi se še kaj železa, ki leži po pobočju gore še od prve svetovne vojne, ampak vprašanje, če je sploh še užitno.
Cena izleta je predvidoma 5000 SIT, oziroma po obračunu stroškov odvisno, ali gre za voznika ali sopotnika v osebnem avtu. Prijave s plačili so možne na planinskem društvu Ptuj. Izlet vodim Slavko Golob.
Slavko Golob
Sportni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 8. KROGA: PETEK: Olimpija - Primorje, CMC Publikum
-	Ljubljana - obe ob 20.00; SOBOTA: OB 16:00 Dravograd - Domžale; OB 20.00 Gorica - Maribor Pivovarna Laško; NEDELJA - OB 16.00: Kumho Drava - Sport Line Koper, Mura - Šmartno.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 7. KROGA: VSE TEKME V NEDELJO OB 16.00: Bela Krajina - Aluminij, Dravinja - Izola Argeta, Tabor Sežana - Brda, Zagorje
-	Supernova Triglav, Livar - Svoboda, Krško Posavje - Rudar Velenje
3.	SNL - SEVER
PARI 6. KROGA: SOBOTA OBJ6.00 URI: Pohorje - Kozjak Radlje, Bistrica - Holermuos Ormož, Železničar - Paloma, Szreče - Sto-jnci, Središče - Pesnica, Cigler Šoštanj - Malečnik; NEDELJA OB 10.30: Hajdina - Šmarje pri Jelšah. 3. SNL - VZHOD
PARI 6. KROGA: Križevci - Črenšovci, Bakovci - Hotiza, Beltinci
-	Nafta (v soboto ob 16. uri), Bistrica - Tromejnik, Tišina - Arcont Radgona, Odranci - Veržej, Turnišče - Čarda (v nedeljo ob 16. uri).
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 4. KROGA: SOBOTA OB 16.00: Gerečja vas Unukšped -Pragersko, Boč - Zavrč, Slovenja vas - Podlehnik, Dornava - Gori-šnica; NEDELJA:OB 10.30: Videm - Mark 69 Rogoznica, Skorba -Bukovci.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 4. KROGA: SOBOTA OB 16.00: Cirkulane - Markovci, Zgornja Polskava - Leskovec; NEDELJA OB 10.30: Lovrenc - Spodnja Polskava, Hajdoše - Tržec, Grajena - Podvinci. LIGE VETERANOV MNZ PTUJ
ZAHODNA SKUPINA: PARI 2. KROGA: ČETRTEK OB 16.30: Apače - Pragersko; PETEK - OB 16.30: Polskava - Prepolje, Hajdina - Lovrenc.
VZHODNA SKUPINA: PARI 2. KROGA: PETEK OB 16.30 URI: Tržec - Videm, Savaria Rogoznica - Leskovec, Gorišnica - Markov-ci
1/8 FINALA ZA POKAL NOGOMETNE ZVEZE SLOVENIJE SREDA, 17.9., OB 18.00: Maribor Pivovarna Laško - Kumho Drava, Rudar Velenje - Gorica, OB 16.00 Paloma - Jesenice, Dravograd - Domžale, Bela Krajina - Sport Line Koper, Nafta - Mura, Ljubljana - KD Olimpija, Factor - CMC Publikum. 1/8 FINALA POKALA MNZ PTUJ
SREDA 17.9. OB 16.00: Holermuos Ormož - Bistrica, Aluminij
-	Gerečja vas Unukšped, Gorišnica - Stojnci, Podlehnik - Tržec, Zavrč - Bukovci, Hajdina - Dornava, Središče - Mark 69 Rogoznica, Videm - Apače.
ROKOMET
1. SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA PARI 1. KROGA: ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - Piran (sobota ob 19.00 - športna dvorana Center), Izola - Celeia Celje, Žalec - Krim,. Olimpija - Burja Škofije, Loka kava Jelovica - Gramiz Kočevje.
1. SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA:
PARI 1. KROGA: Vitomarci Petlja - Puntar Alpkomerc (petek ob 20.30 - športna dvorana Center), Nazarje - Dobovec, GIP Beton MTO - Napoli Pernica, Ajdovščina - Brežice, Metropol - Svea Lesna Litija.
Danilo Klajnšek
ATLETSKA ŠOLA MIRKA VINDIŠA
Prenovljen in sodobno opremljen atletski štadion nudi odlične pogoje za trening atletike. Atletski klub Ptuj vabi vse učence od 5. do 9. razreda osnovne šole, ki jih privlači kraljica športov, da se nam pridružijo vsak ponedeljek in sredo ob 17. uri na Mestnem štadionu Drava. Šolo vodi Mojca Gramc, profesorica športne vzgoje, ki je dosegljiva na telefonski številki 041 573 114 in elektronskem naslovu mojca.gramc@akptuj.com
Uroš Esih
2.ORMOŠKI TEK
Atletski klub Ormož v soboto 13.septembra v Športnem parku Mestna graba s štartom ob 10. uri pripravlja 2.ormoški tek. Proga je speljana po okoliških cestah Ormoža ob cestni zapori in je v celoti asfaltirana. Teklo se bo na razdaljah 21, 10 in 2,2 kilometra. Prijave sprejemajo od 8.00 do 9.30 na prireditvenem prostoru. Predprijave in ostale informacije lahko dobite na telefonu 02 7415 726-Ivan in 02 7402 178 in 031 303 273-Aleš. Štartnina za mali maraton znaša 2000 SIT, tek na 10 in 2,2 kilometra pa 1500 SIT Predprijava za mali maraton znaša 1500 SIT, tek na 10 in 2,2 kilometra pa 1000 SIT. Prvih pet uvrščenih v moški in ženski kategoriji v malem maratonu prejme denarne nagrade. Prvi trije tekmovalci in tekmovalke na 10 in 2,2 kilometra in prvi trije v posameznih kategorijah prejmejo majico prireditelja, malico in napitek.
Uroš Krstić
KASAŠTVO / DP TRILETNIH KASAČEV
Na ljutomerskem hipodromu bodo to nedeljo potekale kasaške dirke, ki se bodo pričele ob 15:15. Za šest točk sporeda je prijavljenih le 45 kasačev, v ospredju pa bo državno prvenstvo triletnih kasačev. Na 2100 metrov dolgi progi se bodo za državni naslov potegovali: Larson I (Andrej Antolin), Faraon I (Slavko Makovec), Diola MS (Daniel Heric), Art November (Jože Sagaj ml.), Daisy MS (Marko Slavič) in Pia November (Janko Sagaj, vsi Ljutomer). Favorita za zmago v tej dirki je zelo težko napovedati, gotovo pa lahko zmaga vsa prijavljena šesterica, ki bo dirko pričela iz ene vrste. Poleg državnega prvenstva za triletne kasače bo zanimiva še dirka za pokal občine Križevci pri Ljutomeru, ki prav sedaj praznuje peti občinski praznik. V tej dirki bo sodelovalo šest kasačev iz te občine, štartali pa bodo s traka, kar je v zadnjem času redko.
MŠ
1. POLI kolesarki maraton
Od besed k dejanjem!
Ste pripravljeni? Zagotovo!
Vse, kar ste doslej prebrali in slišali o 1.POL1 kolesarskem maratonu, pripravi te velike vserekrea-tivne prireditve, o organizatorjih in njihovih vzgibih, da so se odlo-~ili ponuditi svojemu okolju (torej vsem nam) nekaj, kar nas bo spodbudilo k temu, da bomo sedli na kolo in za~eli razmišljati zdravo - vse to so bile besede. Besede, ki so zbudile zanimanje. Besede, ki so zbudile upanje in zaupanje. Besede, ki so za~ele spreminjati svet, ker smo si jih vzeli k srcu in ker smo razumeli, da za njimi stoji veliko ve~ od prireditve, na katero smo vabljeni. Besede in dejanja so stopnjevala napetost v celotni akciji, ki stoji za prireditvijo.To soboto se bo prireditev zgodila v svojem vrhuncu. Z letališ~a v Moškanjcih pri Ptuju se bomo ob 11. uri skupaj odpeljali na progo mini ali maxi POL1 maratona, ki sta predstavljena tudi v tej {tevilki. Prijavili se bomo kakšno uro ali dve prej. Va{a prijava bo pomirila organizatorje (Kolesarski klub Perutnina Ptuj, medijsko hišo Radio Tednik Ptuj in najmo~nejšo gospodarsko družbo v širšem okolju Perutnino Ptuj) šele tik pred zdajci, saj bomo šele takrat vedeli, da so besede in dejanja našli pravo mesto pri vas, drage bralke in bralci! Vi ste partner pri uspehu za skupna prizadevanja in od vas je odvisno, ~e bomo lahko pozitivne misli, ki smo jih doslej ovijali v besede, spravili v življenje.
