93. številfia. I .Milni, f NM, ZZ. wito 1116. XLIX. lelo. .Slovenski Narod" veli« po potili za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej • K 25-— pol leta „ „ • • . 13 — četrt leta m „ • • . 650 na mesec m «... 230 za Nemčijo: celo leto naprej .... K 30*— za Ameriko in vse druge dežele t celo leto naprej . . » . K 35.— Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, Upravsištvo (spodaj, dvorišče levo), Knallova allca it 5, telefon št85. Izbafa vsak daa iveeer tanaartt nedelje ti Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 20 vin., za dvakrat po 18 vin., za trikrat ali večkrat po 16 vin. Parte in zahvala vrsta 25 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. UpiavniŠtvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t (L, to je administrativne stvari. , Poeamezna etevilka velja 10 vinarjev. —— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon it. 85. .Slovenski Narod* velja v Ljablfanl na dom dostavljen: celo leto naprej . . • • K 24'— pol leta . • • • . 12*— četrt leta „ ■ . • • » 6*— na mesec m m 2-— v upravništvu prejeman: celo leto naprej . , • . K 22*— pol leta „ • • • • . 11*— četrt leta „ ..... 5*50 na mesec - • - ■ • ■ 1'90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knallova nllca št. 5 (v pritličju levo,) telefon št. 34. 25 bomb na Trst BOMBE NA TRST. — BOMBARDIRANJE GORICE. — BOJI NA TIROLSKI FRONTI. Dunaj. 21. aprila. (Kor. urad.) L radno se razglaša: Italijansko bojišče. Včeraj popoldne je vrglo 7 iiali-*; -kih Ista? 25 bomb na Trst. Devet nih oseb, med niirai 5 otrok je ili, 5 oseb ranjenih. Salezijanskl samostan, v čegar cerkvi je bilo 4G9 otrok pri božji službi, je razdejan. Vsfed tega napada je izgubil sovraž- vsako pravico, da bi kakor koli prizanesli njegovim mestom. Severni del mesta Gorice je stal pod živahnim ognjem vseh kalibrov. Sicer je prišlo ob primorski in roški fronti le mestoma do artiljerijskih bojev. V pokrajini Col di Lana smo zavrnili s sila velikimi izgubi za Italijane močne sovražne napade. Enako so se ponesrečili ponovni sovražni napadi na pozicije, ki smo jih nedavno zasedli v odseku Su-gana in napad na našo črto zapadno od Sperona. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 61 e r, fml. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 17. aprila. (Kor. urad.) Na kršnih pobočjih Morite Seron (dolina Ledro) prodiramo dalje. Dne 16. aprila smo osvojili nove zakope in jih takoj zaprli proti sovražniku. Istega dne je sovražnik po izdatni artiljerijski pripravi v dolini Sugana s približno 14 bataljoni napadel naše eksponirane postojanke med gornjim tekom potoka Maggio in Monte Fel-lo. Odbili smo ga. Napravili smo protinapad in vjeli 160 mož. med njimi častnike. Popoldne so številne baterije vseh kalibrov združile silovit ogenj na postojanko St. OswaId. Da preprečimo brezkoristne izgube, so M naše čete na posameznih točkah umaknile približno za 500 metrov v Mižino kraja Volto. Dne 17. aprila je sovražnik trikrat obnovil svoje napade v odsekih fronte od Volto do do* LISTEK. Usidjenjo don. Manica Koman. Zaorao je slavcev petje, odel se breg in dol je v cvetje, i inil spet je solnca žar. Ves svet na novo se probuja, ' ijajoča »Aleluja« V življenje kliče slednjo stvar. In kakor kralj — po rožni poti, po zlatem solnčecu naproti se bliža nam vstajenja dan ... ... A meni danes kakor vedno v daljino roma srce bedno tja na prostrano bojno plan. Na bojno plan, med nizke griče, ki drage krijejo mrliče potuje duše mi polet . . , In čustva prekipevajoča rodevajo skozi tresoča mi ustna — tajnostni Šepet: »Vstajenje... ah ... in vi mučenci pod skromnega zelenja venci počivate v nevzdramnem snu ... Pa — tužno je sedaj po sveti, kaj lepšega vam čem želeti kot večno - srečnega mirti , ■.! line Brenta. Bil pa je vselej s težkimi izgubami vržen nazaj. Ob Soči in na Krnu se položaj ni izpremenil. Sovražna pomorska letala so zadnjo noč napravila polet nad Treviso, Monte di Livenza in nad malimi kraji ter vrgla 30 bomb. Poroča se, da je 10 mrtvih in 20 ranjenih in nekaj škode na poslopjih. Eno pomorsko letalo smo pri Oradežu zbili na tla. Oba letalca, med njima en častnik, sta vjeta. 19. aprila. (Kor. urad.) V odseku Adamclla so pregnali naši al-pinci sovražne oddelke, ki so se potikali po vrhovih, so zasedli dne 17. aprila v višinah 3402 metra Passo di Monte Pumo in so utrdili pozicijo. V odseku Ledro se nadaljuje z razde-vanjem sovražnih obrambnih črt, ki slede druga drugi, tudi naše prodiranje po korakih proti vrhu Monte Sperone. Artiljerijsko delovanje v odseku ined Adižo in Brento. V Su-ganski dolini so se razbili v noči na 18. april napadi sovražnika na naše pozicije zapadno potoka Larganza o> močnem odporu naših. V isti noči je bila na Gol di Lana s sijajno izvedeno minsko razstrelitvijo porušena sovražna pozicija, nakar so naši napadli in osvojili skrajni zapadni vrh gore, ki se je nahaja! še v sovražnikovi rosesti. Sovražni oddelek, ki je se držal jarek, je bil deloma pod razvalinami vsled razstrelitve pokopan, deloma ubit. Preostali 104 cesarski lovci, med njimi 9 oficirjev, kakor tudi bogat plen orožja, municije in vojnega materijala, so prišli v naše roke. Dne 19. aprila je bila sovražna kolona, ki je prodirala proti Silfu, z našo artiljerijo vržena nazaj in razpršena. Na ostali fronti nikakih pomembnih dogodkov. Letalske bombe na Treviso. 5'Secoloc poroča iz Trevisa 18. t. m.: Ob jednajsti uri ponoči se je začul kar naenkrat karakte stični ropot letalskega motorja. Prve tre-notke je mislilo prebivalstvo. Ja se pojavi italijanski aparat in ek >!ozija prve bombe je izročila str, iovito paniko in splošen beg v kleti Prva bomba je razbila neko hišo. i d katere razvalinami je pokopana druži- na osmih glav. Dve osebi je bilo mogoče živi spraviti izpod razvalin. Okoli polnoči je bila nevarnost pri kraju. Mir se je povrnil. Ob treh zjutraj so se zopet prikazala tri letala in so metala bombe. Na stotine vojakov je streljalo iz pušk in strojnic na letalce, ne da bi dosegli kak uspeh. Mnogo oseb je bilo ranjenih, jedna ubita. »Corriere della sera« poroča, da je bilo ubitih deset civilnih oseb, 21 ranjenih. Ponesrečena ofenzivna podjetja Italijanov. Iz vojaškega razmotrivanja k poročilu generalnega štaba dne 21. aprila: Poveljnik italijanske armade, ki operira proti ozemlju ob Dolomitih, se je varal, ko je mislil, da bo mogel z vrha Col di Lana. katerega obdr-žanje po razstrelitvi zapadnega vrha bi bilo stalo žrtve, ki bi bile v nasprotju s taktičnim in operativnim pomenom te višine, obdelati razmeroma lahko tudi naše pozicije na gori Silf. Včeraj, s približno eno brigado poskušano nadaljevanje ofenzivnega podjetja v ozemlju teh dveh točk, se je zlomilo popolnoma z najtežjimi izgubami za napadalca; sovražnik je zbežal, iai o občutno zadet, z močno reduciranim stanjem v svojo izhodno pozicijo. Tudi v drugem bojnem ozemlju, za katero se bije boj še vedno že več tednov, v Suganski dolini, so prodirale znatne italijanske sile ponovno proti našim pozicijam ob Št. Ozval-du in jugo - vzhodno Nofaleta, da bi zopet osvojile pred kratkim z izgubo 600 mož izgubljeno pobočje. Tudi ta poskus se je izjalovil v polnem ognju naše izborno zadevajoče artiljerije in naših infanterijskih pozicij. V ozemlju Rive se vrše boji prejkoslej na višinah, neposredno severno doline Ledro. na južnih pobočjih Rochette in onih zapadno kapele pri Soeronu. Vsi napori sovražnika, ki nastopa tudi tukaj z velikimi kilami, da bi dobil prostora, so se izjalovili včeraj. Listi poročajo: Zasedenju zapadnega vrha Col di Lana je v sredo sledilo zasedenje vsega vrha s strani Italijanov, kateri so tako sicer svojo fronto pomaknili naprej, a 1 i niso dosegli nikakega realnega dobička, ker je po- prejšnje večdnevno obstreljevanje obstoječe pozicije temeljito porušilo. Moč italijanske armade. Ameriški listi poročajo, da ima Italija sedaj tri milijone mož na bojišču. Od teh jih je ob Soči 800.000, 800.000 jih je v rezervi, ostali so na tirolski in koroški fronti. — V Ameriki imajo, kakor predobro znano, navado, da vsako reč precenjujejo in da pretiravajo. Zato je tudi ta cenitev brez dvoma plod pretiravanja. Izgube planinskih lovcev. Ker so bili vpoklicani štiridesetletni nekdanji planinski lovci, se do-pošlje četam planinskih lovcev ob koroški meji, ki so imele velike izgube, okoli 10.000 mož. Listi v gorenji Italiji poročajo, da znašajo izgube planinskih lovcev 60 odstotkov. Italija s praznimi rokami. »Idea Nazionale« očita italijanski vladi znova, kako da ne skrbi za bodočnost. Pravi: Dočim drugi zavezniški narodi izkoriščajo vojno in so dosegli teritorijalne uspehe, stoji Italija tu še vedno s praznimi rokami in gieda, kako so druge, prijateljske in sovražne vlasti, ali zasedle ozemlja, ali si jih v naprej zagotovile, katera hoče imeti Italija po svojem pravu in katera so jej neobhodno potrebna za njeno velevlastno pozicijo. S tem odpira mir za Italijo pogled v bodočnost, ki ni v nikakem razmerju z doprinešenimi žrtvami. Čeprav je gotovo, da onostranski breg spada geografično in zgodovinsko k Italiji, ne stori vlada ničesar, da bi v inozemstvu osvetlila opravičenost svojih zahtev. . Barzilai o vojni. Lugano, 21. aprila. (Kor. urad.) Kakor poročajo laški listi, je opozarjal na banketu rimskih časnikarjev v svojem govoru minister Barzilai, da je sovražnik Italije močan in navajen vojne. Pot. ki jo morajo prehoditi Italijani, je še zelo dolga in težka. V tej vojni gre za obstoj Italije in za ves njen dušni in materijalni blagor. Nihče naj ne upa. da se odtegne posledicam vojne. Vsak mora dati vse domovini na korist. Časopisje mora še bolj vzgajati narod, da omeji svoje potrebščine, da za-dobi vztrajno odporno silo v dosego zmage. Gotovi namišljeni znaki draginje in utrujenosti v sovražnem ta- boru se morajo smatrati za dokaz modre varčnosti in previdnosti. Vojno Italije bo dičila le tista zmaga, ki jo bo znala priboriti krepost italijanskega orožja. Potrebne žrtve bodo vedno težje in le z ozirom na veliki smoter jih bo mogoče prenašati. Brez cilja. Napuljski list »Mattino« piše h govoru ministra Sonnina: Izjave Sonninove so jasno priznanje popolne brezciljnosti. Italija je šla v Drač, da reši srbsko armado, v zahvalo za to razvijajo Srbi program, ki je z italijanskim v najhujšem nasprotstvu. Sonninov govor dokazuje, da ni imela italijanska vlada za interese Italije pozornosti in je zasledovala samo vojaške cilje. Še jako dolga In težka pot. Enajst mesecev bo, odkar je pokojni italijanski poslanik duca dT Avarna izročil na Dunaju vojno napoved in po tolikem času naznanjat italijanski minister »neodrešenih dežel«, »onorevole« Barzilai še jako dolgo in težko pot vojne. Lani ob tem času so mislili v Italiji, da pojde vse gladko in hitro in bi bili sedaj, v] aprilu 1916, gospodarji obeh bregovi Adrije, potem, ko bi bili izvršili po-t nosen pohod globoko v notranjost Avstrije. Ali kako hitro so bflel ustavljene italijanske visokoieteče nade — in Barzilai stoče po enajstih mesecih ter napoveduje še jako dolgo in težavno pot. Sedaj proti spomladi so poskusili Italijani zopet svojo srečo, ali hitro so uvideti, da so slabi in ob dolgi soški fronti ne cveto rožice zmage zanje. Najprvo so naskočili zopet Doberdobsko planoto, seveda brez uspeha. Nato so se obrnili na tirolsko fronto, odkoder, se poroča o hudih naporih Italijanov, ob Col di Lana, s trenotnim uspehom sice, ali tudi ob tej fronti jim nei cveto rožice in Col di Lana pomeni le toliko hujšo obrambo z nase strani. Saj prav sedaj toži Barzilai, da bo pot še dolga in težka, ko v Italiji brez dvoma pretiravajo do skrajnosti dogodke ob Col di Lana. Zgodovina enajstmesečne vojne z Italijo nam kaže, da se je že tu in tam posrečilo Italijanom zasesti kako avstrijsko pozicijo, ali za koliko časa, in ako so obdržali katero, je bila neznatna in nerabljiva, ker so jo naši topovi razrušili. Fronta kaže z naša Oj blagor vam! ... V gomili tihi končani so trpljenja vzdihi, končan za vas je slednji boj. Skrb grenka vam srca ne bega, grozota vojne v grob ne sega, vaš delež sladki je pokoj. Le spavajte, junaki mili . . .! A kri, ki ste za nas jo lili prelita naj ne bo zaman! O naj iz nje nam vzide skoro ovenčan z zlato-žarno zoro vstajenja veličastni dan!!!