Nismo povedali 'vsega', ker je to prakti~no nemogo~e. 'Prakti-~no' morate priti, da boste v polni meri razumeli, dojeli, sprejeli sporo~ila vseh besed, ki smo jih zapisali in izrekli! Besede so misel, misel sproži odlo~itev za dejanje, vsako dejanje prispeva k oblikovanju naše realnosti, našega vsakdanjika.
Tokratno soboto želimo oblikovati po vaši meri, vendar po ideji, ki nosi sporo~ilo, ki mora ostati še dolgo potem, saj rekreacija ni u~inkovita, ~e jo izvajamo samo enkrat na leto. To že vse veste in v veliki meri tudi upoštevate. Rekreirajmo se redno, sprejmimo v naš vsakdanjik zahteve našega telesa, ki bo le tako služilo vsem izzivom, pred katere nas postavlja življenje. Sporo~ilo 1. POL1 kolesarskega maratona pa je tudi širše, saj izpostavlja dobrine našega zdravega življenjskega okolja. Progi maratonov sta speljani preko prelepe pokrajine, ki smo jo že tako vajeni, da ne razmišljamo o tem, kako lep je ta naš svet. Na kolesu in v družbi boste lahko to spoznanje doživeli v prvi osebi ednine in množine, v pristnem stiku z naravo, ki nas obdaja. Pokrajina se po~asi premika mimo nas, ko jo osvajamo na kolesu. Doživeli boste ~as, ki na kolesu te~e druga~e. Imeli boste ve~ ~asa, da zaklju~ite svojo misel, ki se vam bo porodila ob doživljanju naše pokrajine. Misli vam ne bodo begale, ker boste osredoto~eni nase in svoj trud s premagovanjem proge pa tudi zato, ker vas bo lahko kakšen detajl, ki ga ob mimobežni vožnji z avtomobilom ne opazimo, prevzel. Upam, da boste vzeli s sabo tiste, ki z njimi radi delite prijetne trenutke! Vzemite s sabo otroke! Ti imajo lahko od dneva in spo-ro~ila najve~, saj jim mladostna odprtost omogo~a, da sprejmejo doživetje kot vodilo in navdih. Pred seboj imajo še vrsto življenjskih odlo~itev in potrebujejo izkušnje. Tudi kolesarske! Vzemite s sabo starše pa naj bodo katerega koli letnika! Vzemite s sabo prijatelje in sodelavce, ker je v družbi vedno lepše in lažje. Rekreacija je namenjena potrebne-
Teniške novičke iz TK Ptuj
Trije uspešni nastopi Ajde Brumen
V članski konkurenci je Ajda Brumen, po spomladanski sezoni, ki je bila podrejena zaklju~ku 4. letnika športnega oddelka Gimnazije Ptuj in maturi ter igranju za žensko ekipo TK Ptuj, ki se je tretji~ zapored uvrstila v kon~nico dveh najboljših ekip 1. lige Teniške zveze Slovenije, na mednarodnih turnirjih ITF za svetovno člansko WTA lestvico trikrat uspela zmagati v kvalifikacijah in osvojiti nove to~ke. Na turnirju v Luxembourgu (Petange) se je uvrstila v osmino finala, kjer je šele v tretjem nizu izgubila proti 1. nosilki Bianci Lamade (Nemčija), ki je bila lani med najboljših 60 igralk na WTA lestvici. Na edinem
AL d.0.0.	I
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS QASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARSAS -AL, d.0.0. Tovarniška cesta 10, Kidričevo
NAVODILA za udeležence 1. POLI kolesarskega maratona, ki ga organizirajo Kolesarski klub Perutnina Ptuj, Radio Tednik Ptuj in Perutnina Ptuj d.d.: Kje se dobimo?
LETALIŠČE MOŠKAJNCI PRI PTUJU, kjer bo START IN CILJ. Kdaj?
V SOBOTO, 13. septembra 2003. PROGRAM:
8.00-10.45 Zbiranje prijav na prireditvenem prostoru
10.50 Nagovor organizatorja maratona
11.00 Start mini maratona
11.00 Start maxi maratona
13.00 -16.00 Cilj maratonov
16.00 Uradni del družabnega dela POLI kolesarskega maratona
in nato ^ druženje ob glasbi Avia banda Nagrade, ki bodo podeljene po odpeljanem maratonu - v družabnem delu:
1.	Nagrada za NAJŠTEVILČNEJŠO DRUŽINO
2.	Nagrada za najštevilčnejšo ekipo - podjetje, šola, društvo
3.	Nagrada za NAJMLAJŠEGA UDELEŽENCA ali UDELEŽENKO
4.	Nagrada za NAJSTAREJŠEGA UDELEŽENCA ali UDELEŽENKO
5.	POSEBNE NAGRADE PREJME NEKAJ NAKLJUČNO IZŽREBANIH STARTNIH ŠTEVILK
UPOŠTEVAJTE!
Kolesarski maraton bo ob vsakem vremenu.
Organizacijski odbor
mini POLI maraton 30km Štartob 11. uri
Moškanjci - Dornava - Pacinje - Ptuj - Janežovci - Desterniški breg - Desinci - Spodnji Velovlel< - Pacinje - Dornava - Moškanjci
max! POLI maraton 65km štartob 11. uri
Moškanjci - Dornava - Pacinje - Ptuj - Janežovci - Desternišl<i breg - TrnovsIca Vas - Vitomarci - Grlinci - Gabernik - Juršinci Grabšinski breg - Gomila - Polenšal< - Žamenci - Dornava - Moškanjd
vserekEeativni
■JurSInci
Hlaponci
VSEREKlaEATIVNI
Mezgovcl
iMoSkanjci
Start © ® ciu
PolenSak "Hlaponci i®
tovrstnem turnirju v Sloveniji, ki ga organizira ŽTK Maribor, se je s povabilom TZS oziroma FED CUP selektorice Mime Jaušovec, kot edina slovenka, prav tako uvrstila v osmino finala, kjer je izgubila proti kasnejši zmagovalki turnirja Niki Ožegovi~ (Hrvaška). Že naslednji teden se je Niki na turnirju v Italiji (Mestre) oddlolži-la za poraz, saj jo je, po zmagah v dveh kvalifikacijskih dvobojih in 1. kolu glavnega turnirja, s 7:5, 3:6 in 7:5 premagala v osmini finala. Svoj dosedanji najve~ji mednarodni uspeh v svetovni ~lanski konkurenci je Ajda nadgradila z zmago v ~etrtfinalu proti Shelly Stephens (Nova Zelandija - 2. nosilka) s 6:7, 6:3 in 6:0 ter se kot
mu gibanju, lahko pa je prijetno družabno opravilo.
Tudi sicer je v našem okolju vrsta priložnosti, da se lahko rekreiramo na kolesu in slišati je, da bomo dobili še posebej pripravljene kolesarske poti, od katerih bodo nekatere tudi turisti~nega zna~aja. Morda drži celo to, da se trend kolesarjenja širi k nam. Morda temu ne bi smeli re~i trend, saj je ponekod kolo pa~ nikoli pozabljeno prevozno sredstvo. Lahko pa to imenujemo trend, ker kolesarjenje pridobiva
edina kvalifikantka uvrstitila v pol-finale, kjer je, tudi zaradi iz~rpa-nosti po 5. dolgotrajnih tekmah v 6. dneh, izgubila proti Lucie Hradecka (~eška Republika).
Na mednarodnem prizoriš~u je bil uspešen tudi Karlo Pintari~, ki se je kot reprezentant Slovenije, kljub poškodbi trebušne mišice, uvrstil v drugo kolo Evropskega prvenstva do 14 let med posamezniki.
Svojo prvo zmago v konkurenci do 16 let dosegel Toni Hazdovac
Klub je bil aktiven tudi na organizacijskem podro~ju, saj je s TZS uspešno organiziral OP Ptuja do 16 let. Na prvenstvu visokega 2. ranga je bil od doma~ih tekmovalcev najuspešnejši Miha Rosi~, ki se je po zmagi tudi proti 1. nosilcu turnirja uvrstil v polfi-nale posamezno in skupaj s Karlom Pintari~em v finale dvojic ter osvojil prva pokala na turnirjih TZS. Doma~ega favorita Tonija Hazdovca je žal v boju za vidnejša mesta zaustavila poškodba ste-genske mišice, Karlo Pintari~ se je uvrstil v ~etrtfinale.
Z nastopi v ligi TZS do 14 let sta za~eli tudi ekipa de~kov, ki brani naslov prvakov iz lanskoletnega tekmovanja, in deklic.
TK
vedno ve~ pristašev. Zakaj tako, smo zapisali že mnogo besed.
Pretehtajte še kdaj pa kdaj vse, kar smo zapisali in povedali! Zdaj, v soboto, pa se tako ali tako sre~amo! Besede bodo pri-
vedle k velikemu dejanju, k za~etku ene najve~jih športno-rekreativnih prireditev pri nas -POL1 kolesarskemu maratonu, ki bo prihodnje leto postal tradicionalen in smo zanj že dolo~ili
Moškanjci
štart ©"© ciu
datum 11. september 2004. Zagotovo bomo prihodnje leto vsi bogatejši za spoznanje in izkušnjo! Anny Rechberger Pečar DIALOG
Mali oglasi
KMETIJSTVO
MEŠANO belo grozdje ali most, hrastove sode in praši~e od 30 do 120 kg podam. Tel. 041 936-157.
Prodam traktor STEYR 8070, pogon 4x4, in trosilec hlevskega gnoja BORI 36. Tel.: 02/761 93 00.
Za obiranje sadja potrebujejo ve~je število sezonskih delavcev. Sadjarstvo Lovrec, Rjavci 35, Vito-maraci. Tel. 75 75 040._
OBIRALEC KORUZE Tornado 35, trosilec umetnega gnoja, krožne brane prodamo. Tel. 041 605 502.
DROBILEC zrnja prodam. Tel. 031 235-170, po l5. uri.
VEČJO koli~ino lanske luš~ene koruze prodam. Tel. 719-85-80.
NESNICE, rjave, cepljene, stare 15 tednov, prodam - 600 SIT. Dostava na dom. Mar~i~, Staro-šince 39, tel. 792-3571._
PRODAM 1,20 ha koruze na rasti. Tel. 02 755-4571_
KORUZO v zrnju ali v storžih in kosilnico Bucher kupim ter prodam grozdje. Tel. 031/406-235.
PUJSKE prodamo. Franc Šmigoc, Stojnci 119 a, tel. 766 37 61.
PONOVNO z vami jasnovidec ALEXANDER (Arion LTD, d.o.o., Cankarjeva 8, Celje). To~na napoved razre{itev nejasnosti, odprava blokad v ljubezni, zdravju in poslu. GSM 041 467 535._
DELNICE - po uradnih borznih cenah, izvenborzno tudi Perutnine Ptuj. CBH3, d.o.o., poslovalnica DOMINO, Trstenjakova 5, Ptuj, tel.: 02/ 78 78 190._
30 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se! Telefon: 02 /757-51-51, GSM 031 / 383-356.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
ASTROLOGINJA GORDANA, takrat, ko vam gre vse narobe, prerokujem, zdravim, odstranjujem temne sile. Vzemite usodo v svoje roke! Arion LTD, d.o.o, Cankarjeva 8, Celje, tel. 041 404-935.
POPRAVILO TV, video, radio aparatov. Servisiranje avtoradijskih sprejemnikov. Servis GSM aparatov - baterije, displeyi, polnilci ... Storitve na domu. Juric Ljubo, s.p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
ZETOR 72 11 Z 860 urami, Fiat 300, transporter in li~kalnik za koruzo prodamo. Tel. 02 719 05 84, zve~er.
PRODAM 230- in 350-L hidrav-li~no stiskalnico. Tel. 041 504-204.
Prodamo kme~ke purane za nadaljnjo rejo. Tel. 785 34 41.
Sadike holandskih mese~nih jagod in zelenjavne sadike lahko kupite pri Zupani~evih na Sp. Hajdini 57.
NJIVO v Stojncih ("Siget") prodamo. Tel. 031 262 295, 78 78 998.
KORUZO, 3 ha, v Zgornjem Leskovcu prodamo. Tel. 031 256 654.
MLADE NESNICE, tik pred nesnostjo, rjave, grahaste in ~rne, opravljena vsa cepljena, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM GROZDJE laški rizling in šipon v Jiršovcih 22 in v Gorenjskem Vrhu 13. Tel. 753-55-31.
NESNICE, rjave, grahaste in ~rne, zagotovljena takojšnja nesnost, dostava tudi na dom. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582-14-01._
Akcijska prodaja holandskih mese~nih jagod in zelenjavnih sadik. Zupani~, Spodnja Hajdina 57.
PRODAM GROZDJE, mešano, lahkosortno. Bra~i~, tel. 763-28-91, zve~er.
BRANE, klinaste, dobro ohranjene, kupim. Tel. 746-11-01.
TELICE, visoko breje, prodam. Tel. 757-05-31._
BELO - MEŠANO grozdje prodamo. Tel. 768-54-71._
Prodamo zemljiš~e, skupaj 36 arov ali po parcelah 7,9 ali 13 arov, po 5 evrov/m2. Tel. 040 797 518.
Prodamo gozd 48 arov in pašnik 30 arov v Grajenš~aku ob majhnem potoku in ob cesti. Tel. 040 797 518.
KORUZO, 1 ha, v Tržcu prodamo. Tel. 768 22 61._
DRVA na panju, bukev ali gaber, ter praši~e od 100 do 150 kg kupimo. Tel. 040 727 779._
PRAŠIČE 100 kg, dostava na dom, prodamo. Tel. 031 304 766.
PRODAM GROZDJE na brajdah, jurka kvinton. Marija Gašperi~, Mestni vrh 121, tel. 751 04 11.
OBIRALEC KORUZE SIP in nakla-dalko Mengele 17 m3 prodamo. Tel. 041 200 804.
STORITVE
POSOJILO PO VAŠI MERI: hipo-tekarno, nakup, kredit, leasing, obremenitev ni ovira, do 20 let:-gotovinska: podlaga OD, prosta, 1/3 ni pogoj, do 2 leti. Svetujemo in pomagamo pri pridobitvi! Tel. 03 49 000 49, FMC You-re, Podjetniško in poslovno svetovanje, Ul. XIV. divizije 14, Celje.
GSM- in RTV-servis na Ptuju Branko Kolari~, s.p., P.E., Gub~eva 23 - ob Mariborski cesti, pri baru Mitrej. Tel. 041 677-507.
f
ELEKTRO IVANČIČ, s.p., Ulica 5. prekomorske 9, Ptuj; tel: 041 739 197. Montaža in popravila elektroinstalacij; pregled in meritve elektroinstalacij, strelovodov in ozemljitev; montaža prenapeto-stnih zaščit in zaščite pred strelo.
}
IZVAJAM ELEKTROINSTALACIJE V NOVOGRADNJAH, adaptacije, popravila, zamenjava vtičnic, stikal, varoval. ELETRIONSTALA-CIJE, MATJAŽ GAJZER, s.p., Grajenščak 39a, 2250 Ptuj, tel.: 041 679 556.
TESARSTVO: postavljanje ostrešij, vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva iz lesa. Marjan Miško, s.p., Kog 49, 2276 Kog, tel. 02 719 62-73, GSM 031 582 938.
/N
KVALITETNA IN UGODNA izdelava strojnih estrihov - 031 349-343, ter strojnih ometov - 041 332 585. KDM Estrih, Miran Kolarič, s.p., Gajevci 6 a, Gorišnica.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s.p., Trste-njakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
IZVAJAMO VSA splošna gradbena dela in opravljamo vse računovodske storitve za d.o.o. in s.p. Framada, d.o.o., Zavrč 8, tel. 320-56-17, 041 609-584, 041 316-352.
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Hasanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
ODKUP VSEH VRST DELNIC! Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.), Marijan KUJAVEC, s.p., Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
BELA TEHNIKA
PRALNI STROJ GORENJE WA 906X in sušilni stroj Gorenje WT 900X prodam za 50.000 SIT. Tel. 051 316-555._
HLADILNIK, hladilno omaro, skrinjo in pralni stroj prodamo. Tel. 051 221 026.
NOVO* NOVO* NOVO* NOVO* NOVO Trgovina Elektro - Partner, Vida Pernarčič, s.p., Cankarjeva ulica 5, Ptuj, telefon: 02/77940-51, vam nudi možnost nakupa malih in velikih gospodinjskih aparatov na 3, 6, in 12 obrokov (na trajnik) preko GA, d.d., Ljubljana. Vse informacije uredite na enem mestu. Nudimo tudi kvalitetno in ugodno fotokopiranje (enostransko A4 - 7,00 SIT, obojestransko A 4 - 12,00 SIT vezava 170,00 SIT). Obiščite nas!
STANOVANJE, 2-sobno, 58 m2, na Ptuju, prodam. V drugem nadstropju stanovanjskega bloka, klimatizirano, vseljivo takoj. Cena 37.000 EUR, 031/527 677.
DELO
BIOLAS - SIMONA ŠOŠTARIČ, s.p., Podgorci 4, zaposli 2 frizerki v PE Super mesto Ptuj. Tel. 719-23-29, po 17. uri.
RENAULT CLIO 1.2 16 V, letnik 2001, prevoženih 17500 km, prodamo. Tel. 781 48 41, popoldan, ali 749 35 40, dopoldan, Stanko Kokot.
NEPREMIČNINE
PRODAM HIŠO z vinogradom v Gorenjskem Vrhu pri Zavrču. Tel. 753 -55-31._
PRODAMO ATRIJSKO hišo na desnem bregu Drave. Tel. 041 675-758.