« Shakespeare in Cervantes. Zgodovina nam pripoveduje, da bo 23. aprila tristo let, kar sta umrla dva moža, po svojem umu podobna plamenu, ki v temni moči udari iz zemlje do neba in razsvetli ves planet, angleški pesnik Shakespeare in španski pisatelj Cervantes. O Shakespeareovem življenju ni dosti znano. Samo nekaj anekdot. Rojen je bil v Strafordu ob Avonu; da bi mogel živeti, je postal igralec in gledališki ravnatelj v Londonu in samo milostna protekcija Earla of Suthamptona ga je obvarovala, da ga ni spravil Sir Tomaž Lucy za- radi dolgov v ječo. Šele dolgo časa po njegove smrti je spoznal angleški narod, da je Shakespeare najžlaht-nejši sad slavepolne dobe kraljice Elizabete in je spoznal širši svet, kak pesniški gigant je bil ta v ubo-stvu umrli gledališki ravnatelj. * Shakespeare spada med največje ume in najpopolnejše pesnike vseh časov. Njegova dela so v nekem smislu prava razodetja. Z njim se ne more nihče meriti, ne glede poznanja človeških src in strasti, ne glede bogastva misli in pesniških primer.Njegova originalnost je čudovita in moč njegovega izražanja je tako elementarna, tako vzvišena in pestra, da je Diderot njegova dela imenoval »colosse de Notre - Dame« in postavil njegove drame v eno vrsto z najznamenitejšimi katedralami. Od one dobe, ko je Shakespeare spisal svoje tragedije in svoje komedije, pa do naših časov, so se spremenile vse razmere na svetu in ž njimi vsi nazori, a še danes porazijo čitatelja dogodki, epizode in izreki v Shakespearejevih delih. Eden najboljših angleških ocenjevalcev Sha-kespearja je primerjal silo, s katero potegnejo Shakespearjeve tragedije človeka s seboj s silo, ki jo ima viharno morje nad ladjami. Za tistega, kdor misli, je svet komedija, za tistega, kdor čuti, je tragedija, je pisal Henrik Walpole o Shakespeareju. A ta pesnik je znal misliti in čutiti in je dal nepreseže-nega izraza največjim človeškim stremljenjem, čutom in strastem in smešnostim. Od Hamleta do Fall-staffa — koliko značajev, koliko problemov. V Shakespeareju se zrcali že-nij anglo - saksonskega plemena in popolnoma pojmi Shakespeareja samo anglo - saksonska inteligenca. To je vzrok, da se Shakespeare ni pri drugih narodih mogel aklimatizi-rati. ' Francoz Lamartine, ki je bil tudi ženij, se ni mogel poglobiti v Shakespearea. Otelio mu je mesarska tragedija, Fallstaff mu je plus smguher que risible, o Hamletu je pisal, da more najvažnejši prizor razumeti samo človek, ki ima v žilah angleško kri in škandaliziral se je nad obscenitetami, ki jih pripoveduje dojilja deviški Juliji. Najznamenitejši francoski kritik, ki je natančno poznal angleško kulturo, Taine, je imenoval Shakespeareja barbarja, ki je pijan latinskega vina renezanč-ne dobe in Lev Nikolajevič Tolstoj, ki je bil tudi ženij, je odrekel Shakespeareju vsako ženijalnost. Vse to pa je v bistvu le dokaz, da izrazite inteligence različnih ple- men, v katerih se takorekoč kristalizirajo mišljenje in čustvovanje njU hovega naroda, ne morejo drug drugega popolnoma razumeti.Turgenjev je prežil večji del svojih moških let na Francoskem, bil je v tesnih prijateljskih stikih s Flaubertom in Maupassantom, a kakor pričajo njih korespondence, se vendar niso nikoli med seboj porx>lnoma razumeli — vsak izmed njih je bil reprezen-tant svojega plemena. Največ veljave si je Shakespeare zunaj svoje domovine pridobil med Nemci. Shakespeare je bil po-« zabijen celo na Angleškem, ko ga je obudil v novo življenje — Voltaire. Iz Voltairea je izvedel zanj Lessing, ki se je z vsemi močmi trudil, da bi emancipiral nemštvo suženjske odvisnosti od francoske kulture in je čutil potrebo, postaviti proti mrzli francoski klasični drami ^kaj bolj živega m svobodnega. Shakespeare nI na nobeno tujo literaturo tako vplival, kakor na nemško; povzdignil >o je v veliki meri. Celo najženijalnej-ša Nemca Faust in Gretchen ne moreta zatajiti sorodstva s Harole-. tom in z Ofelijo. Dokler bo na svetu kaj kulture, ne bodo »Coriolan«, »Kralj Lear«, »Macbeth«, »Otelio«, »Julij Cezar«, »Romeo in Julija«, »Antonij in »Kleov patra« in »Hamlet« nikdar pozab* strani ugodne vpognitve v italijanske pozicije, Italijani jih nimajo in jih ne dosežejo nikdar. Hrabrost naših bra-niteljev nam jamči za to. Še dolga in težka bo. pot . . . toži Barzilai. Da, dolga in težka je ta pot, ki vodi Italijo v pogubo . . . DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Lugano, 20. aprila. Iz Rima se poroča: Ljuti koncentrični ogenj avstro - ogrske artiljerije na pozicije pri Št. Ozvaldu. je povzročil, da so se morali branitelji pomakniti do Volta. — To je jako znaten umik Italijanov, ki kaže, da v Suganski dolini ne dosežejo nikakih uspehov. Zedinjene države pošiljajo v zadnjem času vedno več vojnega materijala v Italijo. Blago prepelja- va neki japonski parnik. Poleg municije in orožja, je naložena na ladji tudi velika množina vojaških čevljev, kovčegov, usnjenega blaga itd. Italijanski oceanski parnik Je določen za transport žita, bombaža itd. Od izbruha vojne se je vrnilo v Italijo okoli 50.000 delavcev hi samo desetina teh je dobila delo v Italiji. V Italiji ni dela razven v vojni industriji. V noči na 20. t. m. so bile Benetke alarmirane s signali trikrat, a!arm je trajal vselej skoro Jedno uro, ali pričakovanih letalcev ni bilo. Tak strah imajo v Benetkah pred avstro-ogrskimi letali. Rusi no zapodili fronti? SPLOŠNI INFANTERIJSKI BOJI OB MASL Berolin, 21. aprila. (Kor. urad.) vWoiffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. V pokrajini Mase je prišlo v zvezi s krepkim nastopom obeh artilje-rij do silnih splošnih infanterijskih bojev. Zapadno od reke so Francozi z močnimi silami napadli v smeri na Mort Homme in vzhodno od tam. V splošnem smo napad krvavo zavrnili. V malem delu jarka v okolici gozda Les Caurettes, v kateri so bili Francozi vdrli, se boi še nadaljuje. Na desno od Mase so ostali sovražni napori zopet zavzeti kamnolom južno od pristave Haudromont, popolnoma brezuspešni. Južno od utrdbe Douau-mont se bližinskl boji, ki so se tekom noči razvili v nekem francoskem jarku, še niso ustavili. Naša močna artiljerija ie preprečila obnovitev sovražnega infanterijskega ognja proti tem črtam v gozdu Caillette že v po* četku. V odseku pri Vauxu, v ravnini VVoevre in na višinah jugovzhodno od Verduna, kakor doslej zelo živahno obojestransko artiljerijsko delovanje. Neko sovražno letalo je padlo goreče v gozd Foumin, jugozapadno od Vauxa. Vrhovno annadno vodstvo. ruske Čete prihajajo francoski NA POMOČ. »Corriere della sera« poroča iz Pariza: Izkrcanje ruskih čet v M a r s e i 1 u, je dogodek, ki je glc*-boko ganil Francoze. Moralični vtisk je brez dvoma poglavitno, brez ozira na število čet, ki ne more biti posebno veliko. Čete so sestavljene iz izbranih veteranov iz bitk v Galiciji in na Poljskem. Prihod Rusov se je zakasnil vsled hudih viharjev v Sredozemskem morju. Ladje so dospele 20. t. m. v pristan, burno pozdravljene od občinstva. Taktoj -se je pričelo izkrcavanje. Dva huzarska polka in en domobranski pehotni polk so tvorili častno strožo. Ruske čete so odšle v taborišče na polju Mirabeau, deloma v barake, deloma v šotore. Moštvo je vseskoz 25 do 28 let staro. Skoraj vsi Častniki so odlikovani s križcem reda Sv. Jurja. O izviru ruske ekspedicije na Francosko piše list še to-le: Prvotno je bila ekspedicija namenjena v Solun. Ko je izvršila Bolgarska svoje izdajstvo na bolgarski stvari, je sklenila Rusija kazensko ekspedicijo proti Bolgarski, ki je bila najprej zamišljena skozi Romunsko ali preko Črnega morja. .Končno pa so poslali če- te v Vladivostok in od tam po morju nazaj v Evropo. Med tem pa navzočnost ruskih čet v Solunu ni bila več potrebna, ker imajo zavezniki vsled opustitve Dardanel in reorganizacije srbske vojske v Solunu zadosti čet. Zlasti pa z ozirom na strašno ofenzivo Nemcev proti Verdunu, ki se je pričela 21. februarja, je bilo sklenjeno poslati čete na Francosko. »Gior-nale d' Italia« pravi«, da je ta ekspedicija samo pričetek drugih še mogočnejših ruskih ekspedicij, določenih za Francosko, Belgijo in Solun. »Tribuna« pravi, da je sedaj prišel čas, pokazati enotnost akcije in stremljenja. »Idea nazionale« pravi, da je včerajšnji dan historičnega pomena. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 19. aprila. Z vse fronte ni o poteku noči poročati nobenega pomembnega dogodka, razen o silnem obstreljevanju vzhodno od Mase v pokrajini južno od gozda Haudromont. 19. aprila zvečer. Zapadno od Mase precejšnje delovanje artiljerije na višini 304 in pri naših prvih črtah med »Mort Hornmom« in Cumičresom. Vzhodno od Mase silno obstreljevanje pokrajine pri Dou-aumont in Vauxu. V Woevri je bil dan miren v odsekih ob vznožju višin ob Masi. Pri Epargesu je sovražnik danes zjutraj nameril tri zaporedne napade na naše pozicije. Vse smo odbili. Teko-n zadnjih napadov smo sovražnika, kateremu se je posrečilo en trenotek se ustaliti v naših jarkih na fronti 200 metrov, takoj zopet s protinapadom vrgli ven ter mu prizadejali resne izgube. Z ostale fronte ni poročati o nobenem važnem dogodku. ANGLEŠKO URADNO POROClLOl 19. aprila. Čez noč je skušal sovražnik naše postojanke v odseku vdrtin in kamnolomov napasti z bombami, mi pa smo ga pregnali. Na ostali fronti artiljerijsko delovanje. Belgijsko poročilo. 19. aprila. Nekoliko oboje-' stranskega artilerijskega delovanja ob belgijski fronti, zlasti pri St. Ge-orgesu, Dixmuidnu in v bližini brodarske hiše. Vesti o mirovnih ponudr h. Berofin, 20. aprila (Kor urad.) »Nordd. allg. Ztg.« piše: Zoret krožijo vesti o mirovnih ponudb, h naših sovražnikov. Tako se n. pr. t rdi, da je storila Rusija korake za pričetek mirovnih pogajanj. Konstatiramo, da na tukajšnjih uradnih mestih ni niče- ljeni. Ta dela bodo ostala, ko bo že na milijone drugih pozabljenih. Nekaj Shakespearovih del Je preloženih tudi na slovenski jezik in v nekdanjem slovenskem gledališču je bilo tudi nekaj Shakespearovih iger uprizorjenih. Miguel de Cervantes je bil sin stare plemiške rodbine španske in je živel življenje polno aventur. Za-pustivši domovino, je bil v Rimu ko-roornik kardinala Aquavive in se potem udeležil vojne proti Turkom V bitki pri Lepantu je izgubil levo roko, a ostal je vojak, se boril na Flanderskem in v Siciliji in prišel v sužnost algirskega paše. Poskusil je zlomiti suženjske verige In se polastil vladarstva nad Algirjem. To se mu seveda ni posrečilo, pač pa je njegova smelost tako Imponirala paši, da mu je pustil življenje. Osvobojen iz sužnosti, se je vrnil na špansko ki se oženil. Da bi mogel živeti, se je posvetil mimogrede tudi pisateljevanju in spisal celo vrsto dram in novel. Tudi službo davkarja je časih opravljal. Pri izvrševanju te službe so ga zaprli v mestecu Argamasilla, kjer je v ječi spisal svojo nesmrtno knjigo »Don Ouijote«. Zaprli so ga pozneje še v Sevilli in v Valladoiidu in umrl Je a bedi, kajti ml tako genitalnega 4n> veka ni imela njegova domovina kruha. »Don Ouijote« je knjiga, v kateri se satirična sila druži s filozofsko umnostjo in poetična resnica s humorjem, to je ironično zrcalo španskega nacijonalnega duha in v višjem smislu velečastna alegorija, kažoča z izredno izvirnostjo nasprotje med duhom in materijo, med idealom in realnostjo, med poezijo in prozo. Poleg sv. pisma, je najbrže »Don Ouijote« tista knjiga, ki je bila preložena na največ jezikov. Samo angleških prevodov je 23, ki so doživeli 160 izdaj, francoskih prevodov je 23, ki so doživeli nad 50 izdaj. »Don Ouijot« je preložen na vse jezike, ki imajo svojo literaturo in je izšel pred davnimi leti tudi v slovenskem prevodu kratek odlomek, a celega dela še nimamo. V dnevih* strašnega bojevanja, v času, ko se zdi, da zna prelita človeška kri zadušiti umstveno in kulturno skupnost narodov, Je spomin na velike ume nad vse tolažflen. Ljudje se lahko pobijajo, države se lahko med seboj mesarijo in uničujejo ter pri tem pokopavajo neprecenljive pridobitve, človeškega genija ne bodo uničili. sar znanega o takih korakih. Vse te vesti so izmišljene. O bolita pri Verduna. Kakor poroča »K61nische Ztg.c pravi »Morning Post« v uvodniku: O bitki ob Masi je slišati najbolj Čudne verzije. Eni pravijo, da Nemci nekaj poskušajo, drugi pravijo, da so Nemci prisiljeni nekaj storiti, zopet drugi trde, da general Petain premeteno vleče sovražnika iz pozicije v pozicijo, da mu more prizadejati čim več izgub. Ml seveda ne moremo o tem soditi, vendar pa ne verjamemo, da bi bil nemški generalni štab tako neumen, da bi butal z glavo v zid. Nasprotno mislimo, da je urejeno, kakor povsod, tako, da en del z vso silo napada, drugi pa se z vso silo brani. Ne da se reči, ali bodo imeli Nemci ali Francozi uspeh, vsekakor pa je boj obupen z obeh strani. Sovražnik se bojuje za veliko ceno, za premaganje velike trdnjave, ki krije kot važna točka srce dežele; Francozi, ki to dobro vedo, rabijo vse svoje sile za obrambo in se bore za vsako ped zemlje. Samo tam se umaknejo, kjer se morajo umakniti; je boj vztrajnosti, bojnih pripomočkov in rezerv. Naši zavezniki so delali čudeže v odbijanju Nemcev. Brez dvoma je dosegel sovražnik velik uspeh, ko je prebil tudi na vzhodnem bregu glavno črto. Ko je bil Douau-mont zavzet, je bil položaj, obupen, to^ia s skoro nadčloveškim naporom so Francozi Nemce zadržali in'sedaj imamo pred seboj položaj, ki se šele počasi razvija. Vsako prorokovanje je nesmisel, toda zavezniki in prijatelji Francoske so si lahko svesti, da se bo zgodilo vse, kar morejo storiti hrabri vojaki. Vsekakor se bije največja bitka svetovne zgodovine. Francoski ofenzivni načrti. Glasom ženevskih brzojavk, pošiljajo Francozi že kakih 8 dni močna oiačenja in mnogo vojnega materijala v Champagno, iz