S 1. oktobrom oddam v najem v Ptuju enosobno stanovanje. Tel. 031 629 665.
Ugodno prodamo prazno dvosobno stanovanje 51,21 m2 na Zadružnem trgu v Ptuju, možna menjava za bivalni vikend ali malo hiško. Tel.: 041 275 314._
V najem oddam poslovni prostor v pritličju (za trgovino) 40+9 m2 v Platani. Tel. 041 425-021, po 20. uri.
HIŠO, visokopritlično, enodružinsko, podkleteno z vrtom na Bregu na Ptuju prodam. Tel. 02/783-74-91, od 12.-14. in od 18.-20. ure._
IŠČEMO STANOVANJE v najem na Ptuju, 1 ali 1,5 sobno. Plačamo pol leta vnaprej. Tel. 041 441 867, zvečer .
OPREMLJENO pisarno v centru Ptuja oddam v najem. Tel. 031 382-976.
STANOVANJE trosobno oddamo v najem v Ptuju. Tel. 041 490 211.
Prodamo dvostanovanjsko hišo v Ormožu. V račun vzamemo tudi stanovanje v Ormožu. Tel. 33 26 609, 041 978 306.
DOM - STANOVANJE
V CENTRU Ptuja prodam stanovanje, 84 m2, primerno tudi za poslovni prostor, cena: 8.400.000 SIT. Tel. 041 317-361._
MLADI par išče 1 ali 1,5 sobno stanovanje v okolici Ptuja. Telefon 751-30-31._
APARTMA V MORAVSKIH toplicah za 4 osebe, oddam v najem, cena 6.000 SIT na noč. Tel. 031 383-976.
Zaposlijo KV kuharico, takoj. Gostilna Beno, Beno Premzl, s.p., Starše 90. Tel. 688-23-01._
NUDIMO VSE informacije o pestri izbiri ročnih del. Material dobite domov. Izplačilo pri prevzemu izdelkov. Infokomerc, Radovan Male-šev, s.p., Šercerjeva 20, Velenje, tel. 041 747-121._
V REDNO DELOVNO razmerje sprejmemo dekle za strežbo v dnevnem baru. Kava bar Jamica, Stanislav Jurenec, s.p., Ob železnici 4, Ptuj, telefon: 031 / 525-521.
ART CAFFE - iščemo žensko za dnevno čiščenje lokala. Informacije na tel. 031 350 373. Art Caffe, Stanko Osenjak, s.p., Prežihova 16, Ptuj.
MOTORNA VOZILA
Prodamo dvobrazdni 10 col plug in kupimo enoosno prikolico. Tel. 041 954 115._
Kupim Tomos TORI. Tel.: 040 892 578.
AVTO-RAK, NA ZALOGI VEČ VOZIL, MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO, UREDIMO KREDIT ALI LEASING NA POLOŽNICE,: UGODNO PRODAMO: punto 1.2, 2001, megane karavan 1.6, 2002, passat 1.8 t, 1996, golf 1.4, 1995, scenic 1.6 e rt, 1998, rover 25, 1.4, 2000, lantra 1.6, glsi, 1997, golf 1.6 cl, 1993, punto 55, 1998, fiat marea 1.8, 1997, kia pride karavan, 1999, escort 1.4, 1994, ibiza 1.0, 2000, laguna 1.8 rt, 1995, mitsubishi carisma 1.9 td, 1997, alfa 166 2.0, 1999, golf 1.8 karavan, 1995, megane coupe, 1996, laguna 2.0 rxe, 1995, golf 1.4, 2001, honda stream 2.0, 2001, seat inca, 1996, felicia, 1996, mercedes-benz c 180, 1994, frontera 2.2 dti, 2000, kia pride , 1998, marea 1.8 karavan, 1997 ,audi a6 2.4, 1999, polo 60, 1996, felicia 1.3 lxi, 1995, felicia karavan, 1996, passat 1.8, 1993, laguna 1.8 rt, 1994, bmw 318, 1996, thalia 1.4 rt, 2001, audi a3 1.6, 1998, lupo 1.0, 1999, matiz, 1998 ... in še več!!! Kekec Radko, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 a, tel. 02/78-00-550.
RAZNO
Prodamo industrijski šivalni stroj PAFFAF z odrezavo niti. Tel. 753 14 31_
Šivalni stroj, več uokvirjenih gobelinov in razno pohištvo prodam. Tel. 02/783-74-91 od 12.-14. in 18.-20.ure._
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10.
Podarimo psičke mešančke, male rasti. Tel. 753 14 31._
Prodamo rezervne dele za Jugo coral 55. Informacije na telefon: 041 240 086.

10 do 20% gotovinski popust na kolesa SCHWINN MARIN, FELT SCOTT, GT cestne in gorske čevlje NORTHWAVE, čelade KED, ter konfekcijo CASTELLI in NORTH-WAVE! Kolesarski center BIKE EK, Jadranska ulica 20, Ptuj, tel. 771 2441.
IMATE TEŽAVE s hrbtenico, sklepi, migrenami, depresijo ali alergijami? Z akupukturno masažo in JIN POTEGI terapijo bomo poskrbeli za vaše težave v centru zdravja in terapije OLEN MAI v Gorišnici. Pokličite jih na telefon 041 600-194
ZAVAROVALNO ZASTOPANJE, Branko Vidovič, s.p., Volkmerje-va c. 7, Ptuj, razpisuje kadrovsko štipendijo za študij na FILOZOFSKI FAKULTETI za smer prevajalstvo - angleščina, nemščina. Pisne vloge pošljite na zgornji naslov v roku 8 dni.

ercator
Ormoška cesta 30, Ptuj
sobota. 13. september ob 10.00 uri

V sodelovanju z našimi poslovnimi partnerji smo vam pripravili celo vrsto nagradnih iger, l(i smo jih popestrili z atraktivnimi glasbenimi gosti in zabavnim programom.
ob 10.00 uri
FOXY TEENS
ob 18.00 uri AMBASADA ob 20.00 uri
PETAR GRAŠO
s fKmcvaamttugboljši sosed
Kulturno društvo Valentin Žumer Hajdose
OBJAVLJA RAZPIS
za 4. ŠTAJERSKO FRAJTONARICO,
ki bo v soboto, 18. oktobra 2003, ob 18. uri v gasilskem domu v Hajdošah.
Za prva tri mesta bodo podeljene denarne nagrade:
1.	mesto - 30.000,00 SIT
2.	mesto - 20.000,00 SIT
3.	mesto - 10.000,00 SIT
Za prijavnice pokličite po telefonu 031 336-692 (Ksenija). Zmagovalci prejšnjih frajtonaric ne morejo sodelovati v tekmovalnem delu.
DAR, d.o.o., prodajalna EL-DAR
Nova vas pri Ptuju 53 2250 Ptuj
K sodelovanju vabimo prodajalca bele tehnike in elektromateriala.
Od vas pri~akujemo, da:
-	imate izkušnje pri delu z ljudmi
-	3 leta delovnih izkušenj
-	izpit za avtomobil B kategorije
-	obvladate osnove dela z računalnikom
Ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite na zgoraj navedeni naslov v 8 dneh od objave oglasa.
SVET ZAVODA
OSNOVNA ŠOLA DR. FRANJA ŽGEČA
DORNAVA
Dornava 136 a
2252 DORNAVA
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidat mora za imenovanje za funkcijo ravnatelja izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno s 53. in 145. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur.l. RS, št. 12/96, 23/96 in 22/00) ter 43. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI - A (Ur.l. RS, št. 64/01). Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Predvideni začetek dela bo 24. 11. 2003 oziroma skladno s sklepom o imenovanju oziroma skladno s soglasjem ministra k imenovanju. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, dosedanjih delovnih izkušnjah, s kratkim življenjepisom ter programom oziroma vizijo razvoja ter dela šole za mandatno obdobje pošljite najkasneje v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda
Osnovna šola "Dr. Franja Žgeča" Dornava, Dornava 136 a,
2252 Dornava, z oznako "Prijava za razpis za ravnatelja". Kandidati bodo pisno obvestilo o izbiri prejeli v zakonitem roku.
ŠOLSKI CENTER PTUJ EKONOMSKA ŠOLA
Volkmerjeva 19 2250 Ptuj
Z ORGANIZIRANIM ALI VODENIM SAMOIZOBRAŽEVANJEM DO ZAKLJUČNEGA IZPITA ALI POKLICNE MATURE IN DO ŽELJENEGA POKLICA
VPIS V PROGRAME IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH V ŠOLSKEM LETU 2003/2004
1.	EKONOMSKI TEHNIK 4. IN 5. LETNIK (izobraževanje traja 2 leti, zaključi se s poklicno maturo)
VPISNI POGOJI: v Ekonomski šoli izvajamo dvoletni program, v katerega se lahko vpišete vsi, ki ste končali triletni program srednjega poklicnega izobraževanja: trgovec - prodajalec, podjetniško poslovanje - poslovni tajnik ali administrator
MOŽNOST NADALJNJEGA IZOBRAŽEVANJA: šolanje lahko nadaljujete na višji strokovni šoli ali na univerzi
2.TRGOVEC	(prodajalec), POSLOVNI TAJNIK, ADMINISTRATOR
(samoizobraževanje, prekvalifikacije, zaključek z zaključnim izpitom),
VPISNI POGOJI: vpišejo se lahko vsi, ki imajo končano osnovno šolo ali nedokončano izobraževanje v zgoraj navedenih programih MOŽNOSTI NADALJNJEGA IZOBRAŽEVANJA: šolanje lahko nadaljujete v programu ekonomski tehnik na Ekonomski šoli ^tuj.