česar se da sklepati na namen francoske ofenzive v tem odseku. Trgovska konferenca v Parizu. Listi poročajo iz Pariza, da se prične medparlamentarna trgovska konferenca zaveznikov dne 27. aprila v Parizu in bo trajala tri dni. Kriza na Angleškem. »Dailv Telegraph« poroča, da je sedaj nasprotje med odgovornimi mesti vojnega vodstva in vlado nepremostljivo. Armadno vodstvo smatra ministrsko krizo za neizogibno in v narodnem interesu. Iz Amsterdama poročajo, da bo padla odločitev, ali ostane kabinet Asguith na krmilu ali ne, v torek. Poldrug milijon mož premalo. »Central Nevvs« poročajo: Glasom izjave Llovd Georgesa v kabinetnem svetu je treba angleški vojski v njeno izpopolnitev še poldrugega milijona mož. Nemiri na Portugalskem. Preko Lugana poročajo, da so bili iz Portugalske izgnani vsi za vojaško službo nesposobni Nemci, oni, ki bi morali služiti vojake pa internirani. Francoz o trajanju volne. Georges Ohnet piše v »Gauloi-su dne 10. aprila o vojni: »Treba se je pripraviti na novo zimsko vojno, tako pravijo tudi proroki, industrijalci in trgovci, oni ki prodajajo državi municijo in drugi. Po njih željah se sevda ne bodo ravnali načrti merodajnih mož. Ti vedo, ko težko pezi vojna na vsaki francoski duši. Čim večje so heroične žrtve dežele, tem prej upajo, da bodo končali voj-no.Oni ne pravijo:Treba se je pripraviti na novo zimsko vojno marveč: Prijeli smo nemško zver za goltanec. Ne izpustimo je. predno je nismo vrgli na tla! To pot lahko računamo na uspeh. Leta 1914 smo zavrnili nepričakovani strašni napad, 1915 smo pripravili zmago, 1916 smo pripravljeni z vsem svojim materijalom na zadnji napor, ki nam mora zagotoviti zmago. Mnogo govori za to. da se bitka, ki se pričenja na vseh frontah istočasno, ne bo končala prej, predno ni do konca odločena usoda ene izmed bojujočih se strank. Nevtralne države oznanjajo soglasno poraz Nemcev. Čas do oktobra bo brez dvoma najbolj ljuti m najbolj krvavi odsek vojne. Ura največjih žrtev bo našla Francosko pripravljeno. Za svoj mir, za svojo srečo, za svojo slavo se bliža zmagi. Ameriške vojne dobave. Iz Rotterdama: Izvoz vojnega materijala iz Zedinjenih držav za časa vojne znaša po natančni statistiki skupaj 3 milijarde in 536 milijonov. Od te vsote odpade na eksplozivne snovi in municijo 961 milijonov, na puške in topove 72 milijonov, na bodeče žice 78 milijonov, na konje 483 in pol milijona in na usnje In čevlje 475 milijonov. Mnogo vojnega materijala gre pod nedolžnim imenom »stroji in potrebščine za obrt«« Vojna z Rusijo. NAŠE POROČILO Z RUSKE FRONTE, Dunaj. 21. aprila. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Neizpremenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba pL Ho fer, fml. BOJI PRI GARBUNOVKI IN TAR- NOPOLU. Berolin, 21. aprila. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki davni stan: Vzhodno bojišče. Pri Garbunovki severozapadno od Dvinska so imeli Rusi pri novem brezuspešnem napadu nekako enega polka velike izgube. Pri armadi generala grofa Both-meria je obložila neka nemška letalska fiotilia železniške naprave pri Tarnopoiu izdatno z bombami. Vrhovno armadno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. 18. aprila. Pri Biktenzeju (5 kilometrov zapadno od Ikskila) in v dolnjem odseku naših pozicij pri Ja-kobštatu artiljerijski boji. Poskusen sovražni napad v odseku pri pristavi Njeveriči, južno od kraja Krevo, so že naše prednje straže zavrnile. Dne 16. aprila je sovražnik z močnimi četami napadal v smeri na Popov grob, enkrat celo v širini nad 2 vrst. Vse napade smo s težkimi izgubami za sovražnika zavrnili. Po dopolnilnih poročilih smo pri zavzetju »Popovega groba« vplenili dne 13. aprila mnogo pušk, patron, telefonskih potrebščin, min, metal bomb in 4 zaloge bomb. 19. aprila. V okolici Dvinska južno od vasi Garbunovke so izvršili Nemci v noči na 18. april strelski napad na neki naš jarek pri vasi Gi-novka (1900 m južno od Garbunovke). Nato so naskočili in nam jarek vzeli. S protinapadom pa smo pognali sovražnika nazaj. V pokrajini zapadno od Postavov je naša artiljerija razpršila neko sovražno kolono. V pokrajini severozapadno od Krem-ienca in ob gorenji Stripi je sovražnik zažgal nekaj min. Rsnjen ruski general. Iz Berlina poročajo, da je bil ruski zborni poveljnik, general Kel-ler, dne 14. aprila v bližini Novosje-lice zadet od granate. Težko ranjenega so prepeljali v Kijev. Belo morje zaprto. Iz Christianije poročajo, da je izjavila Anglija, da so vsa pristanišča Belega morja zaprta, ker so prenapolnjena s tovori za rusko vojsko. Ob rusko - romunski meji. Bukareški list »Steagul« poroča iz avtentičnega vira. da grade Rusi v Besarabiji ob romunski meji strelske jarke ob Prutu od Marmo-nice do Renija. Ruski dezerterji pripovedujejo, da so Rusi izpraznili Novosjelico in Bojan ter poslali prebivalstvo v notranjost dežele. Rusija in Anglija. Berolin, 20. aprila. (Kor. urad.) Stockholmska brzojavka »Lokalan-zeigerja« poroča, da so v ruskem državnem svetu napadali angleško politiko napram zaveznikom. Med pritrjevanjem velike večine, tudi vladnih članov, je imenoval eden izmed članov pariško konferenco o nadaljevanju trgovske vojne bitko, ki jo bije Anglija z zavezniki. Rusija ima živ interes na angleško - nemški konkurenci na svetovnem trgu. Anglija izsesava kakor vampir rusko gospodarstvo. Rusija mora biti pri mirovni konferenci ekonomično pripravljena in zato odreči že sedaj angleškim za* htevam. Dogodki na Balkanu. NAŠE POROČILO Z BALKANA. Dunaj. 21. aprila. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Nespremenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H6fer. fmL V VARDARSKI DOUNL Berolin, 21. aprila. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki gl*vnl stan: Balkansko bojišče. Naši letalci so napadli kraje ▼ Vardarski dolini in zapadno od tam. kjer so stale francoske čete. Vrbovao armadno vodstvo. Sovražni aeroplan nad Sofijo. Sofija, 21. aprila. (Kor. urad.) Uradno se poroča: Danes proti 8. zjutraj je vrgel sovražen aeroplan, ki je priplul iz jugovzhodne smeri, iz jako velike višine dve bombi na neko sofijsko predmestje. Ena bomba je padla na neko šolsko poslopje, druga na malo hišico. Ško da je prav neznatna. Človeških žrtev ni. Aeroplan je vrgel tudi nekaj pro-klamacij, v katerih naznanja sovražnik bolgarski javnosti padec Erzeru-ma, kar je prav smešno, ker so Bolgari itak že vedeli ne le da je padel Erzerum tem več tudi, da je Trape-zunt osvojen. Na povratku je preletel aeroplan goro Vitošo. Proklamacije. Sofija. 21. aprila. (Kor. urad.) Proklamacije, ki jih je metal sovražni aeroplan se glasijo: Bolgari! Erzerum, največja trdnjava Male Azije, je osvojen. Več 10.000 vjetnikov (?), več kot 500 (!) topov in znatna množina vojnega materijala je prišlo hrabrim ruskim vojakom v roke. Potomci onih, ki so padli na Sipki in pri Plevnu, da osvobodijo Vas in da ustvarijo današnjo Bolgarijo, ruska armada zasleduje ostanke poražene turške armade in zmagovito prodira. Ali hočete ostati zavezniki Vašega dednega sovražnika. Turčina? Ali hočete ostati zvezani z Nemci in Avstrijci, ki nameravajo z Vašim orožjem in Vašo krvjo osvojiti Balkan in odpreti svojim trgovcem in špekulantom pot v Orijent? Ne Bolgari, tega ne bodete hoteli! Zapustite svoje hinavske in barbarske zaveznike! To je Vaša dolžnost kot Bolgarov, Slovanov in ljudi! Italija in Grška. Lugano, 18. aprila. Na ostenta-tiven način prinašajo italijanski listi poročila o korakih Italije v svrho zasedenja severnega Epira, katerega so okupirali Grki. Turška vojna. Rusko poročilo iz Male Azije. 18. aprila. V odseku ob obali so naše čete na zasledovanju zasedle vas Drona, 10 vrst vzhodno od Tra-pezunta. Zapadno od Erzeruma so naše čete po silnem boju vrgle Turke iz vseh njihovih močno utrjenih poljskih utrdb. Napad na Trapezunt Iz Petrograda: Napad na Trapezunt sta izvršili dve ruski skupini. Ena skupina je napadla utrjeni vzhodni del mesta, druga, ki so jo neposredno pri mestu izkrcale ruske ladje, pa z zapada. To drugo skupino so podpirale ruske ladje. Pred padcem Kut el Amare. »Temps« pravi, da bo moral general Tovvnshend v Kut el Amari najbrže v kratkem kapitulirati. Informirani londonski krogi presojajo njegov položaj zelo pesimistično, pravijo pa, da bi bil padec Kut el Amare brezpomemben, češ, da Je temu nasproti zavzetje Trapezimta velik uspeh. Boji na morju. Uspeh poostrene vojne podmorskih čolnov. London, 19. aprila. (Kor. urad.) Poslanec Houston se je izrazil v nekem razgovoru z zastopnikom »Dailv Mala« o mizeriji z ladjami na Angleškem tako-le: Smešno je, če kdo trdi, da bi mogla Nemčija pri sedanjem tempu vojne podmorskih Čolnov uničiti angleško trgovsko brodovje šele v 20 letih. Pomanjkanje je tako veliko, da je moral trgovski urad prepovedati uvoz gotovih predmetov na Angleško, tako sadja. Tako pomanjkanje angleških ladij obstoja, da so bile meseca marca od 48 parni-kov, ki so vozili premog iz Cardiffa v Italijo, samo 3 ladje angleške, in te so transportirale samo 7*3% vsega premoga. Povečanje nevarnosti vsled podmorskih čolnov se kaže tudi v zavarovalnih obrokih, ki so odkar je vojna podmorskih Čolnov poostrena, poskočili za petkratno. Karakteristično je tudi število dni, ob katerih so angleška pristanišča zaprta, t. j. ob katerih angleške oblasti preprečujejo odpotovairje ladij. Bern, 20. aprila. (Kor. urad.) Pod naslovom »Skrbi za preživljanje« piše bernski »Bund«: Ladje, ki so doslej oskrbovale prekmorski promet za Anglijo, so bile še nedavno tega do 90% angleške. Tega sedaj ni več. Anglija Je zaplenila svoje trgovsko brodovje pod pretvezo, da jo sama potrebuje. S tem Je naše preživljanje resno ogroženo. S švicarske strani započeta pogajanja pa so na srečo dosegla« da je Anglija dala na razpolago 4 pamike in upati je, da se bo dalo •» k* doseči. _ mk i Stran 8* Potopnem narasti. Iz listov posnamemo: Potopljena sta bila angleški pamlk »Caini-gowanc moštvo rešeno ter angleška barka »Ravenhfll« dne 18. aprila. Nizozemska, Danska in Anglija. Nizozemski »Vaderlanck piše: Angleška zahteva do 30% prostornine ladij spravlja Nizozemsko v ponižujočo odvisnost od Anglije ter daje povod za nevarnost, da bo Nemčija izjavila da take ladje niso več nevtralne. Iz Kodanja poročajo, da so do-bile danske paroplovne družbe na inicijativo angleške vlade novo okrožnico, ki zopet dalekosežno omejuje prosto razpolaganje z ladijskim prostorom. Ameriška neto o Beralinu Izročena, Berolin, 21. aprila. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Ameriški veleposlanik je izročil noto ameriške vlade v zadevi podmorske vojne snoči ob 8. državnemu tajniku za zunanje zadeve. Nota bo v kratkem objavljena. Domnevanje o vsebini VVilsonove note. O novi noti Zedinjenih držav, ki je bila 20. t. m. izročena nemškemu zunanjemu uradu in s katero je nemško - amerikanski spor pač gotovo stopil v odločilni stadij, prihajajo sle-deča privatna poročila: »Az Est« javlja preko Rotterda-Amerikanska nota zahteva taji odgovor, vendar pa formalno :avlja nobenega določenega ro- V noti pravi amerikanska vlada, da se ji zdi slučaj > Sussex« popolnoma jasen in da ne dvomi, da je bil ta parnik od Nemcev brez svarila potopljen. Londonske »Times« vedo celo povedati, da zahteva Wilsonova sledeče: 1. Nemčija mora kaznovati za-povednike vseh onih podmorskih čolnov, ki so brez svarila torpedirali .Sussex« in druge parnike, 2. vsa vsled teh torpediran j povzročena škoda se mora povrniti: 3. Nemčija mora podati garancije, da bo v bodoče vedla podmorsko vojno drugače. »Times- pristavljajo, da je Amerika odločena takoj pretrgati diplo-matične stike, ako Nemčija vsem trem zahtevam ne ustreže. j »Zadnja beseda Zedinjenih držav.« < Haag, 21. aprila. (Kor. urad.) I F?euter. Iz \Vashingtona se poroča " dne 19. aprila: Danes popoldne ob * 1. bo prečital \Yilson v skupni seji f senata in zbornice reprezentantov noto, ki pomeni zadnjo besedo, katero izpregovore Zedinjene države z Nemčijo v zadevi podmorskih čolnov. Akoravno tendenca te note dosedaj ni znana, se pričakuje, da bo WilsonoVo sporočilo največjega pomena. Smatra se za verjetno, da je nota ultimatum, oziroma da pride do pretrganja diplomati enih odnosa je v. Glavni uradniki državnega de-partementa ter odbora senata in re-prezentantske zbornice za zunanje za.deve so povabljeni, da se sestane-jo danes dopoldne ob 10. s predsednikom v Beli hiši. Objava, da se bo predsednik udeležil seje kongresa, je elektrizirala kongres, oficijalne kroge in dlplomatični kor. Senat je takoj sprejel zakon o reformi armade, ki določa ustanovitev regularne nade in rezerv v skupnem številu I milijona mož. Domneva se. da so dospeli odnošaji med Nemčijo in 'neriko do izredno kritične točke. JRAŠANJE ZEDINIEMH DRŽAV DO NAŠE VLADE. Reuter poroča iz \Vashingtona: eposlanik Zedinjenih držav na naju, Peniield, je dobil naročilo, da vpraša avstro - ogrsko vlado, ali se je izvršil zadnji napad na rusko "ko »Imperator« brez poprejšnjega svarila. Zedinjene države se pripravljajo. »Dailv News« pišejo: Zedinjene države se pričenjajo pripravljati za možnost vojne. Mornariški in vojni sta izdala detaljirane instrukcije podrejenim poveljništvom. Olasom poročil iz Washingtona je senat sprejel predlogo o reorganizaciji armade in ustvaritvi stalne rezerve enega milijona mož. »Koln. Ztg.