3.	ORGANIZIRANE INTENZIVNE PRIPRAVE NA ZAKLJUČNI IZPIT, POKLICNO MATURO IN MATURO bomo izvajali s profesorji, ki imajo certifikat za zunanje ocenjevalce na maturi ali poklicni maturi. Pričetek izobraževanja bo v oktobru 2003 ob zadostnem številu vpisanih slušateljev.
ŠOLNINA: dostopna vsakemu slušatelju PLAČILNI POGOJI: po dogovoru s slušateljem INFORMACIJE: na sedežu šole (v tajništvu in ravnateljstvu ekonomske šole)
TEL: 02/(772 -4411) int. 213 ali 02/(772-4411) int. 216 Ekonomska šola Ptuj ima 40- letno tradicijo izobraževanja odrasjih, zato se pridružite zlatim maturantom na poklicni maturi in uresničite SVOJE POKLICNE ALI ŠTUDIJSKE CILJE.
RADIOllITEDNIK
Direktor: Jože Bracic Naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, d.o.o., p.p. 95, Raiceva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35.
v
Štajerski
J J r \
Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Na{ega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak ~etrtek. Ta {tevilka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Odgovorni urednik: Jože ŠmigoG Urednik športnih strani: Jože Mohori~ Vodja tehni~ne redakcije: Slavko Ribari~ Grafi~no-tehni~ni urednik: Jože Mohori~ Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji:
Jože Bra~i~, Majda Goznik, Viki Klemen~i~ Ivanuša, Franc La~en, Martin Ozmec Lektor: Boštjan Metli~ar
Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22.
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02)749-34-16. Cena izvoda je 250 tolarjev. Celoletna naro~nina: 12.920 tolarjev, za tujino 25.400 tolarjev.
Transakcijski račun: 042020000506665 pri Novi KBM, d.d.
Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Tisk: Delo, d.d.
Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~-ko 25. ~lena Zakona o DDV, Uradni list 23.12.1998, št. 89.
E-mail uredništva:
tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si
radioptuj
89,8'98,e»l04;3
Odgovorni urednik:
Ludvik Kotar Uredništvo:
Marija Slodnjak, Anemari Ke-
kec, Tatjana Mohorko, Majda
Fridl, Zmago Šalamun
Telefon uredništva:
(02) 749-34-25
Vodja studia:
Zvonko Žibrat
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(02) 771-22-61,
(02) 771-22-60
E.mail:
nabiralnik@radio-tednik.si OGLASNO TRŽENJE Mali oglasi:
Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Vodja marketinga: Simona Krajnc Pavlica Tel.: (02) 749-34-30, (02) 749-34-14, (02) 749-34-39 narocila@radio-tednik.si Internet:
www.radio-tednik.si
www.tednik.si
www.radio-ptuj.si
LJUDSKA
UNIVERZA
PTUJ
Mestni trg 2, tel.: 749 21 50, www.lu-ptuj.si
SREDNJE SOLE ZA ODRASLE
-	ekonomski, gostinski, strojni tehnik
-	trgovec, natakar, kuhar
TEČAJI ZA RAČUNOVODJE
-	računovodsko knjigovodska dela
-	dvostavno knjigovodstvo
-	intenzivna priprava na izpite na GZS
JEZIKOVNI TEČAJI OSNOVNA Sola za odrasle
Zaključite jo še po starem! Šola je brezplačna!
VISOKA POSLOVNA SOLA
Ekonomska fakulteta Ljubljana
SOLA CUSTVEIME
11MTEL1GEMŒ
vabi na brezplačna predavanja,
predstavitev in vpis:
Dvorana As asistent. Glavni trg 17 b, Maribor, ob 18. uri:
16.9. Čustva in razum - skupaj ali narazen 18.9. Ženske in moški - prijatelji ali sovražniki 25.9. Čustva in razum - skupaj ali narazen
Prostori Zveze društev, inženirjev in tehnikov, Vetrinjsica 16, Maribor, ob 18. uri:
30.9. Ženske in moški - prijatelji ali nasprotniki 2.10. Čustva in razum - skupaj ali narazen
CDK, Ruska 13, Ljubljana, www.cdk.si/sci Tel: 01/ 433 93 03
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski o.) tel.: 02 780 67 10
Možnost piačiia na obrnite, gotovinsifi popust _in popust za upoltojence_
Mali oglasi
^ 02/749-34-10
parkirišča in
^^^nilk |V ® Umbuškac.2,Umbuš(kompleksMaries) ^ďCilN X tel. 02 429 20 00, www.ferina.si
POBOT
Poboti in poravnave v odškodninskih zahtevkih v vašo korist
Brezplačno telefonsko svetovanje
((C
» 080 Ï19D
l\/leljsl<ac:.3,l\/laribor
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonovica v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
\mm\m\i
za vse zaposlene ter upokojence (01; 09) za dobo do 6 let. Možnost obremenitve osebnega dohodka preko 1/3, stari kredit nI ovira.
VIVA posredništvo in trgovina, fi/latej Praprotnik s.p., Pivkova ul. 19,2250 Plu], p.e. Cafbva 4,2000 Maribor
tel.: 02/25 25152, GSM: 041/325 923
^NOVO NA STAREM MESTUIK
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite
tet.: 02/22-82 335 Garancija: pokojnina, plaCa, kartice...
Mensa íI.o.o., Canlaiim 21, Maribor
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovič, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gorisnica
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
AKTALd.0.0. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31

©caiGaDGa^i^irDgíPW©
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniska zobna ambulanta tel.: 787 75 12
Vsak četrtek ob 20.00 uri
POSKOČNIH
n "
mfůňswm
13 Ans. EKART-Od Urške zvoni	1
12 PRIlVIORSKI FANTJE - Je bil $um	E
11 Ans. TONIJA VERDERBERJA - Z vlakom	1
10 VASOVALCI-Pod lipo	1
09 Ans. VRTNICA - Vrtnar	£ 08 Ans. BORISA RAZPOTNIKA - Na zadnjem pogonu E
07 Ans. FRANCA MIHELIČA - Naše planine	7
06 Ans. MOGU - Naša vas	i
05 Ans. APLAVZ - Za vse se je treba trudit	: 04 TINE LESJAK S PEVCI - Še, še en krajcarCek mam
03 Ans. IZVIR-Tiha želja	1
02 BISTRIŠKI ODMEV - Ko pa muzika udari	£
01 PODKRAJSKI FANTJE - Kdo smo ml	1
Glasovanje s sporoiili SMS:041/818-666 Za POSKOČNIH 13 od 20.00 do 22.00 Za VEUČASTMIH 7 od 22.00 do 24.00
1	Y0 - ZO - Policaj
2	Ans. ROSA-Čebelica Maja
3	D' KWASCHEN RETASHY - Meti & Blus
4	Skupina EVERGREEN - Nocoj ugasnite luči
5	ALEKSANDER JEŽ - Dve bradavički
6	MILENA KOLŠEK - Daj na gol
7	MATEJA-Stoj malo
Orfejčkove SMS glasbene želje: 041/818-666
Poskočnih 13
Glasujem za: _
Veličastnih 7
Nagrado založbe MANDARINA prejme: ADRIJANA ŠMIGOC, Ljubstava 1, 2284 Videnn pri Ptuju
Četrtek, 11. september
12.00 v prostorih Gledališča Ptuj, predstavitev programa Evropske unije Kultura 2000.
17.00 v Ulici Viktorina Ptujskega (nad Kolnki{to, nekdanji Pav), otvoritev nove računalniške učilnice in kljubske info točke.
18.00 v Miheli~evi galeriji na Ptuju, otvoritev razstave akademskega slikarja in grafika Todor~eja Atanasovskega z naslovom Ti in jaz - dvojnosti v slikarstvu, razstava je posvečena umetnikovi 50. letnici. Na ogled bo do 12. oktobra.
21.00 v Kolnkišti na Ptuju, koncert skupine Kvinton.
-	Vpis Abonmaja v gledališču Ptuj za novo sezono 2003/2004. Vsak delavnik od 9. 00 do 13.00, ob sredah do 17.00. Brezplačno knjižico s programom dobite v pisarni gledališča
-	Kitara - ponovno! Mentorja Marko Korošec in Samo Salamon. Prijave zbirajo do 20. septembra, v CID-u na Ptuju, telefon 780 55 40.