« poroča iz Amsterdama: Washingtonski senat je sprejel predlogo o pomnožitvi armade za 280.000 mož milice in 261.000 mož prostovoljcev. uujrclv.UOjnO posojilo. Razne politične vedi. = Novi gališki cesarski namestnik. Cesar je imenoval za cesarskega namestnika v Galiciji dosedanjega vojaškega generalnega guber-natorja v okupirani ruski Poljski, gm. Ericha barona Dillerja. IZ HilRKlI KM je s srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrab-rostne svetinje krmilar Fran B a J e c z ladje »Cesar Pran Josip L« Goriški deželni glavar dr. Fa!» dat« Je bil pretekli teden v Trstu in Oorici. V Trstu se je udeležil posve- pomožne otiska! Je Avstro * 'Amerikano, kjer se nahajajo goriški bolniki iz bolnišnice usmiljenih bratov v Gorici. Za trideset goriških hiralcev v tržaški hiralnici je dosegel, da so jih poslali v hiralnico v Wurmbergu na štajerskem, kjer je preskrbelo prostore graško namestništvo. V Gorici Je posetil deželni glavar prostore deželnih uradov, delujoče lokalne oblasti, odbor za begunce in žensko bolnišnico. V Ajdovščini je posetil glavar deželni kmetijski urad, ki razvija živahno delovanje in do katerega se pridno obračajo občine in privatniki v svojih potrebah. Kmetijskemu uradu je poverjeno tudi razdeljevanje modre galice in žvepla med vinogradnike. — »L' Eco del Litorale«, ki poroča o tem glavarjevem obisku, ne v€ nič povedati, da bi bil glavar rekel, da se vrne deželni odbor z Dunaja na Goriško. V Gorici je sedaj prebivalstva še okoli 5000, ki s čudovitim mirom vztraja in hladnokrvno prenaša obstreljevanje mesta, ki se vrši sedaj na južnem, sedaj na severnem delu, sedaj v središču mesta. Iz Kotora poročajo, da od 6. aprila tam ni bilo nobenega slučaja kolere več in odrejeno je v zdravstvenem oziru vse potrebno, tako, da ni pričakovati novih slučajev kolere. Od bolnih civilnih oseb so umrle štiri. Iz ruskega vjetništva se je oglasil Josip Sedmak od Sv. Križa pri Trstu. Po trinajstih mesecih je izvedela Sedmakova družina, kje se nahaja, namreč v Jekaterinburgu v guberniji Perm na azijski strani ural-skega gorovja. Med vjetniki so izkazani v seznamu izgub št. 391: Peter Nemec, rojen 1886. leta, se nahaja v Nikola-jevsku, guber. Samara; Ivan Pav-] lin, rojen 1. 1879., v Pensi; Josip Pečenko, rojen 1. 1891, v Orenburgu; Salvin Perko iz Ločnika, rojen leta 1893., v Salagiču; Anton Božič, iz Kojskega, rojen leta 1881., v Torčo-ku: Anton Sfiligoj, rojen 1. 1889., v Astrahanu: Dimitrij Šinigoj, rojen 1. 1892., v Čistopolju: Štefan Širok, rojen 1888.. v vasi Mieinicni. guber-nija Akmolinsk: vsi ti so iz goriškega okrajnega glavarstva, nahajajo se v ruskem vjetništvu. Pahor Andrej iz Tržiča, 1894, je v Volsku; Virgil Rusič iz Tržiča, 1890, v Orenburgu: Josip Rutar od Sv. Lucije, 1893, v Vladimiru; Josip Rutar iz Tolmina, 1886, v Orlovu; Matej Rutar iz Tolmina, 1885, v Stanovskaji; Anton Sfiligoj iz gradiščanskega glavarstva, 1SS7, v Čistopolju. Vsi v ruskem vjetništvu. Za mrtvega je izkazan v seznamu izgub št. 391 Fran Pahor iz Sežane, rojen leta 1S93., saper. Umrl je v ruskem vjetništvu v Ribinsku. Velikonočni ponedeljek se bo nabiralo po vseh cerkvah na Kranjskem za goriške begunce. Komur ne dopušča čas, darovati kaj v cerkvi, naj pošlje svoj dar posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani. Oljčna nedelja na Dunaju v korist beguncem z juga se ni obnesla tako, kakor je bilo pričakovati, ker je bilo skrajno neugodno vreme, močan veter, dež in sneg. Zato se pa najbrže priredi še enkrat nabiranje za begunce z juga. V Lipnici v furlanskem begunskem taborišču so otvorili te dni bolnišnico št. 15, katera je namenjena za sprejem jetičnih bolnikov. Umrl je v Trstu gospod Justin Arhar, učitelj na c. kr. pripravnici za srednje šole. Pokopali so ga danes dopoldne. Pokojnik je bil vrl narodni delavec in za slovenstvo v Trstu velezaslužen mož. Bil je tudi nstanovnik in odbornik tržaške »Trgovsko - obrtne zadruge«. Preostalim naše sožalje! Prebivalstvo v Trstu in sovražni letalci. Vsled bomb sovražnih letalcev je bilo nekaj oseb; ki so se nahajale na ulicah, ranjenih, oziroma ubitih. Namestništveno predsedstvo poziva prebivalstvo, naj ob prihodu sovražnih letalcev zapusti ulice in trge ter se umakne v hiše. da se varuje pred letalci in pred obrambnimi topovi. Pozivom javnih organov ob takih prilikah se mora prebivalstvo brezpogojno pokoriti. Naši slovenski begunci se v barakah ne počutijo dobro. To se je poudarjalo že s prvega početka. Sedaj so se razmere po taboriščih nekako uredile, veliki aparat je prišel v pravi tir. Kmetovalci, delavci, pa silijo vseeno ven. čisto umevno — navajeni so dela na prostem, kako naj se potem počutijo dobro nekako zaprti po taboriščih. Ker pa so sedaj razmere tam urejene, je čas, začeti se baviti z vprašanjem, kako ugoditi mnogoterim željam, da bi se begunce pustilo ven, na kmetije in v razno drugo delo. Saj primanjkuje v kmetijstvu po vseh deželah delavnih moči, zato bi bilo prav, da bi se jih dobivalo iz begunskih taborišč. To vprašanje naj proučavak) razni odbori m n^edovalnjce za begunce in poklfoajnfh faktorjev ne bo težko rešiti, je ugod* no za begunce in v korist države. Kdo kaj ve? Infanterist 58. peš> polka Lavrič Pušnar iz Kojska pit Gorici, se je zadnjič oglasil meseca avgusta lanskega leta s severnega bojišča. Od tedaj ni nobene vesti več o njem. Ce kdo kaj ve o nJem, naj bo tako prijazen in naj to sporoči njegovi sestri Katarini Pušnar na Bledu (Gorenjsko). Svojo ženo išče Mihael Cenčič, k. k. Landst. Eisenbahnsicherungs^ kompagnie, Penk na Koroškem. Doma je iz občine Sedlo na Kobarid škem. Od izbruha vojne z Italijo ne vč nič za svojo ženo in otroke. Ako kdo kaj vć, naj sporoči na gorenji naslov. Svojega brata Išče Alojzija Per-šolja, Vipolže št. 77, pošta Medan a. Brat Fran se je nahajal v Stocke-rau. (Po poročilu preko Švice, sta Vipolže in Medana, kakor znano, okupirana od Italijanov.) Vendramin Leopoldlna iz šmart-na se nahaja v Vidmu, Viale, Vene-zia. To naznanja svojemu možu, ki je četovodja 155. črnovojniškega bataljona. Opatija, ta krasni zdraviliščni kraj ob Adriji, seveda tudi trpi vsled vojnih razmer. Vendar pa je odprta cela vrsta hotelov in gostiln in en sanatorij. V najznamenitejših hotelih so nastanjeni oficirji in vojaki, potrebni zdravljenja ob morju. Pa-robrodni promet med Opatijo in Reko je vedno živahen. V Pulju je umrl c. in kr. strojnik Josip Dokupil, star 27 let. Četrto vojno posojilo. Kdor bo porabil čas velikonočnih praznikov za razmisijevanje, ta bo spoznal, da koristi sebi in celo-kupnosti lahko prav izdatno, čim več podpiše vojnega posojila. Vojna traja že skoro dve leti. Naša armada je dosegla velike zmage. Zavojevana je Poljska, zavojeva-na je Srbija, zavojevana je črna gora in polovica Albanije. To so velikanski uspehi, tako veliki, da jih more doseči samo najimenitnejša armada z najimenitnejšimi generali. Vojne sicer še ni konec in bo treba do konca še nekaj bojevanja, a da bo zmaga popolna, o tem ni nobenega dvDma več. Treba je !e še nadaljevati toliko, da bodo morali sovražniki pasti na kolena in prositi za mir. Za izvojevanje miru je treba seveda orožja, živil, obleke za vojake. Čim bolj bo armada preskrbljena z vsem potrebnim, toliko hitreje izvo-juje končno zmago in nam prinese zaželjeni mir. A tudi sam sebi koristi, kdor podpiše vojno posojilo. Denarja je toliko, da ljudje ne vedo kam ž njim. Vojno posojilo zagotavlja vsakemu znatno višje obrestovanje, kakor bi je mogel dobiti v kaki banki ali v kaki hranilnici. Kdo naj torej ne porabi ugodne prilike, da naloži denar v vojnem posojilu. Končno pa mora vsakdo uvaŽe-vati tudi to. da bi bilo uničeno ne samo naše ljubljeno cesarstvo. Če bi vsled nezadostnih sredstev armada ne mogla kronati svojih zmag z la-vorikami sijajnega miru, ampak da bi bil uničen tudi vsak posameznik, zakaj v takem slučaju bi propadlo vse naše gospodarstvo in premoženja bi šla v nič. Zase in za celokupnost V tem znamenju poživljamo občinstvo, nag tudi pri 4. vojnem posojilu posvedo-či svojo uvidenost in svoje patrijo-tično čustvovanje ter naj z marljivim in izdatnim podpisovanjem vojnega posojila omogoči naši junaški armadi, dopolniti svoje težko, a znamenito nalogo, in nam izvojevati odločilno zmago in z njim mir. Dnevne vesti. — Imenovanje. Za kranjskega deželnega predsednika je imenovan podpredsednik namestništva v Trstu Henrik grof A 11 e m s. — Deželnega glavarja dr. Ivana Šusteršiča je imenoval poljedelski minister za člana sveta za pre-skrbovanje krmil. Tako poroča današnja »\Viener Zeitung^. — Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo :; dobil nadporočnik 53. pešpolka i van Krpan. Zlati zaslužni križec s krono na traku lirabrostne svetinje sta 'dobila zdravnika dr. Viljem Da-nelou v Ljubljani in dr. Emil Vaše k v Postojni. — Župan dr. Ivan Tavčar odpotuje nocoj za 6 dni na dopust. — IV. vojno posojilo. Armadni vrhovni poveljnik nadvojvoda Friderik je tudi to pot podpisal po 6 milijonov kron avstrijskega in ogrskega IV. vojnega posojila. Nadvojvoda Franc Salvator je podpisal veliko vsoto IV. vojnega posojila. Grof Ar-tur von Henckel - Donnersmarck na Koroškem je podpisal zopet 50.000 kron IV. vojnega posojila. — IV. avstrijsko vojno posojilo. Pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani kot oficijelnem subskripcij-skem mestu za IV. vojno posojilo je bilo do sedaj od 49 strank podpisanega 1,953.800 K IV. avstr. vojnega posojila (in sicer: 726.800 K 52/2% amort. drž. posojila in 1.227.000 K 51/2r^ drž. zakladnic). Med drugimi so podpisali: Robert Kollmann, c. kr. dvorni založnik, tu 50.000 K: Franc Crobath, trgovec v Kranju 5000 K; Posojilnica v Cerknici 10.000 K: Mestna hranilnica v Radovljici 150.000 K; Anton Hafner, trgovec v Železnikih 1000 K: Posojilnica v Ribnici 100.000 K: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani za lastni račun 1.000.000 K; Ladislav Pečanka. nad-ravnatelj Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani 3500 K; Franc Mikolič, trgovec v Sodražici 5000 K: Ivan Samec, veletržec v Ljubljani 10.000 kron; Narodna tiskarna V Ljubljani 2000 K: dr. Ivan Tavčar, župan ljubljanski 5000 K; Hranilnica in posojilnica v Železnikih 2000 K. — Ljubljanska kreditna banka spreiema na-daljne prijave pri centrali v Ljubljani in svojih podružnicah v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t. č. Ljubljana) in Celju in daje rade volje ustmena in pismena pojasnila. — Znamenit podpis vojnega posojila. Na četrto avstro - ogrsko vojno posojilo podpisala je c. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu nadaljnih petnajst milijonov kron, tako da znaša skupna svota vseh štirih vojnih posojil te družbe 46,500.000 K. Od te svote odpade na avstrijsko vojno posojilo ^0,000.000 K ter na ogrsko 16,500.000 kron. — Ljudska posojilnica se udeleži pri četrtem vojnem posojilu z istim zneskom, kakor pri tretjem, namreč s 500.000 K.razdeljenih na obe vrsti posoiila. — t Nadporočnik Leopold Moli. Vrsta za vrsto gre, ki se ne vrnejo več. Nehote se ti zdi, da si je usoda izbrala najboljše in najplemenitejše, da jih odtrga od stebla življenja, liki slana, ki pomori najlepše cvetlice. — Mlad, idealen častnik, prideljen je bil v službovanje v vojnem ministrstvu, kjer se mu je obetala najlepša karijera. Pa pozvan je bil tudi on, da se udeleži s svojim polkom krvave svatbe na bojnem polju. Komaj je bil en mesec na bojišču. &&deia £a i& ob Dnjestru dna 20. Junija 191$ sovraf- 1 velikonočne praznike: Albin Cunder na krogla v prsa in smrtno ranjen Je prišel v volno vjetništvo. — In po preteku desetih mesecev pričakovanja in obupne negotovosti prišlo Je žalostno poročilo, da le umrl" dne 28. junija v vojaški bolnici v Kijevu. 1. julija je bil povišan v stotnika« a tega odlikovanja ni več doživel. — Pokojni nadporočnik Moli Je četrti čast* nik Novomeščan," ki le padel na bojišču. Predno je bil nameščen v vojnem ministrstvu. Je služboval pri štajerskem domačem pešpolku v Pu-lju. Vsled svojega plemenitega značaja in blagega, mehkega srca je bil tako priljubljen pri podrejenih mu vojakih, da so mu pri odhodu iz Pu-Ija priredili podoknico in se je pri tej priliki porosilo marsikatero oko krepkega slovenskega vojaka. Vzlic vojaški suknji je ostal vedno zvest sin svojega naroda. Zapušča mlado vdovo in dvoje nedolžnih otrok, žalujejo pa za njim vsi, ki so ga poznali. — Janko Volk t. Praporščak Riko J u g je poslal sestri 19. marca t. m. padlega Janka Vovka to-le pismo, ki opisuje zadnje trenutke padlega junaka in spominja nas vse vrlega brata, ki nas je zapustil. — Med pošto Vašega g. brata sem našel Vaš naslov. Dolžnega se čutim sporočiti Vam in cenjenim starišem pre-žalostno vest, da je včeraj zvečer (19. marca 1916) med pol 8. in 8. — na Jožefovo — umrl Janko. Bila sva oba pri isti stotniji. Tekom dneva je dobil povelje, da mora iti zvečer na neko patruljo. Odšel je prav dobre volje, da bi izvršil dobljeni nalog. Usoda mu ni bila naklonjena. Padel je, zadet od krogle iz puške italijanskega častnika. Zadet v glavo, spredaj pod desnim očesom skozi možgane in sJ\ozi zaglavje, se je zgrudil in bil na mestu mrtev; brez bolečin je izdihnil svojo blago dušo! Moža, ki sta ga spremljala, sta ga na mestu maščevala. — mrtev je tudi oni italijanski častnik! Kljub vsem težavam in nevarnostim sta dobra, vrla fanta prinesla mrtvega Janka izpred sovražne črte nazaj k nam. Priredili smo mu razmeram primeren in kolikor mogoče dostojen mrtvaški oder in ga danes (20. marca) ob 6. zvečer pokopali z vsemi častmi! Ljubili smo ga, moštvo, kakor častniki, vsi brez izjeme, in za vedno nam bo veseli, dobrovoljni Janko ostal v najlepšem spominu — dokler mu ne sledimo tudi mi! Padel je v boju proti najne-sramneišemu izdajalcu. Lahu. — Bil je junak. — Slava mu! — Vojaška vest. Tukajšnji odvetnik c. kr. nadporočnik - avditor gosp. dr. Ivan L o v r e n č i č. ki je v zadnjem času služboval pri vojnem sodišču v Stanislavovu v Galiciji, je pridelejen okrožnemu poveljstvu v Mitrovici v Srbiji. — Vojaška pisma. Vesele velikonočne praznike žele z Doberdob-ske planote Franc Pangeršič iz Velike doline na Dolenjskem: Jakob Le-ban iz Solkana: Feliks Florjančič iz Tolmina: Mihael Zalokar iz Rajhen-burga na štajerskem; Jakob Golob iz Pisec na Štajerskem; Anton Grič-nik in Josip Visentini iz Trsta — Iz Ziljske doline pozdravljamo vse prijatelje, tovariše in znance in ym voščimo srečno in veselo Veli i noč — vojaki - Primorci divizij, te L oddelka Josip Piško. desetnik, S Marija Magdalena Spodnja pri Trstu; Josip Pertot. Kontovelj pri Trstu in Franc Korečič, Krmin v Furlaniii. — S severnega bojišča: Podpisani Slovenci pošiljamo vsem junakom na italijanskem bojišču in vsem bralcem -Slovenskega Naroda-' iskrene in bratske pozdrave in jim želimo vesele velikonočne praznike, nadeje se veselega svidenja v dragi domovini. Ivan Seražin, Štjaki; korporal Anton Frandolič, Opatje selo; desetnik Ivan Meden, Cerknica: Anton Ste-gei. Ubeljsko pri Razdrtem; Anton Mlekuž, Log; Franc Doplihar. Dorn-berg; Henrik Rjaveč. Vitolje; Franc Leskovec, Dole; Ivan Pavlovec, Ki-lovče; Ivan Kulot, Gorica; Ivan Plesničar, Podkraj; Anton Anzelc, Lož; Anton Lesničar, Polhov gradeč: Alojzij Štih. Sv. Križ; Franc Žlebir, Cerklje; Kamilo Kocjančič, Podgora: Ivan Leban, Tolmin; Jos. Komac, Bovec. — V strelskih jarkih In doma. Tisti, ki so šli pod zastave darujejo domovini kri. zdravje, moči in Živ-lienie. tisti, ki so ostali doma, pa so dolžni, pomagati koder morejo in kakor morejo. Zato opozarjamo noviČ, na] se vsak, kdor poleg navade star« praznuje godove in rojstne dneve, spominja vojnoskrbstvenih namenov in naj zanje kaj daruje. Dohodki teh darov, ki nm' se pošiljajo dež. predsedstvu v Ljubljano, se bodo porabili izključno za domače potrebe, nastale po vojnf. — Na straži Jadranskega morja, pošiljamo vsem znancem in znankam ter cenj. čitateljem »Slov. Naroda^ iskrene pozritave^ iglet «em rtfflk iz Ljubljane, Julij Wošnig iz Radovljice, Jakob Zaletel iz Št Vida nad Ljubljano in Fric Guček iz Kozjega. Nj. V. Ladja »Mars«, Mornariška vojna pošta Pulj. — Darila, katera so darovali v roke gosp. garnizijskega šefzdravni-ka višještab. zdravnika dr. Geduldi-gerja sledeči: Gospod Končina veleposestnik in trgovec v Gorenjivasi pri Zatičini znesek 100 K in sicer 40 kron za Rdeči križ, 20 K za okrepče-valno postajo, 20 K za v vojni oslepele, 20 K za vdove in sirote padlih junakov 3. kora. — Gospa grofica Chorinskv je izročila večje število cigaret za ranjene in bolne vojake. Istotako je izročil kavarnar »Evrope- g. Tonejc zopet veliko število cigaret za bolne in ranjene. — Vsem darovalcem v imenu bolnikov srčna hvala! — Deželna gospodarsko-pomož-na pisarna za vpoklicane vojnike v Ljubljani (sodna palača), daje brezplačno pravno pomoč in zastopstvo v zasebnopravnih zadevah vpokli-cancev in njin svojcev. — Osebna vest. V seznam kazenskih zagovornikov v okrožju c. kr. nadsodišča v Gradcu je bil vpisan odvetniški kandidat dr. Oton F e tt i c h - F r a n k h e i m. — »Glasbena Matica« namerava prirediti v soboto |6. in 7. maja t. 1. dva velika dobrodelna koncerta v spomin petindvajsetletnega obstanka svojega pevskega zbora. S tem hoče pospeševati še dalje tudi patriotične namene za vojno oskrbo, za katero je prispela od začetka vojne sem že 7555 K 67 v. — Poletni čas v Avstriji. V današnji izdaji državnega zakonika izide naredba celokupnega ministrstva, ki uvaja za Avstrijo od 1. maja do 30. septembra 1916 takozvani poletni čas. 1. maj se torej prične 30. aprila ob 11. zvečer ter je takrat postaviti vse ure na 12. — Pozor! Trgovci in obrtniki se opozarjajo, da je do torka, dne 25. aprila rok dolžnosti naznanila za usnje, kože, kožice in strojila. Naznanilo je podati po stanju prejšnjega tretjega dne. — Umrla je v deželni bolnišnici v Ljubljani po daljšem bolehanju gospica Mira Medic, c. kr. poštarica v Beli peči na Gorenjskem. Pogreb bo jutri ob 2. — Počivaj v miru! — Knjižnica »Gospodarskega in izobraževalnega društva za dvorski okraj«, Pred igriščem št. 1, posluje danes, v soboto, od pol 6. do 8. zvečer in na velikonočni ponedeljek od pol 10. do 12. dopoldne; jutri, na velikonočno nedeljo je knjižnica za-tvorjena. — Štedite z živili, to je geslo, ki je zdaj slišimo vsak dan, kajti sila je res velika in draginja jako huda. Šte-diti se da tudi pri kavi. Ta je postala tako draga, da si jo pravzaprav lahko samo še privoščijo vojni liferant-je, navijalci cen in oderuhi z živili. Na srečo pa se da pri kavi lahko šte-diti, saj imamo sloveče domače nadomestilo, to je pri vseh narodnih gospodinjah priljubljeno kolinsko kavi-no primes. Otroka je rešil iz vode, dveletnega sinčka posestnice Marije Vi-rantove, orožniški stražmojster L. P i š e k na Studencu. Brez Piškove pomoči bi bil otrok utonil. Tatvine. Posestniku Franu Ko-govsku v Zaplani je bila »z sobe ukradena denarnica z 800 kronami. Sumljiv tatvine je neki Anton Ćuk iz Idrskega loga. — Na Št. Petrski cesti v Ljubljani so aretirali neko 181etno deklo, ker je okradla svojo gospodinjo, vzela je žepno uro in nekaj blaga. — V nekem tukajšnjem ateljeju zaposlena deklica je odnesla 300 kron in si nakupila raznih stvari. — Neka Marija Vošnik je odnesla svoji gospodinji obleke in perila za 120 kron in nekemu gospodu 80 K, potem je izginila. OHčni dan v Mariboru je nesel 4927 K 77 v, na Račjem 110 K, v Slovenski Bistrici 377 K, v Radgoni 421 kron 70 v. Dražba posestva na Dobravi pri Bledu. Dne 28. aprila t. I. ob 10, uri dopoldan se vrši pred okrajnim #>di-ščerrt v Radovljici v sodnem poslopju dražba posestva vi. št. 153 k. o. Dobrava: posestvo, ki je bilo preje last g. B. Kamenska, obstoji iz lepe, velike enoriadstropne hiše, dvorišča, vrta. verande in gospodarskega poslopja ter leži koncem Vintgarja tik nad vodopadom Radovne sredi vasi Blejska Dobrava s krasnim razgledom na Karavanke. V hiši Je bila dobro idoča gostilna, v prvem nadstropju za letoviščnike opremljene sobe; vsa oprava se še nahaja na posestvu in Je sodno cenjena na 3212 K 45 v. posestvo samo pa 27.407 K 43 vin., vse skupaj 30.619 K 00 v. — Najmanjši pomidek tnala 15.310 K. Pojasnila daje tajništvo Mestne hranilnice ljubljanske, Žrebanje razredne loterije (V. razred, 10. dan.) 100.000 kron dobi št. 59.467; 20.000 K dobi št. 41.804; 10.000 kron dobi št. 63.753. Po 2000 kron dobe št. 5115, 13.064, 18.305, 36.608, 40.055, 48.740, 63.630, 64.633, 66.193, 72.129, 77.601, 87.476, 87.747, 96.153, 97.901, 100.807. Po 1000 kron dobe št. 3726, 8323, 9464, 10.836, 16.983, 20.167, 21.030, 21.905, 24.685, 28.424, 30.333, 32.164, 34.420, 35.783, 39.765, 42.360, 45.937, 53.919, 54.004, 55.023, 57.029, 57.383, 65.769, 68.238, 70.832, 71.882, 74.302, 74.698. 80.565, 83.413, 84.165, 86.720, 88.514, 89.058, 89.592, 91.503, 92.193, 92.465, 92.752, 94.753, 96.655, 97.418, 100.941, 105.057, 105.844, 107.482 in 109.620. V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke Ciuha & Jesih, »Pod Trančo« vzljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da njima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve. Književnost — Fran Marolt, Slovenske vojaške narodne pesmi. Izdal in založil Fran Marolt, učitelj v Ljubljani. Lična knjižica nam poda na 71 straneh vojaške pesmice, 35 narodnih in 7 umetnih kot dodatek. To so moški zbori, da je kar veselje. Vpeljuje se krasna zbirka s koračnico »Slovenski fantje, smo z Loža doma«, nato se vrste stare znanke od štirih sol-datov, ki pridejo po fantiča, od pobi-ča,starega šele osemnajst Iet.»oblaki rdeči so«, kaj si je zmislu naš cesar, naš kralj« itd. Sodelovali so pri prireditvi znameniti glasbeniki. Tako je harmonizacija pridobila nekaj posebnega. Osobito simpatična je samostojna ureditev obeh basov, ki imajo često popolnoma samostojne arije: primerjaj; »Regiment po cesti gre«, »Tam za laškim gričem«, »Barka zaplavala« itd. Zunanja oblika je brez napake, za delo, ki je delano na roko (avtogram), naravnost znamenita. Edino na 12. strani te na kamnu ostal v 3. taktu prvega basa f, kar si pa mora vsak, kdor le malo note pozna, takoj sam dopolniti. Na zadnjih 20 straneh so znani krasni moški zbori: Volaričev jZa dom med bojni grom-, »Zbogom dom, predragi brat«. »Izbrani smo junaki mi« Ipavčev »Kaj bliska se v jasnem«, Nedvedov »Na straži«, »Naprej!« in Cesarska pesem. Krasna zbirka bo dobro došla vsem pevskim društvom, šolam, osobito pa bo razveselila vse vojake, ki potrebujejo razvedrila in tolažila, v fronti, v bolnišnicah itd. Veliko je zanimanje za lepo doneče naše pesmi v vojaških krogih. Priporočamo knjižico, ki tudi stane samo 1 K 50 vin. vezana, v platno vezana 1 K 80 vin., da jo širite na čast naši prekrasni narodni pesmici in našemu narodu. Dobi se pri izdajatelju in v knjigarnah. Dr. K. — Carnioia . 1. zvezek VII. letnika »Carniole« ima to-le vsebino: Viktor Steska. Cerkev sv. Primoža nad Kamnikom. Bergdirektion Idria, Die dritte Okkupation Idrias durch die Franzosen im Jahre 1S09. (Fortsetzung). Dr. Janko Ponebšek, Naše ujede, (nadaljevanje). Prof. Alphons Paulin. Ober einige fiir Krain neue oder seltenc Pflanzen und die Formationen ihrer Standorte. II. Teil. Slovstvo. Prof. dr. Mathias Murko, Bericht iiber phonographi-sche Aufnahmen episeher Volkslie-der im mittleren Bosnien und in der Herzegovvina im Sommer 1913. (Dr. J. D.) — Dr. Josip Gruden, Slovenski župani v preteklosti. (Mantuani). — Dr. Josip Gruden, Zgodovina slovenskega naroda 5. zvezek. Celovec, Družba sv. Mohorja. 1915. (L Vese-njak,. — Mein Oesterreich, mein Hei-matland. (Mantuani). — Cepuder dr. Karol. Zgodovina c. in kr. pešpolka št. 17. (Dr. J. G..)— Dorr dr. J. N., Ober die Fernwirkung der Explosion auf dem Steinfelde bei Wiener Neu-stadt (1912, Juni 7). (F. S.). — Waa-gen dr. L., Karsthvdrographische Mitteilungen aus Unterkrain. (F. S.). Zapiski. L Šašelj, Doneski k zgodovini zvonarjev in zvonov na Kranjskem. — Prof. Stranetzkv Kajetan, Jame in požiralniki okrog Žirov. — Albin Seliškar, Modropikčasti slepič (anguis fragilis L. var. incerta Krv.). Društveni vestni k. Društveni odbor za leto 1916. — Občni zbor »Muzejskega društva za Kranjsko«. — Novi udje. — Umrli udje. — Slike: Umetniška priloga: Notranjščina cerkve sv. Primoža po orig. Fr. Kur-za pl. Goldensteina. Cerkev sv. Primoža nad Kamnikom: Tloris, žunanj-ščina, ciborijski oltar, romansko okno, tabla iz 1. 1637, kameniti goti-ški kip M. B., prižnica, 5 fot. snim-kov s stenskimi freskami. — Tloris cerkve sv. Petra. Naše ujede: Mala uharica. — Močvirna uharica. — Veliki skovik.