-	Tečaj kaligrafije. Mentorica Natalija Resnik Gavez. Prijave zbirajo do 20. septembra, v CID-u na Ptuju, telefon 780 55 40.
-	V Galeriji Florjan, je na ogled razstava akademskega slikarja Albina Lugariča in fotografa Bogomirja Lugariča
-	Na Ptujski Gori v galeriji Paleta , je na ogled razstava izdelkov umetne obrti in slik Karmen Menoni in Veronike Rakuša z naslovom To je življenje.
-	11. do 13. septembra v Kolnkišti in ptujskih ulicah, Mednarodni glasbeni festival »Mladost v prastarem mestu«.
-	Do 13. oktobra še poteka »Tečaj jadranja na deski«, prijave pri Brodarskem društvu Ranca Ptuj.
-	Mariborsko gledališče vpisuje abonmaje za letošnjo sezono do 13. septembra.
Petek, 12. september
12.00 Galerija Mestne hiše, razstava fotografij Staše Cafuta
16.00 izpred železniške postaje na Ptuju z osebnimi avtomobili se lahko odpeljete na izlet, traja 2 dni, prvi dan doVršiča, kjer se prespi v soboto pa do trdnjave Luže pri Bovcu od koder vas čaka vzpon na Rombona. Prijave na planinskem društvu Ptuj.
18.00 na dvorišču ptujskega gradu,, v primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani Gimnazije Ptuj, koncert Orkestra Slovenske vojske ob 110. letnici Pokrajinskega muzeja Ptuj.
18.00 Viteška dvorana gradu Hrastovec, predstava za odrasle Cirkus prihaja..
19.00 v Galeriji Tenzor, Prešernova ulica 1 na Ptuju, odprtje likovne
razstave mladega slikarja beneške akademije Jerneja Forbicija, prireditev se bo pričela z multimedijsko predstavo projekta »IN MY PLACE«, prireditev se bo nadaljevala v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, kjer bo likovno delo razstavljeno.
20.00 v CID-u na Ptuju, koncert mladih ptujsih rock skupin Skul, Fa-jereks-it, Lithium, Adorn dvorana Tabor, Humanitarni koncert slovenske narodnozabavne glasbe.
20.00 avla Jožeta Hudalesa, Lenart, razstava slik likovnega pedagoga iz Maribora Braneta Laziča.
20.00 SNG MB, velika dvorana , predstava Faust 2.
21.00 Hotel Mitra, v primeru dežja se prestavi v Kolnkišto, koncert Amala.
23.00 v Kolnkišti, koncert Izidor Leitinger kvartet.
Sobota, 13. september
10.00 - 12.00 pred Knjigarno Mladinske knjige Ptuj, Bralna terasa, pričakala vas bo pravljičarka in knjižničarka Liljana Klemenčič, predstavila bo nove knjige, ki bodo na ta dan prodajane s popustom.
9.00 - 16.00 dvorana v Ivanjkovcih, prireditve v okviru Krajevnega praznika.
10.00 - 14.00 v Stopercah, na prostem si boste lahko ogledali pravljice: Rdeča kapica, Muca Copatarica, Šivilja in škarjice, Kdo je napravil Vidku srajčico ter Janko in Metka.
13.00 ribiški dom v Ormožu, praznovanje 50. obletnice obstoja Ribiške družine Ormož.
17.00 vadbišče kinološkega društva Ptuj, 6. Čihalov memorial-tekmovanje šolanih psov.
21.00 Hotel Mitra, v primeru dežja se koncert prestavi v Gledališče Ptuj, koncert Adrabesa..
23.00 v Kolnkišti, koncert Fake Orchestra.
V Ljutomeru, Kmečki praznik in srečanje dvojčkov.
Nedelja, 14. september
14.00 v ribiškem domu v Dornavi, 3. tradicionalno srečanje žensk iz
podeželja. -	Ljutomer, Kasaške dirke.
Sreda, 17. september
11.00 Kulturni dom Sveta Ana, predstava Črni Čopko. 20.00 SNG MB, Mal Od za izven, Čaj za dve.
KINO
Ptuj
11. september, 19.00, Podri jo, mrho francosko.
12., 13. in 14. september, 17.30, Medvedek Pu in pujskova velika pustolovščina. 20.30, Prehitri in predrzni.
16. in 17. september, 18.00, Očkov vrtec. 20.00, Lara Croft: Tomb Raider 2 - Zibelka življenja.
Maribor
PARTIZAN
11., 12., 13. in 14. september, 17.30 in 20.30, Pirati s Karibov.
GLEDALIŠČE
11., 12., 13. in 14. september, 16.30, Očkov vrtec. 18.30 in 21.00, Hollywoodski kifeljci.
UDARNIK
11., 12., 13. in 14. september, 17.00, Sinbad. 19.00, Blondinka s Harvar-da. 21.30, Ubij me strastno.
TV PTUJ
Sobota, ob 21.00 in nedelja 10.00: Glasbena oddaja - Hit poletja 2003 Maribor, nastopajo priznani pevci in glasbene skupine. Poljudna oddaja »Kako biti zdrav in zmagovati«.
REZULTATI ŽREBANJA NAGRADNE KRIŽANKE PLESNEGA CENTRA MAMBO
Izmed prispelih rešitev nagradne križanke {pravilno geslo seje glasilo: V DESETO SEZONO S PLESNIM CENTROM MAMBO) smo v uredništvu Štajerskega tednika izžrebali naslednje nagrajence:
3. nagrada - šolnina v PC Mambo v vrednosti 4.000 SIT:
Jana Dobrijevič, Zechnerjeva 4, 2250 Ptuj 2. nagrada - šolnina v PC Mambo v vrednosti 6.000 SIT:
Martina Erženjak, Zamušani 35, 2272 Gorišnica 1. nagrada - šolnina v PC Mambo v vrednosti 10.000 SIT: Mojca Kodrič, Kočice 6, 2287 Žetale.
Nagrajencem iskreno čestitamo. Nagrade lahi(o dvignejo v PC Mambo, Vollmerjeva c. 26,2250 Ptuj
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24. PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
*
080 22 66
GOTOVINSIUPOSOJIU
MEDIAFIN, d.0.0., Dunajska 21, Ljubliana
Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/2517 489
(med 13. In 15. uro)
REALIZACIJA TAKOJ!!
Hitro, enostavno in brezplačno naročanje kurilnega olja. Z Magno dobite več ... možnost plačila do 9 obrokov.
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Ptuj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štukl 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo In montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
HÇamnosestvo
'DameCVrbancic,
Moškanjci 114B, irri Gorišnica, tel: 02 743 02 40, fax: 02 743 02 41
Delavnica: Bukovci 83,2281 Markovci pri Piuju, tel: 02 766 39 71, GSM: 041712 043
• IZDELAVA IN MONTAŽA NAGROBNIH SPOMENIKOV • IZDELAVA OKENSKIH POLIC IZDELAVA IN MONTAŽA STOPNIC, TLAKOV, MIZ, PULTOV ITD.
Dan
odprtih ust.
Obiščite nas 19. ali 20. septembra med dnevoma odprtih vrat in pustite, da vam nova Daewoo Nubira vzame dih.
Daemobil d.o.o.,
PE Ptuj, Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj, T: 02 7881 380 e-pošta: info@daemobil.si, www.daemobil.si
DAEWOO
član družine OM
RADIOi™
32k Tune In! /2a ínÍEIMíJ.
wwWoiraidln<n)°]piimjoSû
nai
KAMNOSESTVO
Bojan Kolarič s.p.
IZDELOVANJE NAGROBNIH SPOMENIKOV TER VSEH VRST OBLOG IN TLAKOV IZ MARMORJA IN GRANITA
PTUJ, Budina, Kjezeru 11, telefon: 772-03-71, gsm: 041 902 648
Le srce in duša vesta,
kako boli, ko vas, draga mama,
med nami več ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame tašče, babice in prababice
Rozalije Bohinc - roj. Kovacec
IZ JURSINCEV 23
26. 07. 1917 - 18. 08. 2003
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji pot, darovali cvetje, sveče in svete maše ter nam izrekli sožalje. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni pogreb, govorniku, pevcem in pogrebnemu podjetju MIR ter zastavonošema. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.
Njeni najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in strica
Jožefa [egula
upokojenca Taluma Kidričevo
IZ DRAŽENCEV 40
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo hematološkemu oddelku bolnišnice Maribor, osebju internega oddelka SB Ptuj, osebju psihiatrične bolnice Pohorski dvor, osebni zdravnici dr. Petkovi za vso pomoč, vsem PGD društvom, posebej PGD Dra-ženci, bivšim brigadirjem, DU Hajdina, ZSSS Ptuj, bivšim sodelavcem in sindikatu Taluma, govornikom za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, g. Dasku za odigrano melodijo, g. župniku za opravljen obred in sv. mašo ter podjetju Mir.