__ * Morilec svoje matere. V Hvr> stovu na Češkem je posestnik Anton Bauer umoril svojo lastno mater. Morilca so izročili sodišču. * Umrl je nagle smrti ravnatelj gimnazije v Oseku, Gjnro Zagoda, in sicer v Zagrebu. Zvečer je še sedel s prijatelji v restavraciji, a ko je prišel v svojo sobo v hotelu, ga je zadela kap in je na mestu umrl. * V spomin na barona Turkovt. Ca, pred kratkim umrlega hrvatskega rodoljuba, so njegovi sinovi darovali »Jugoslovanski akademiji« v Zagrebu 20.000 K. »Hrvatski Mati^ ci« pa 10.000 kron. * Iz skrbi v smrt Redar Peter Grdjan v Zagrebu se ]e, prišedši iz službe domov, pričo svoje žene ustrelil. Vzrok samomoru so denarne težave, v katere je bil mož zašel, ker si je bil začel zidati hišico. * Poštni rop v Milanu. Železniški uradnik Inglesi, ki je bil v Milanu iz poštnega voza ukradel 343.000 lir, ni prišel dlje, kakor Čez švicarsko mejo. Tam so ga v vasi Gondo že prijeli, a dobili so pri njem le 400 lir. * Pričo celega skladišča živil je lakote umrla. V Kral. Vvnohradih (Praga) so našli 30 let staro Zdenko Sosno mrtvo v njenem stanovanju To stanovanje je bilo natlačeno polno živil, Zdenka Sosna pa je umrla vsled lakote. Sosedje so povedali, da je Zdenka Sosna živela že ves čas v strahu, da je bo lakote konec, zato je zbirala živila, a se jih ni dotaknila. Zdravniki pravijo, da je to slučaj vojne psvhose. * Samomor človekoljubnega ml-Hjjonarja. Veletržec in posestnik parnega mlina v Altoni pri Hamburku, Henrik Lang, se je pred nekaj dnevi ustrelil iz strahu, da pride za dlje časa v ječo. Henrik Lang je b9 večkratni milijonar, a njegova lakomnost je bila tako velika, da je vse polno žita, ki mu je bilo zaupano za mletje, proda? — seveda drago — za krmo živine. Mesto Altona hi bilo od tega žita lahko živelo več tednov. Ker je Langa čakala zaslužena stroga kazen, se je ustrelil. * Osveia gospe Vanderbiltove. Ko so Nemci lani potopili parnik »Lu-sitania« se je z njo vred potopil tudi ameriški milijardar Vanderbilt. Njegova vdova je zdaj izdala oklic na vse milijonarje Združenih držav, naj daruje vsak 12.000 dolarjev v zlatu ne več ne manj. Gospa Vanderbiftov*^ bo vsako teh daril spravila v posebno, iz zlata tkano vrečo, ki jih bo sama plačala, ter jo opremila z imenom daritelja. Te vreče zlata bodo posebni odposlanci nesli angleški kraljici Mary. ruski carici Aleksandri in ženi francoskega prezidenta Poincareja, da porabijo denar za vojne žrtve. Gospa Vanderbilt računa, da se ne bodo oglasili samo pravi amerikanski milijonarji, ki jih je kakih 4700, nego tudi kaj takih ljudi, ki bi radi veljali za denarne kralje. Na ta način hoče gospa Vanderbilt maščevati smrt svojega moža, kar izhaja že iz tega, da naj dobe denar nevtralnih amerikanskih nevtralcev samo Angleži, Rusi in Francozi, dasi je vojnih žrtev tudi v Avstriji in v Nemčiji dovolj * Slavospev na angleškega nasprotnika vojni. Veleoficijozni »Pester Llovd« je spisal cel slavospev na angleškega socijalističnega poslanca Ramsaya Macdonalda, ki je nastopil proti vojni in za mir. Končno vprašuje »Pester Llovd«, kako da tega agitatorja proti vojni še niso zaprli ter pojasnjuje stvar tako-le: Ne brez opravičenja se vprašujejo ljudje, kako da pušča angleška vlada vzlic nujnim pozivom Macdonalda še vedno na svobodi. To je lahko pojasniti. Znano Je, da angleška notranja, politika nt inara delati »učeni« bv. Najbrž imajo peklenski strah z hsilnim postopanjem proti Macdo-hldu provzročiti velike sitnosti. Za-faj naj še toliko poskušajo njega in ko zaslužno neodvisno delavsko :ranko onemogočiti, vendar niso v :anu omejiti njih naraščajočega pliva. Ramsav Macdonald, Snow-en, Trevelvan. John Buns in stari rd Morley predstavljajo vest An-ije. Naravno je, da je vsako ogla-:nje te ve^ti neprijetno mogočni-om, ki bi radi vse pokrili z meglo, /uiedonakl In njegovi tovariši so že restali najnevarnejši Čas in je goto-o, da bodo v zadnjih mesecih vojne pri mirovnih pogajanjih igrali važ-.0 vlogo. Vzlic vladajoči nespamet-osti in lažnjivosti bodo končno pro-rli, ne ker so idealisti, nego realni olitiki. * Dva Italijansko - avstrijska scučiliška profesorja sta šla, kakor oročajo listi, čez mejo in sta posta-veleizdajalca. To sta bivša profeta na italijanski pravni fakulteti scučilišča v Inomostu, Lorenzoin in ialantc Oba sta še podvržena vojaki dolžnosti, pa nista prišla na pre-ledovanje, Lorenzoni je celo poroč-ik v italijanski armadi. * Angleži in militarizem. Zadnje dni je bilo mnogo čitati o nasprotjih, ki so v angleškem ministrstvu nasta-radi rekrutnega vprašanja. Miki predsednik Asquith je šele i teden rekel, da je razbitje pruskega militarizma cilj angleške voj-re — a v istem trenoiku vidimo, ka-! > nostaja na Angleškem samem čevlje močnejša struja, ki hoče ustva-n^leški militarizem. »Vojaške ' te« pač nimajo na Angleškem, imajo pa vojno stranko v kontinenti smislu. Glava te stranke je 1 rd Kitchener. Ta menda neče za-rm ti sedanje prilike, da si zagotovi nesmrtnost, da hoče izprazniti čašo vojne slave do zadnje kaplje. Jeseni I. 1914. je lord Kitchener govoril, da bo trajala vojna tri leta. Skoro bo £*i. kar se je začela in Kitchener zahteva vedno in vedno novih rekrutov. Očividno je, da hoče K rchener počasi spraviti na nogo • »liko armado in jo poslati v boj šele potem, ko bodo zavezniki Angleške če izčrpani. Takrat se zdi, da hoče • -topiti z veliko, svežo armado in r^skusiti zase in za Angleško, da iz-■ [uje venec zmagovalca. Pri bolečinah v želodcu In rlšča-?, posebno po jedi, pri pomanjkanju teka, zagotovi uporaba Franc-"fefove grenčice, brez vsake na- • ;rnosti, lahno izpraznenje telesa in -eieno prebavo. Generalnostabni -iravnik. tajni svetnik pl. Nussbaum, viti učitelj na monakovski univer-razlaga v nekem poročilu, da Franc - Jožefova grenčica hitro ijinkuje brez bolečin m često že pri ;ako majhnih množinah. (5) M za vrli Col di [fino. (V vojnem ministrstvu odobreno.) Precej živahni boji, ki se vrše v zać::jem času na raznih mestih italijanske fronte in v katerih napadajo alijani, dopuščajo domnevanje, da ločejo svojim zaveznikom, ki so zahtevali na pariški konferenci, da se odpošljejo italijanske Čete na francosko fronto, pomagati s svojo sveže leto ofenzivo proti avstro - ogr-skim četam. Švicarski listi so poročali že pred časom o velikem pr?-injn čet v severni Italiji in o do-številnih francoskih letalcev, oji Italijanov v Lederski dolini, v ariji, pri Rivi, v Suganski do-ini, ob soški fronti pri Tolminu in Gorici so se skončavali končno z pehom in s težkimi izgubami za ime, akoprav se je mogel sovražnik za trenotek na več točkah vstaliti. Z veliko vehemenco Je bil izvr-z artiljerijskim obstreljevanjem najočega ognja pričeti napad Italijanov na vrh Col di 1 Lana pri steinu, za kateri se vrši vroče I orenje že mesece in mesece. Po 'gin razstrelitvah se je posrečilo Italijanom, da so zavzeli popolnoma razrušeno pozicijo na zapadnem vrhu nad Buchensteinom dvigajoče se gore. Okoli tega vrha divja bitka z gnfeovito ljutostjo dalje in vroče borenje naših hrabrih vojakov hoče pahniti sovražnik z zapadnega vrha Col di Lana. Priznati se mora. da se trudijo Italijani z velikim junaštvom in žilavo vztrajnostjo, da bi obdržali za vsako ceno s tolikimi potoki krvi kupljeno pobočje. Njihovi napori in njihova vporaba moči pa vendar ne vzdržijo končno navala naših čet in tako moramo pričakovati izid tega boja jednako mirno, kakor pri prejšnjih, ki so potekli vedno zmagovito za nas in so pomnožili poraze Italijanov. Ne glede na borenje na Col di Lana ni bilo 19. t. m. ne na soški fronti ne na koroški in tirolski meji nikakega pomembnejšega Italijani koncentrirajo, kakor se \i let, Radeckega cesta 9. Dne 21. aprila: Josip Gratzl, obratni vodja pri Samassi, 52 let, Stari trg 30. — Leopold Kucler, bivši krovec in klepar, 52 let,. Vodnikova cesta 8. — Ana Oblak, vdova paznika v prisilni delavnici, 78 let, Poljanska cesta 45. — Aleksander Mauffen, mestni ubožec, 54 let, Jap-Ijeva ulica 2. V deželni bolnici. Dne 18. aprila: Frančiška Sova, dninarica, 63 let. Dne 20. aprila: Lucija Dežman, zasebnica. 69 let. Današnji list obsega 12 sto ni. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša srčno ljubljena sestrična, gospodična e. kr. pcstarlca v Eolipeči včeraj zvečer ob 9. uri, po daljši mučni bolezni, v starosti 34. let, previđena s tolažili sv. vere, mirno in vdano preminula. Pogreb drage rajnke se vrši jutri v nedeljo 23. t. m. ob 2. uri popoludne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. KnŽu. Bodi ji prijazen spomin! LJUBLJANA 22. aprila 1916. Žalujoča rodbina L Rok. 1323 Brez posebnega obvestila. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naš iskrenoljub-ljeni sin, oziroma brat, svak in stric, gospod anko Volk e. kr. narednik nekega pespolka dne 19. marca t. 1. med '/28 in 8 uro zvečer, zadet od kroglje zavratnega italijanskega sovražnika v glavo padel junaške smrti za domovino v cvetu svojega življenja. Pokopan je bil na bojnem polju. Posmrtne maše se bodo darovale v več cerkvah. Bodi vrlemu, značajnemu in nad vse blagemu mladeniču junaku ohranjen časten spomin! V LJUBLJANI, dne 22. aprila 1916. Ignacij in Merila fetk, storili. — aVagelee Volk, sestra. — Fepo Volk, brat. — Jeftke tent južne železnice, svak. — Mtaiea in roj. asis-netjaka. Jaltja Mavfall, vi. Moli, roj. loavan sporoča v lastnem ter v imeni} svoje sinahe Ha*t Moli roj. Borycxko, vnukov in vseh ostalih sorodnikov žalostno vest, da je njen ljubljeni sin, oziroma soprog, oče, zet, svak in nečak, gospod Leopold Trpeli nndporočnik nekega pespolka vsled v bojih ob Dnjestru dobljene rane umrl, dne 28. junija 1915 v vojaški bolnici v Kijevu.* Prosi se tihega so ž a! j a. * V LJUBLJANI, dne 23. aprila 1916. 1315 ZAHVALA. Za mnogostransko Izraženo nam sočutje povodom došle pretresljive vesti o smrti našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, sina In zeta, gospoda Josipa Hanpianamta tovarnaria In poaestnlka na Vl&u pri LJubljani izrekamo tem potom vsem naSo najprisrčnejšo zahvalo. 1324 V LJUBLJANI, dne 22. aprila 1916. Bodblnl Eanptmann-Savčlo« Zahirala. Za vse dokaze srčnega sočutja ob prebridki izgubi nažega preljubega soproga gospoda, Viktorja Graul posestnika in mizarskega mojstra, kakor tudi za časteče spremstvo izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prisrčno zahvalo. Osobito se zahvaljujemo gospodu županu Zgornje SiSke in darovalcem prelepih vencev. V ZG. ŠIŠKI, dne 22. marca 1916. Žalujoči ostali. IkoDoi nedeljo in velikonočni v ,Kino Central' v deželnem gledališču! Jfojvdji dogodek sezije 1916, velikansko delo: Senzacijska drama v 4 dejanjih. Mojstrsko delo kinematografije. Ta film {e bil posnet na ladjedelnicah v Bremenu z dovoljenfem nemške admlralltete. S senzacijami, kakršnih še ni bilo videti ¥ mm_ Bratec in sestrico. Inter«5antni oKtcielni ncrcimi pe$netltf: Torpediranje „Elektre". — Najnovejše Sascka in Mestrovo vojno poročilo. — Bolcan na Tirolskem. V ter«k: Igrokaz a ▼ glaviu vlogi. 07 78^0 Priporočamo našim :: gospodinjam g Saš KOLINSKO CIKORIJO iz edine slovenske 2 tovarne v Ljubljani ii Tovarna Čevljev Trii č,Gorenjsko PETER KOZINA t. CS Breg. LJUBLJANA -TrTTm PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO ZAHTEVAJTE CENIKE! Prekupcem Eriporoča se :bira in nakup na zalogi Moderne oblike! Solidni izdelki ! r Svati S rit ar V Selenbargoaa ulica šfea. Zaloga (zgotovljenih oblek a 783 • 0 gospode in dečke. Kupujem in pročitam ali v hc- rtisifci2 nameoi seno s*?rin»ke itveri *o tu??.? 1145 stepa srSsosls. M Imi tsnssE je slin. Frančiškanska ulica št. 10, Ljubljana. j€*^n*€* dražbe. Profa le iz proste reke na Javni dražbi dne 30. aprila t. L o rs O Gbsegefeče vzi travsikov in gozdov, oddaljeno 25 minut od kolodvora. Kupci so vabljeni. barija Zaletel. Feržan M* 3, pošta St. ¥id nad LJubljano. 1236 a^ssnansi Priznano najboljše ?aff brzošiv^lne stoje v navadnih In najfinejših opremah ———— z 10 letno pismeno garancijo ——— kakor tudi najbolj priljubljena Pum vozna lesa 6 5 a S 8 © ti n e» specijalna trgovina šivalnih strojev in koles ter vseh posameznih delov itd. LJubljana, Sodna ulica št. 7, LJnblf&na. Sprejmem zastopnika asi zastopnico. preje Bilfna & Kasch, LjnbSjana, S £ Savska al. 5. princa veliko zalo:*«* tkanin in fflace - rokavic, modno blago za cespode in ciame. raznovrstne fine parfume, rofcna de2a in materijal, kirurg? čse predmete. 413 Moderna predtiskarija. Izdelovanje preoblečenih ?sum* ov. JI. S. Skaberne $peci/a/na trgovina pletenin, trikotni tn perila Liubljana, Mfesini trg ?0, Velika tt o* Jfajvečja tovarniška zaloga ar, zlatnine, sre-tornine in br£3 an-iov ter lepa d; !la za vsako priliko po najnižjih sedanjih cenah. Vljudno vabi za obilni obisk ČUDEN Prešernova ulica it. 1 t St. 1166. Srebrni prstan „Svetovna wofna" Velliia jjbera Mgan-lepo emajliran E 2-30. lQV pQ nUk31l cenaH. Naročite rovi patriotični list s koledarjem 1916 tudi po pošti gratis. nogavic t £fflodqi salo/i, :i Sitar ijtt Sdt%l — Sjabjjana, Židovska alte a št. 8 M J K'4 □ i1 □ odprto skladišče nasproti štev. 7 priporoča cenjenim damam in gospicam svojo bogato izbero na j okusne je na ki t enih svilenih klobukov in .slamnikov, vedno novih dunajskih modelov, praznih obhk prvovr stnihtovarn in najmodernejšega nakita. \M\ Popravila po želji. Žalni klobuki vedno v zalogu -----~~ ~imu,lilg -*—J— —*M- □ Zunanja naročila obratom pošte. rt X X 93. Stcv, SLOVENSKI NAROD", ćm 22. aprila lfl6. Stran 7. Nekaj o času. Par astronomskih podatkov k nameravani preuredbi časa. Kakor je Čas priprostemu človeku nekaj popolnoma enostavnega in samo ob sebi umljrvega,tako težko nalogo zastavlja čas astronomu, ki ga mora precizno določevati in meriti, tako nedostopen in neumljiv ostane filozofu, ki ga premišlja in išče njegovega bistva. Toliko pa je gotovo, da ima čas svoj vzrok v tem, da Človek primerja in urejuje dogodke, ki se drug za drugim vrste okoli njega. Tisti trenotek, ko bi zmanjkalo vseh dogodkov v prirodi, mora jenjati tudi tok časa, tedaj bi se uresničile besede Fausta: »Kazalec padi, stojte časi! Odplul je zame časov val.