Žalujoči: žena Zofija, sin Roman z družino ter ostali sorodniki
Od{la si tiho, brez slovesa tja, kjer ni gorja in ni trpljenja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, sestre, tašče, ome in tete
Marije Križan
IZ SAKUSAKA 10
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalja. Hvala nečakinji Dragici z družino za vso skrb, g. župniku za opravljen cerkveni obred, gospodu govorniku za poslovilne besede, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju MIR. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
V	avgustu je bilo, ko je sonce komaj vzhajalo, ura še jutra ni odbila, a tebe je kruta smrt ugrabila.
ZAHVALA
V	vročem avgustovskem dnevu smo se za vedno poslovili od drage žene, sestre in tete
Hilde Perico
IZ BOLEČKE VASI 1
Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, njenim so{olcem in sodelavcem ter vsem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na njeni prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete ma{e. Hvala za izrečena sožalja v težkih dneh slovesa od drage pokojnice. Se posebej se zahvaljujemo dr. Vogrincu in bolni{ničnemu osebju internega oddelka bolni{nice Ptuj. Hvala dr. Marti Simonič za pomoč pri premagovanju bolezni. Zahvaljujemo se govorniku g. Predikaki za ganljive besede slovesa, duhovnikoma patru Ga{pariču za molitve in patru Klajn{ku za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebno sveto ma{o, pogrebnemu podjetju MIR in njihovim pevcem za lepe pesmi in odigrano Ti{ino.
Z bolečino v srcu njeni najdražji: mož Alojz, sestre, brat in ostalo sorodstvo
Skrb delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine in trpljenje si prestal, zdaj lahko boš v grobu mirno spal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi na{ega dragega
Jožeka Zagoranskega
IZ ZG. GRUSKOVJA 3, PODLEHNIK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in sv. ma{e, nam pa izrazili soža-lje.
Posebej se zahvaljujemo govorniku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, g. Zagoranskemu za odigrano Ti{ino, g. župniku za opravljen obred in sv. ma{o ter podjetju MIR.
Žalujoči: skrbnika Jože in Štefka Mergeduš, brat Jurij s hčerko, brat Ivan z družino ter sestra Lizika s hčerkama
Skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša vesta, kako boli, ko te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in pradedka
Franca Vihra
18. 09. 1926 - 30. 08. 2003 S SP. VELOVLEKA 16
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, gospe Marjani za ganljive poslovilne besede, zastavonošu Društva upokojencev Rogoznica, pogrebnemu podjetju Komunala, njihovim pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino.
Vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani ter nam na kakršenkoli način pomagali, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerke Anica, Trezika, Nežka in sin Franc z družinami ter vnuki in pravnuki
Razpored dežurstev zobozdravnikov
13. 9. 2003 Albina Žižek, dr. stom.
ZD Ptuj
Oglase in osmrtnice sprejemamo na telefon: 02 / 749 - 34 - 10
Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči. Le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče na svetu ne ve, kako hudo, hudo boli.
V SPOMIN
12. septembra 2003 minevata 2 leti,
odkar nas je tragično zapustil dragi sin, brat, svak in boter
Zlatko Kopše
Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu, mu podarite cvet in prižgete lučko v spomin, se iskreno zahvaljujemo.
Mama in brat Janko z družino
že tri leta naš dom je prazen,
odkar nehote smo šli narazen,
usoda je tako hotela,
da tebe nam je vzela.
Tvoj večni dom le rože zdaj krasijo
in sveče ti v spomin gorijo.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 11. september 2000, ko je v cvetu mladosti prenehalo biti tvoje srce, draga hčerkica, sestra, vnukica in sestrična
Jerneja Brun~i~
IZ KRČEVINE 73 PRI VURBERGU
Hvala vsem, ki postojite ob njenem mnogo preranem grobu in ji prižigate svečke.
Pogrešajo te: tvoji najdražji, ki boš vedno ostala v naših srcih
že leto dni v grobu spiš, v mislih naših še živiš, spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, dokler bomo mi, boš z nami tudi ti. Le lučka vedno ti gori in rožica ti grob krasi, a če bi te solza obudila, ne bi tebe črna zemlja krila.
SPOMIN
Boleč je spomin na 10. september 2002, ko nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Franc Pongrac
IZ MESTNEGA VRHA 95
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke, prinašate cvetje na njegov prerani grob.
Tvoji najdražji
čas beži, a spomin na tebe v nas živo gori. Misel, da trpela grozno si bolečino, trdna kakor skala, da niti za trenutek v usodo žalostno se nisi vdala, da do zadnjega dihljaja po domu, sreči hrepenela si, nas hrabri, da z dušo bolečo prižgemo na tvojem mnogo preranem grobu ti svečo.
V SPOMIN
Danieli Vindi{ - roj. Vidovi~
IZ LENARTA
+ 9. 9. 1993
Deset let je minilo, bolečina ostaja.
Vsem, ki ohranjate spomin nanjo in postojite ob njenem mnogo preranem grobu, ISKRENA HVALA.
Ata, mama, brat Robert z družino in vsi, ki so te imeli radi
Kako boli in d^a trpi, ko od bolezni in žalosti dihajo življenjske moči, veš ti in vemo mi, ki smo ob tebi bili zadnje trpeče dni.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče
Marije Brumen - roj. Plohl
IZ LEVANJCEV 34
27. 12. 1925 - 1. 9. 2003
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče, sv. maše, in vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami ter nam izrekli soža-lje.
Hvala tudi g. župniku za opravljen obred, govornici ge. Julčki, praporščaku, pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj, PPS Ptuj, Mercator PC Breg, Šiviljstvu Titan in PAACI, d.o.o.
Žalujoči: sinova Franc in Andrej z družinama, hčerka Katica z družino ter ostalo sorodstvo
Nova vas • Premalo spreten ponarejevalec M Črna
S tiskalnikom do zaslužka?
Kriminalisti Urada kriminalistične policije PU Maribor so zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja ponarejanja denarja konec avgusta 2003 obravnavali: M.K. starega 20 let, stanujo~ega v Novi vasi pri Markovcih, B.B., staro 20 let, stanu-jo~o v Ptuju, T.J., starega 20 let, stanujo~ega v Zabovcih, K.L., starega 20 let, stanujo~ega v Novi vasi pri Markovcih, J.V., starega 20 let, stanujo~ega Lovrenc na Pohorju, P.@., starega 30 let, stanujo~ega v Lovrencu na Pohorju, D.V., starega 20 let, stanujo~ega na Ptuju, D.F., starega 22 let, stanujo~ega na Ptuju, A.F., starega 17 let, stanujo~ega na Ptuju, M.T., starega 19 let, stanujo~ega v Mariboru, in D.M., starega 23 let, stanujo~e-ga v Gornji Radogni.
M.K. je osumljen, da je na naslovu bivanja ponaredil najmanj 250 bankovcev za 10.000,00 SIT serijskih {tevilk AA 3585204, BB 4556707 in BB 1117845. Ponarejene bankovce je izdeloval s pomo~jo ra~unalnika, elektronskega ~italca in printerja. Ves ostali potrebni pribor (papir, lepilo, itd.) je kupil po raznih trgovinah na obmo~ju Ptuja.
Ponarejene bankovce je nato dal B.B.-ju, T.j-ju in D-V-ju, ki so jih sami oziroma z ostalimi so-storilci vnov~evali po obmo~ju celotne Slovenije. Vnov~evali so jih na javnih prireditvah na ob-mo~ju Ptuja, Maribora, Lovrenca na Pohorju, v raznih diskotekah, na tržnicah ter v lokalih, kjer so izkori{~ali gne~o oz. ve~jo prisotnost ljudi ter s tem manj-{o pozornost natakarjev oz. drugih oseb, ki so sprejemali denar. Tako so na obmo~ju Maribora skupno vnov~ili najmanj 55 ponarejenih bankovcev, na obmo-~ju M. Sobote 7 bankovcev, na obmo~ju Kopra en bankovec, na obmo~ju Ljubljane dva bankovca, na obmo~ju Kranja dva bankovca, na obmo~ju Slov Gradca dva bankovca in na obmo~ju Nove Gorice 4 bankovce.
Foto: Arhiv Slovenske policije
Bankovci za deset tisočakov, ponarejeni v "tiskarni" v Novi vasi pri Markovcih.
PLESNI CENTER
OuB®©® VPISUJE!
Plesni vrtec Plesna šola Aerobika Plesni tečaji za odrasle Show dance. Hip Hop, Latino, Jazz...

Volkmerjeva c. 26, Ruj
02 748 14 46 www.mambo-ptuj.com
Pri hi{nih preiskavah je bilo najdenih in zaseženih 135 ponarejenih bankovcev, ra~unalnik in printer, s katerim so bili ponarejeni bankovci narejeni oz. natiskani.
Od vsakega ponarejenega bankovca je vnov~itelj dobil 2.000,00 SIT, ostali denar pa je moral dati M.K-ju.
Pri preiskovanju tega kaznivega dejanja je bilo ugotovljeno, da so v nekaterih gostinskih lokalih oz. na prodajnih stojnicah natakarji pri sprejemu ponarejenega denarja le-to ugotovili, vendar pa o tem niso obvestili policije, ampak so od vnov~itel-jev zahtevali, da pla~ajo s pravim denarjem, ponarejene bankovce pa so jim vrnili. Zaradi navedenega je bilo preiskovanje kaznivega dejanja {e oteženo.
Glede na koli~ino do sedaj vnov~enih ponarejenih bankov-
cev ter koli~ino izdelanih bankovcev pri~akujemo, da del denarja {e kroži v obtoku, saj posamezniki niso ugotovili, da je denar ponarejen. V primeru, da osebe posedujejo bankovce zgoraj navedenih serijskih {tevilk jih na-pro{amo, da o tem nemudoma obvestijo najbližjo policijsko postajo.
ur
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/4800141
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni -ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Z avtomobilom pod vlak
7. septembra ob 12.35 uri se je na lokalni cesti izven naselja Dornava zgodila prometna nes-re~a, ko je voznik osebnega avtomobila Mercedes Benz F.Š., star 57 let, iz Dornave med vožnjo proti prehodu železniških tirov, na katerih ni zapornic ali polzapornic, pre~kal prehod v trenutku, ko je iz smeri Ptuja pripeljala lokomotiva s tovornim vlakom. Lokomotiva je s prednjim delom tr~ila v levi zadnji del osebnega avtomobila. F.Š. je bil s kraja z reševalnim vozilom odpeljan v Splošno bolnišnico Ptuj, od tam pa v Maribor, kjer je ostal na zdravljenju. Materialna škoda, ki je pri tem nastala, znaša po nestrokovni oceni 3.100.000,00 SIT.
Z ZLATO NALOŽBO v zlato prihodnost
življenjsko zavarovanje z možnostjo rentnega izplačila privarčevanih sredstev po vaši meri. Tal(šno, l(Ot si ga Izberete, takšno, kot si ga želite.
ZAVAROVALNICA MARIBOR
lcankaijeva3,2«7Haribor
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo sprva delno jasno z zmerno oblačnostjo. Zjutraj in del dopoldneva bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. Cez dan se bo postopno pooblačilo in popoldne bo od severozahoda spet začelo deževati. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, najvišje dnevne pa od 14 do 18, na Primorskem okoli 22 stopinj C.
Obeti
V petek bo spremenljivo oblačno, tuintam bodo občasno še manjše, krajevne padavine. V soboto bo spet večinoma oblačno in tudi deževalo bo pogosteje.
kronika
Zagorelo gospodarsko poslopje
4. septembra okoli 0.30 ure je zagorelo na gospodarskem poslopju v kraju Mo~na, ob~ina Lenart. V požaru so bili uni~eni delovni stroji. Ogenj so pogasili gasilci. Škoda, ki jo je utrpela lastnica H.G., znaša po nestrokovni oceni 10.000.000,00 SIT. Vzrok požara še ugotavljajo.
V	ograjo mostu
4. septembra ob 11.15 uri se je na regionalni cesti Rogatec-Majšperk, v kraju Breg, zgodila prometna nesre~a, ko je voznik osebnega avtomobila Zastava yugo A.L., star 67 let, med vožnjo zapeljal na nasprotni vozni pas, kjer je tr~il v zaš~i-tno ograjo na levi strani, vozilo je odbilo na drugo stran, kjer je tr~ilo v ograjo mostu ~ez reko Dravinjo. Voznik je bil z reševalnim vozilom odpeljan v Splošno bolnico Ptuj, kjer je ostal na zdravljenju. Škoda na vozilu znaša po nestrokovni oceni 100.000,00 SIT.
Zaradi hitrosti s ceste
6. septembra ob 19.28 uri se je na glavni cesti I. reda izven naselja Ormož zgodila prometna nesre~a zaradi neprilagojene hitrosti vožnje. D.G., star 49, let iz Maribora je vozil motorno kolo izven naselja Ormož, kjer je v ostrem nepreglednem desnem ovinku izgubil oblast nad vozilom ter tr~il v drsno ograjo.
V	tr~enju se je telesno poškodoval.
Z avtomobilom v kolesarko
6. septembra ob 15.30 uri se je na lokalni cesti Marjeta na Dravskem polju — Brunšvik zgodila prometna nesre~a, ko je voznik osebnega avtomobila R.R., star 26 let, iz Pesnice zapeljal v levo na smerno voziš~e za nasprotni promet, pri tem pa tr~il v kolesarko O.R., staro 76 let, iz okolice Maribora. V nesre~i se je voznica kolesa telesno poškodovala.
Ukradel rovokopa~
Med 6. in 8. septembrom med 15.00 in 6.50 uro je neznani storilec prišel do ograjenega grad-biš~a bencinskega servisa Mol na Ljubljanski cesti v Slov. Bistrici, prerezal zaš~itno ograjo in iz notranjosti odpeljal delovni stroj - rovokopa~ JCB 4CX oranžno-rumene barve ter se z njim odpeljal v smeri Polj~an. Podjetje BOVIR d.o.o. iz Pesnice je utrpelo škode za 5.000.000,00 SIT.
Osebna kronika
Rodile so: Marjanca Kostanjevec, Bukovci 119la, Markovci - Urbana; Anica Žmauc, Zagorci 59, Juršinci - Anejo; Helena Heric, Kokori~i 5la, Križevci pri Ljutomeru - Jakoba; Tatjana Vogrinec Burgar, Leva-njci 10la, Destrnik - Lucijo; Jasna Brec, Il~eva 3, Ptuj - Aneja; Simona Zaranšek, Videm 2ld, Videm - Ajšo; Tina Vukasovi~, Vespazianova 13, Ptuj - Niko; Janja Meško, Pavlovski Vrh 5, Ivanjkovci - Klaro; Smilja Kmetec, Potr~eva 31, Ptuj - Žana; Andrejka Pajtler, Veliki Brebrovnik 51, Miklavž pri Ormožu - Lio; Barbara Polanec, Zg. Bistrica 12, Slovenska Bistrica - Ajdo; Matejka Škrinjar, Ple~nikova 5, Maribor - Jaka; Ivanka Ozmec, Savci 48, Sv. Tomaž - Tadeja; Dragica Horvat, Podgra-dje 24, Ljutomer - Uroša; Lidija Zelenik, Janežovski Vrh 49, Destrnik -Majo; Jožica Bren~i~, Kraigherjeva 23, Ptuj - Evo. Poroke - Ptuj: Smiljan Poto~nik, Linhartova ul. 5, Ptuj in Valerija Vogrinec, Hajdoše 25; Marjan Muhi~, Zabovci 86la in Suzana Ver-ti~, Bukovci 20. Poroka - Zavre: Slavko Pravdi~, Hrastovec 1la, in Sonja Frišcic, Križovljanska, Dubrava. Poroka - Ormož: Ferdinand Šulek, LaCaves 14, in Milena HanžekoviC, LaCaves 14.
Umrli so: Franc Šeruga, Gorca 74, rojen 1942 - umrl 27. avgusta 2003; Jožef Zagoranski, Zgornje Gruškovje 3, rojen 1940 - umrl 30. avgusta 2003; Štefanija Krajnc, rojena Fruk, ApaCe 230, rojena 1920 - umrla 30. avgusta 2003; Angela Šegula, rojena JanžekoviC, Zabovci 19, rojena 1919 - umrla 31. avgusta 2003; Vincenc KolariC, Mlinska c. 11, Ptuj, rojen 1928 - umrl 28. avgusta 2003; Albin Zabavnik, Vodran-ci 19, rojen 1911 - umrl 1. septembra 2003; Maks JuršiC, Dornavska cesta 1la, Ptuj, rojen 1911 - umrl 2. septembra 2003; Marija Bezjak, rojena Horvat, Ormoška cesta 96, Ptuj, rojena 1918 - umrla 29. avgusta 2003; Franc Viher, Volkmerjeva c. 10, Ptuj, rojen 1926 - umrl 30. avgusta 2003; Angela ZupaniC, rojena Rozman, Spodnja Hajdina 51, rojena 1928 - umrla 1. septembra 2003; Jožefa SmodiC, rojena Cvetko, Litmerk 48, rojena 1927 - umrla 3. septembra 2003.
STE BILI POŠKODOVANI
por^Tna^ v prometni nezgodi?
—-1 ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
i, Ljubij.n.k. o. 20 BREZPLAČNA TEL ŠT. 0801314
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611




• TRGOVINA «CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD »PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812