« Misli si, da bi danes, v soboto ob petih popoldne zaspal in da se Zbudiš šele v# nedeljo točno ob isti url. Kdo ti pove, da je med tem pretekel cel dan, saj nisi sam doživel niti najmanjšega dogodka? — Koledar na steni, ki so na njem medtem že utrgali 22. april, ljudje krog tebe, ki praznujejo že velikonočno nedeljo, cvetlica na oknu, ki je medtem že pognala nov popek — sami dogodki, ki pričajo da tudi med tvojim spanjem ni mirovalo svetovno kolesje, ki s svojim neumornim vrtenjem ustvarja čas. Toda kaj če bi se vse človeštvo zaklelo proti tebi in si dovolilo sledečo šalo? Na vseh koledarjih puste viseti listek z 22. aprilom, mesto velike nedelje praznujejo vsi ljudje še enkrat veliko soboto, ob 5. popoldne ti prinese raznašalec sobotno velikonočno številko »Slovenskega Naroda«, novo vzrastli popek na cvetlici ti utrgajo — tako da ostane vse lepo pri starem. Ko se tedaj čez 24 ur prebudiš, se ne boš mogel zavesti, da je pretekel cel dan, pa Če *ti podarim v nagrado cel svet, ne boš uganil, da imamo v resnici že 23. aprila. Le velikanski apetit — torej dogodek tvojega želodca — te bo cpozarjal, da nekaj ni popolnoma v redu. Tako bi te človeštvo, ne da bi opazil, lahko ogoljufalo za en cel dan. Seveda, če bi bil izvežban astronom, bi kmalu opazil, da zvezde ponoči ne stoje na pravem mestu, da solnce in luna ne vzhajata po predpisih, ki veljajo za 22. april — dogodki na nebu, ki človek ne more vplivati nanje in jih izpreminjati, bi te opozorili na velikansko prevaro. In ker so dogodki na nebu tako točni in zanesljivi, jih je človeštvo od prvega početka vporabljalo za določevanje in merjenje časa. Zemlja je pač največja in naj-točnejša ura v prirodi. S strogo na-račnostjo se zasuče v vedno istem času enkrat okoli osi. Toda žalibože, tega ogromnega Zemljinega kazalca ne moremo opazovati, saj sedimo sami kot neskončno drobna mušica na njem in se z njim vred vozimo otoij zemeljske osi. K sreči pa je razpeto nad nami zvezdno nebo in v njem se jasno zrcali vrtenje rodne zemlje. V resnici se vrti zemlja od zapada proti vzhodu, nam pa se dozdeva, da se nebesni obok z zvezdami, luno in solncem suče od vzhoda rroti zahodu. Za Golovcem vzhaja zvezda, dviga se višje in višje, nad Krimom stoji najvišje na nebu, pravimo, da kulminira, za Rožnikom tone pod horicont. Če opazujemo zvezdo ko stoji najvišje, in če jo drugi dan zopet počakamo, da se povzDne do svojega vrhunca — tedaj se je morala zemlja zasukati v tem časa natanko enkrat okoli osi. To vedno enako dobo lahko sprejmemo za enoto svoje časovne mere in jo imenujemo en dan, in sicer en »zvezdni dan«, ker ga določujemo in merimo po gibanju zvezd. Toda zakaj bi bili tako neokretni in opazovali gibanje neznanih zvezdic? Na nebu vendar neprestano gori žarko solnce, za nas zem-Ij ne največja in najmogočnejša zvezda, ki nam ustvarja menjavo noči in dneva in s tem tako globoko posega v vse naše življenske razmere. Vrhutega pa nam nudi senca, ki jo meče solnčna luč, izredno priprav- no sredstvo, de dotoCalemo z njeno pomočjo lego solnce na nebesnem oboku. Kadar je senca vertikalne perlice najkrajša, tisti trenotek stoji solnčna obla najvišje na neba. imenujmo čas, ki poteče od ene kulminacije solnca do druge en s o 1 n č n i dan — in cela zadeva )e v redu, saj morata biti solnčni in zvezdni dan itak enako dolga, ker ima gibanje solnca in zvezd svoj vzrok v enem istem vrtenju zemeljske kroglje. A temu vendar ni tako! Astronomi so dognali, da tvori sobice med vsemi ostalimi zvezdami posebno izjemo. Vse neštete zvezde, kar jih šteje na nebu oko, se niti za las ne premaknejo druga proti drugi. Kot na nebu nepremično pritrjene svetilke blestijo vsako noč na istem mestu in v istih medsebojnih razdaljah, zovemo jih zvezde stalnice. Solnce pa se premika med njimi počasi, a vztrajno. Če bi svetlo dnevno nebo ne zakrilo nežnega sijaja zvezd in če bi videli nebesni obok tudi podnevi posejan z zvezdami, tedaj bi se tudi vsak lajik lahko prepričal, kako jadra solnčna krogla dan za dnem med zvezdami počasi proti vzhodu. Če je kulminiralo solnce danes istočasno s kterokoli zvezdo stalnico, jutri ne bosta več vrho-ličila skupaj. Točno ob pravem času bo stala zvezda na najvišji točki svoje poti, soince pa jo je tekom enega dneva že nekoliko mahnilo proti vzhodu, kulminiralo bo pozneje in sicer za 3 minute 561/? sekunde. Vsak dan bo zaostalo za toliko, in razdalja med solncem in zvezdo bo rastla od dne do dne. Soloni dan je torej skoro za štiri minute daljši od zvezdnega in če uravnamo svoj čas po kulminaciji solnca. pridemo kmalu navskriž z vrtenjem zvezdnega neba. Pa kaj zato, pomen solnca^za celo našo življenie je tako mogočen in važen, da lahko brez pomisleka uravnamo svoj čas po njem. Če stojiš pod kostanjem in opazuješ svojega dečka, ki se vozi na vrtiljaku.,tedaj bo sinko ravno po vsakem vrtežu enkrat šviernil mimo tebe in kostanja. To velja seveda samo dotlej, dokler stojiš nenremič-no pod kostanjem. Ako pa se nekoliko oddaljiš od njega, se bo sicer deček točno po enem vrtežu pripeljal mimo kostanja, da pa doseže tebe, se bo moral še nekoliko zasukati naprej. Vrtiljak ie vrteča se zemlja, kostanj je zvezda stalnica — in ti si solnce. Solnčni dan je torei temelj naše Časovne mere. Trenotek. v katerem solnce kulminira, imenujemo pridne, od poldneva do poldneva delimo dan v 24 ur. (Nadafjevatffe na °. strani.) [ŽJBfS^S'a'h^afo r ij~ SMffl^AJF 1 era'ar ■ ^JSŠBfr.1' Jf a^er Id^O^S/aj e rs Ko Prospe v JEDINSTVEN U SVOJOJ ANALITIČNOJ ^ KAKVOĆI NAJBOLJ li • ujn mR'ZRzn aepolrvarijivo fiao peatvo, audi iao2 j (6traj$k§) trajno dober i take mm- n 4*—. Postni navoj to 3 kartoni razpošilja t. to Prodajalka iiveibana v manufakturni stroki in č e nec z dobrimi spričevali ter z boljšo naobrazbo se sprejmeta takoj pod ugod nimi pogon v manufakturni trgovini prane Icnatt v ptnjn. Fellerjev dobrodejni, poživljajoči rastlinski esenčni tlu d z znamko ELSAFUJRD blaži bolečine. 12 steklenic frank<» 6 kmn Lekarnar E. V. FHIer Stubca Elza*rg št 238 (Hrvaško). Č'z 1C0.000 zahvali ih p-em in zdrav niških priporočil. kljiliniiirii. fcredstavitelji ali pismene ponudbe blagovolijo oaj ne na direkcije vevakik papirnatih tovarn p. Devine Merife v Polln, Kranjsko, obrniti. 1285 ■a prodaj ima brinje za kuho brinjevca v poljubnih množinah, — po nizki ceni, — tvrdka Ivan Delačin v Ljubljani. Proti in flniiii zob Izborno deloie dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda ki utrdi dlesno in odstranjuje ne i M etno sapo iz ost. I steklenica % navodilom K 1-2*. Po pošti se pošilja najmanj 2 steklenici Deželna lekarna Milana Leusteka t Lfnblfani, Reslfeva cesta stev. 1 poleg Franc Jožefovcgi jnbHejnega mosta V tei lekarni dotiivalo zdravila tudi člani bolniških blagajn juž. železnice, c.kr.tobačne tovarne in okr. bo!, blagajne v Ljubljani. Kfielusine-ttstna in robna voda. Sunja, Hrvaško. 22. februarja 1908. Hlap. gospod lekarnar' Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše 'zborno delujoče antiseptične melusine-ustne zobne vode, katera ie neprekosljivo sredstvo zoper zohobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust. Za_ ohranjenje zeb in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinovic, kr poŠte meštar Spretna prodajalka ali prodajalec, izurjen v meš. trgovini, se sprejme take] v trgovini Lovno Peiovar, v Jvanjkovcih pri Ormožu. Lasne kite najboljše kakovosti po 7, 9, 12 in 16 kron; lasne podloge in mrežice vseh vrst; „Neril", barve za Is se in brado od Dr. Drallea po 2 in 4 S, lasne vode in mesti; ampoon za umivanje las, šminke ia puder poulični i. i. d. priporoča Štefan Sfrmoli Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Pozor! Zaradi vpoklicsnja v vojaško službovanje fe lokal odprt samo za prodajo blaga in sicer vsaki dan samo od 9 do V2I in v nedelio od 9 do 11 ure dopoldan. ssnsn ^Priporoča osebno izbrane novosit 2 Dunaja. Ueitka i3bsra okusnih klobukov ya dame In deklice kakor tudi bogata Zalega žalnih klobukov. SpfUm blago* ^Priznano nbke cene. *?ooravila točno in vestno- Zunanja naročila na izbiro 3 obratno posto. ESS Senzacijski spored za 2 dneva: Veliko nedelio 23. in Veliki ponedeljek 24. aprila: 1. Sita ismi fsden št. is 3. Zelo zanimive vojne aktualnosti. 2. Anzelj in psiček Humorja polna veseloigra. 3. Polica štev. 1111. Detektivski roman v 3 dejanjih. Izmed mnogih detektivskih slik, ki nam jih je nudila toletna sezija, sme se pač »Polica Štev. 1111« Šteti med najbolf logične in najodličnejše. ircOL*IN"Roche Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, influenci« 1 Kdo naj jemlje Stralin ? t Vsak ki tro* na frajnem kaplju \ 3t Vad usl j ivi, katerim Sirolin tna/no Sc cfobfv vseh lekarnah 4 JLVs- taije je obvarovat* se boiezni.negp jo zdraviti. .2» Osebe s kroničnim katarom bronhijev, ki s Strolinom ozdrave. olehča naduho «4. Skrofuzni otroci, pri katerih učinkuje Sirot in z ugodnim vspenom na splošni pocufek. •e BAsei. Oficijelno subskripcijsko mesto 1 . Ljubljanska kreditna banka v LJubljani ta Calfo, e> nat sprejemajo prija^ četrto 5%% avstrijsko vojno posojilo 5'/,% 40letno d. p. amort drž. posojilo p. K »S.M Mtta a K IM.— ■i.fnli. SV.*/, d-p. dac I. Jaaijo IttS mcljhe drnvae nHtdola jf S ffc— Mili m K IM.— Madute. «9 vrii m4 17. mmrUm *• taki. IS. naja 1910. sag mm. m Stro 8« .SLOVI NAROD*, dat 22. aprila 191«. 93 Stav. mm na lasu, m. imm. Krasne zbirke teh pesmi razpošiljajte rtallm vojakom, Id potrebujejo razvedrila in tolažbe. Zbirka obsega 35 narodnih in 7 umetnih pesmi. Dobi se pri izdajatelja In v knjigarnah. Smrekovo lubje za leto 1916 WW kupuje na cele vagone tovarna usnja FEIGL, Drosau pri Pisnim, Će**o. 1298 ■ Prosi se nemško korespondenco. DEKLICO 15 let staro, dobro vzgojeno, z dobrimi izpričevali roešč urš. šole, želi oddati oče (brez premoženja) dobri družini brezplačno v nadaljno vzg *io in domačo vporabo. 1307 Pismene ponudbe na upravnic. »Slov. Naroda« pod lvDoklica 1307". ia B mm • kaaj, 1297 kandidata (izvežbaneera) |£Č0 notar dr. A. Žnidarič v Ilir. Bistrici. Vstop in plača po dogovoru. 1285 ! Posestvo ! •/4 ure od Ljubljane peš, 12 oralov travnikov in polja, 3 orale gozda, gospodarsko poslopje (5 sob in kuhinja), hlev za 14 krav in 3 konje, 3 šupe se proda skunno ali v delih. Vprašanja pod ,»A*3" 1316 na upravmštvo »Slov. Naroda«. 1316 ^i&ijem&ia aianu/aktura JalI* Singer Oonaj !, Wies ngerstr. 8 F. Ceniki z zdravniškim poukom gratis in fr. Zaprto, 30 vinarjev v znamkah. 431 V Kolodvorski nlici Jt 7. Ljubljana. Pritlično lili z gostilno in vrtom v Rožni j dobni se ugodno proda. Istotam se oddajo 3 mladi bernhardinci. Več pove Al. Ček, Roina dolina _pri LJakljani. 1318 LJUBLJANSKI ZVON Jtesecntk za književnost in prosveto. Letaik XXXV. (19151. UfTBLiASSSfH ZV3H** 'Ma;j v i jea -.::» po aaau-at aa ■•■so ter stane aa teto 9 S 20 h, pel teta 4 E 60 h eetrt lota 2 K 39 h, ca v— neavatrljafce delete p« 11 S. 23 b na teto. Poaamsnl zvezki aa dobivajo po 80 h. „Narođaa tiskarna" v Ln'JlJaoI. r obstoieče iz: enonadstropne hiše z gostilniško koncesijo, lepimi prostori za gostilno poleg farne cerkve, v hiši velike kleti, poleg obsežno gospodarsko poslopje, vrt, vinograd, sadonosnik, njive, travnik, se iakoj proda. V hi^i je električna razsvetljava. Posestvo leži ob glavni cesti, 10 minut od velike že^nške postaje, kier stoje tudi brzor-akl — Prodaina cena 30.009 K, cd katerih ostane lahko K 17.000 na posestvu. \%č pove 1308 Zadružna Zveza v Celiu. -Topli03 ozdravijo: Silit! (Hrvaško) Pojasnila in proscekti gratis po ravnateljstvu. Ishžas. 1293 Prodaialci koles in mehaniki! zahtevajte mol en 9708 cenik za loto 1916 o kolesih, pneumaiikih in drugih kolesnih potrebščinah, Soliden in najcenejši nakup. Slovenska ———^— korespondenca. —— ToniBillB zaloga kulis in MvA strni?! fer Izvina funta. A. WEISSBERG, Dunai II, Udtere Donaustrasse 231III1 >d«&«3le£>lal M. 778 2veplenapzdravnna Varaždin - Toplice (Hrvaško) Železni šk a-, požtna-, telefonska in brzojavna posta a. Nov zdravllisčni hotel z električno razsvetlfavo. —■ Staroznane radioaktivne žveplene terme -j-58° o Celzija priporočljive Ti —a— g i htu, rev m i in ishiasu i. t. d. Zdravljenje s pttfem Dri trdovratnih bolečinah v vratu, gilu, prsih, jetrih, želodcu in črevesu. Električna masaža, lužne- ogljikovokisle- in solnčne kopeli. Odprto celo leto. Krasna okolica. Zdravilišče! zdravnik: dr. J. Lochert. Ivlcderaž komfori, Vo>a£ka godba. 129* Prospekti gratis 2a velijo noč! Več 100 najfinejših moških oblek, — veliko ceneje kakor na Dunaju, iy najmodernejšega bhga, kakor \ i? temno modrega in črnega ševiota in kamgarna kv-oise iahko samo v Ljubljanskem skladišču oblek j 0. jfternatovič, Jrfestm trg Stev. 5. Nad SO let obstoječa parna barvanja in kemično snaženje oblek tez- 124 ----apretura sukna Ljubljana, Hnf nn Rnr a0nM> „ Selenbnrgova nI 6. Mlllllll Barska uliea M. aspplpopoca. Postrežba vestna Ia točna. Majaltje dhliililiji rrirer Is iideloTttelJ ^^amaa^^ ktfćsitfli Itaaiiiij Lfakljana, Selenbnrgova mllea L Ceniki tranko. Ceniki franko. vseh vrst sa urade, društva, trgovce itd jbtM Cent, Šablona s 10 monogrami, primerna za namizne prte, servl-ete, žepne robce ia vssh vrst perilo se dobiva pri TONI JAGER Cjubljana, Židovska nlica štev. 5. Teodor Korn (popre! Henrik Korn) pakrivalet streli in klepar, vpeljal« strelovodov, ter instalater vodovodov MIlana. Njanto cesta 3.0. Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakrSnih kleparskih del ter po* krivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim Skriljem 2 asbgsf-tgniMtnim Hkriliem (Eterait) patent HatsrM z izbočno In ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi fftna in kuhinjska oprava. Posfekljeaa posoda Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in pošt. prosto. V medni otelile : za gospode : Ljubljana, Franca Jožefa cesta 3. Vojaške uradniške s uniforme: po meri v najkrajšem času. LMIKUSCH Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko Izber sfezstikov Iss solstcnikov.* Popravil« se izvršujejo točno in solid no litanki idtator s ki je prišel od vojakov, Seli stopiti v službo v notarski, odvetniški afi kaki drugi pisarni. Vešč je tudi strojepisja in stenografije — Blag. ponudbe pod pMlieitator 1001282« na upr. »SL N.« Drobtlne ,Famos4 prihranek na masti, Jećmenček ,Famos' zelo izdaten za juho. Oboje brez krušne nakaznice. Trgovina z drobtinami in prepečencem »FAH OS" BUD0LF STRIE0L, Dunaj VII., Kaiserstr. 51. 53., V/estbahnstr. 52. Telefon 37366. H. i š SO kapi ▼ LJubljani v bližini glavnega kolodvora proti na plačilu 20.000 K. Event ponudbe pod ,Hisa 20.000' na upravn. »Slov. Naroda«. 1310 fW" Sprejme se tako] učenec za brivsko obrt. 1313 jKtelhior Siebler, Jržič, gorenjsko. I Gonoktein. 7 Najnovejše, izkušeno sredstvo brez vbri/gavanja proti kapavcu (tri-perju), belemu toku, črevesnemu in mehurnemu katarju itd., priznan na klinikah in ureljan na teh le zdravniških znanstvenih receptarijih za leto 1915. Berliner Rezept-Taschen-buch fOr Pracktische Arzte na strani 17 in 128. Berliner Allgem. med. Zentral - Zeitungsrezept- Taschenbuch na strani 5. Budapester Orvosi Zseb-naptar es Kozikony na strani 12 in 153. Frommes Oesterre ic h. Med. Kal. und Rezent Taschenbuch na str. 53 in 129. Leipziger und VViener Therapeutische Leistungen. Let. 1913 na strani 68. Praški receptarij čeških zdravnikov na strani 171. Prage r Rezeptarium des Zentralvereines deutsch. Artzte in Bohmen na str. 172 z opazko: Da es die Magenschleim-haut nicht alteriert, besonders beim langerem Gebrauche wie bei Cystidis zu empfehlen. Schnirers Taschenbuch der Theraoie na str. 230. S te in Schne iders Arztlieher Taschenka-lender. Verzeichnis der neuesten Arz-neimittel na str. 28. Wiener Rezept-Taschenbuch fQr praktisehe Arzte na str. 17 in 222. VViener Rezept-Ta-schenbuch fOr ZivilSrzte na str. 127. VVurzburger, die Nebenwirkungen dermodernen Arzneimittel. VII. Gruppe Na str. 157. GONOKTEIN ne kvari želodca, na draži ledvic in ne izziva toksičnih exanthem. Dobi se v vseh večjih lekarnah. Skatljica K 6*—. Zahtevajte literaturo in prospekt Ljubljana: Lekarna Trnkoczv. Zagreb: Lekarna „Salva ter11. S. Mfttelbach, Jelaćlćev trg. Proizvaja: Farmakološko-kemični laboratorij „HERA*. Praga-Vršovice 552. Dob ar i tel i vojnega ministrstvo in Vofno zdravstvenega zdrnžersfa. ali vajenci, ki so se v tej stroki že nekaj Časa učili, ggnr* se takoj sprejmejo pri Franc Zaooskarjo. kolarekein molstrn, LJubljana, Tržaška cesta 17. 1300 Ia ribezna mezga tudi iz videnj, malinj, nešpelj in borovnio v poštnih čebričkih a 5 kg; dalje v dem i j onih a 5 kg najfinejši malinji sok vkuhan v raf. sladkorju a K 12*20 proti vpošiljatvi denarja ali povzetju v večjih posodah, dobavlja najceneje Tovarna za sadne konzerve Mili« PEHUTZ, Bakovnice, Češko. Prosi se nemške dopise. 2304 A I 90/16/9. 1320 Dražbeni oklic. Prodala se kode dne 29. aprila 1916, dopoldne ob 9. uri v LJubljani, Stari trg št 24 na javni dražbi: različna sobna in kuhinjska oprava. L h. oh. soiniia i iiolllad. ol!, dne 3. aprila 1916. Brez konkurence! \ F. L. Popper čevlji \ aj za gospode ki gospe so nogam aj najbolj priležni, ikni ia najboljše gjt kakovosti. Naprodaj samo pri S JULIJI STOR, Ljubljana ^ Prešernova utka $t S. Govsserski čevlji za turiste, higfjenfcal ifc čevlji za otroke ia Lawa - tenois - čevIJL St 1805/M. a. 1321 Na podlagi §§ 5 in 6 ministrske naredbe z dne 26. novembra 1915, drž. zak. št. 345, je c. kr. dež. vlada v Ljubljani z dne 13. aprila 1916, št. 12.083, na t redlog mestnega magistrata ljubljanskega, glede preskrbe Z mlekom sledeče odredila: Mestni magistrat je v imenu c. kr. deželne vlade pooblaščen, da take producente, ki so mleko dosedai v ljubljansko mesto dobavljali, a so dobavo odpovedali. prisiPi k na daljni oddaji mleka za povžitek v Ljubljano. Pri tem se bo oziralo na dotičnikovo produkcijsko možnost in na njegovo lastno neobhodno potrebo po mleku. Tako se bo pa postopalo le tedaj, če prejme magistrat verjetno in dokazano ovadbo, da je kak producent, (mlekarica) obstoječe vsakdanje donašanje mleka določeni osebi, oz rodbini, brez važnega vzroka odpovedal. Nadalje je magistrat pooblaščen, da prisili v posameznih slučajih :n pri dokazani nujnosti mlekarne po mestu, če se pečajo z nadrobno prodajo mleka, k oddaji mleka za bolnike, doječa matere in otroke, katerih po-trebftčine na drug način tudi v najskromnejši meri ni mogoče pokriti. Oddaja naj krije v tem slučaju le to najskromnejšo potreba Prestopke zoper te odredbe bo magistrat kaznoval denarno do 5000 kron ali z zaporom do 6 mesecev, ako dejanje ne bi bilo po obstoječih zakonih strožje kaznivo. Ovadbe in prošnje v zgoraj navedenih slučajih je oddajati mestnemu tržnemu komisarijatu, Mestni trg št 27/IIL Mestni magistrat ljubljanski, ML6 891856 Nekaj o času.' (Konec.) Kje je torej preje poldne, na Golovcu ali na Robniku? Gotovo na Golovcu, ker leži bolj proti vzhodu, mi porečeš, toda kdo naj vpošteva tako malenkostne razlike?? Niso baš tako neznatne — celih 12 sekund Zftaša ta diferenca za omenjena griča, ki ležita takorekoč drug poleg drugega. Med najbolj zapadno in najbolj vzhodno točko kranjske dežele pa naraste časovna razlika že na več kot 8 minut. Vsak kraj na zemlji ima torej ob drugem času poldne, v vsakem !caže ura poseben čas, ki ga imenujemo zato njegov pravi čas. Solnce pa ne opisuje svoje poti po nebesnem oboku popolnoma pralno in enakomerno. Nekatere me-^ece solnčno zaostajanje vsak dan rasča. druge mesece zopet pojema, časih zaostaja hitreje, časih po-jrifjc Čas od ene kulminacije solnca do druge je torej vsak dan drugačen, en dan je za nekoliko sekund krajši, drug dan je zopet daljši. Solnce torej nalaga urarjem po-po!n<^ma neizvedljivo nalogo. Zgraditi bi morali uro, ki gre vsak dan za par sekund drugače in sicer natančno tako, kakor se poljubi gospodarju noči in dneva — žarkemu s' tecn. Takih ur. ki teko vsak dan po svoje, imamo sicer v izobilici. toda /^•ibože, se ne vjemajo s potekom solnca. Da se izognejo tej nepriliki, so izmislil I a-tronomi svoje posebno Ince, imenujemo ga povprečno > o I n c e. Pustimo solncu njegove muhe, so rekli, pa si mislimo na nebu solnce, ki zaostaja in teče dan za .'nem, mc^: za mesecem enakomerno po nebesni obli in sicer s po-v p r e č ti o hitrostjo pravega solnca. Časih bo to umetno solnce kulminiralo pred pravim, časih za njim, koncem leta pa se morata oba zopet najti na eni in isti točki. Tako ostane naš povprečni dan celo Teto enak. imenujemo ga s r e d n j i ali meščanski dan. Za cele četrt ure je časih ta umetni čas s pravim -Mučnim časom navskriž. In ker ima vsak kraj svoj določeni srednji čas, ga zovemo tudi krajevni čas. V:^dar bije ura v Ljubljani poldan, edai ka-že v Pekingu 47 minut čez 6. popoldne, v Novem Jorku 5 minut lez 6. zjutraj. Kdor torej potuje iz kraja v 'vraj. bi moral v vsaki vasici nanovo jravnavi uro. zasukati kazalce naprej, ka^ar gre proti vzhodu, obrniti rih nazaj, č: jo krene proti zapadu. V današnji dobi živahnejšega ^rometa, v času parnikov s turbinami m e!:cpre^nih vlakov, je postala neenotnost v času jako neprijetna. Na železnicah, v brzojavni službi povzroča razlika ene same minute lahko največje zmede in neprilike, zato so se države kaj kmalu odločile, da uniformirajo Čas po celi svo-*1 deželi. Čas glavnega mesta veljaj enotno za celo državo, ne glede na razliko v geografski legi posameznih pokrajin! Ta čas imenujemo nacijo n a l n i cas in je še danes na Francoskem v veljavi Kadar torej prekoračiš državno mejo, ti je treba uravnati uro, dokler pa se giblješ v domači držani, ti kaže ura vsepo-vsodi isti javno veljavni čas. Tako se je človeštvo počasi od-tujflo gorečemu kazalcu na nebu in ustvarilo čas po svojih praktičnih notrebah. Toda človeški promet sega da-res daleko preko državnih mej in Cćlo človeštvo veže nebroj medsebojnih interesov, zato so hoteli storiti v enotnosti časa en korak naprej in ustvariti za celo zemljo veljaven enoten svetovni čas. Isto vJogo. ki jo igra esperanto med jeziki, naj bi bila odkazana svetovnemu Času, Bivaj v Ameriki, Avstraliji ali Cvropi. naj ti kaže solnce na nebu ilučajno poldan ah" predpoldan, naj e tu noč, tamkaj dan: vsem narodom in vsem deželam naj kaže ura eden in isti svetovni čas. Toda kateri? Na konferenci, ki so jo v ta nen sklicali leta 1884. v Washing-ton, se v tem oziru niso mogli zedi-niti, ker so Francozi zahtevali pod vsakim pogojem, da mora biti svetovni čas obenem čas mesta Pariza. Pomagali pa so si na drug način. Nič več naj ne tvorijo državni mejniki obenem tudi časovnih mej. Zemeljska obla naj se razdeli po strogem načrtu v posamezne pasove — m vsak pas naj dobi svoj enoten pasovni čas. Kakor raz-režeš lupino oranže v posamezne olupke, tako so razrezali površino zemlje od tečaja do tečaja v 24 časovnih olupkov ali pasov. V sredi prvega pasa leži mesto Green\vich, pri kterem tudi začenjamo šteti zemeljske meridijane. Ves ta pas se ravna po Greewichkem času, ki se imenuje tudi zapadnoevropski čas. Tik njega leži drugi pas, zove se srednjeevropski, večina Avstrije in Nemčije, Italija in Skandinavija ležijo v tem pasu. Čas tega pasu, ki ga zovemo srednjeevropski, prehiteva za Grcemvichkem natanko za eno uro, saj smo razdelili zemljo ravno na 24 pasov, t. j. 24 različnih ur. Ljubljana leži tako blizu pri središču tega pasu, da se njen pravi krajevni čas loči od srednjeevropskega le za eno minuto 57 sekund. In tako se vrsti pas ob pasu, vsak po svoiem času za eno uro različen od obeh sosednjih. \ko torej sedajle pogledam na uro in mi ona kale 5 ur 28 minut in 7 sekund, tedaj vem, da ima v istem trenotku tadi ves ostali svet točno 2S minut in 7 sekund, le po urah se razlikujejo posamezni pasovi. Tako se je določevanje časa vedno bolj emancipiralo od prirodnoga oznanicvalca časa, solnca. SolnČne ure nas pozdravljajo edino še kot relikvije iz stare dobe po cerkvenih stenah in starodavnih gradovih. Emancipiralo pa se je od solnca tudi človeško življenje. Nepokvarjenemu prirodnemu človeku je bilo in Je tudi še dandanes solnce vodnik njeg a življenja. S prvim solnem ;H žarkom na delo, z večernim mr?ki m k počitku! Kulturni človek pa si je ustvaril z elektriko in plinom svoj umeten dan sredi trde noči. Posebno po velikih mestih se odigrava življenje v vedno večjem nasprotstvu s potekom solnca. Vedno globlje v noč in vedno dalje iz dopoldneva se premika delo današnje dobe. Kako nesimetrično porazdeljen je naš delavni dnevni čas z ozirom na solnčni poldan. Edino zvonjenje po cerkvah in vojaški signali nas spominjajo še stare idilične dobe. Nameravana korektura v tem oziru zasluži brez-dvoTrmo polno priznanje. Vi vsi pa. ki jadikujete. da boste morali vstaiati ob 7. mesto ob 8., da boste morali v urad ob 8. mesto ob 9.. spomnite se. da tudi doslej niste vstajali ob S. in hodili v urad ob 9.. saj se tudi danes veljavni čas. kakor ste čuli. ne vjema s solnčnim časom. Pr. Pavel Grošelj. <5 IT! HŽFMNATO mOSKMi miehmrja PICCOLhja t Ljubljani i:1 » lave množ.no železa. ' kgrjepr: j/ nih mtk malo 1 steklenica 2-40 K za pomladansko in poletensko sezono. Do. er \e kaj zaloge. 1 kupon, 3*10 m dolg. kompletna obleka za gospode (hlače, suknja in telovnik). Sukna za salonske obleke, površnike, športne obleke, svilnate in iz kamgarna, kakor tudi tkanine za damske kostune razpošilja po najcenejših tovarniških cenah kot reelna in solidna dobro poznana tovarniška zaloga sukna 1035 SIEOEL-IMHOF vBraa. Vzorci gratis in franko. Koristi privatnih odjemalcev, če narobe tkanine v tovarni sami, naravnost pri tvrdki Siegel-Imhof, so danes večje kot kdaj prej. Ker smo se pravočasno preskrbeli s surovinami, smo danes v položaju, da nudimo svojim P. T. odjemalcem bogato izbiro najbolj cenenih tkanin. Vsa naročila se izvršujejo zvesto po vzorcih in z največjo pažnjo. HISA mm proda v Spodnji Sinki- Kdo, pove upravni>tvo »Slov. Naroda«. 1232 Rudolf Viđali, Piran, Istra, ped|«talh v razp«!lllaaja morske soli sprejema naročila po zmernih cenah. 1070 Ivan Bizovičar umetni in trgovski vrtnar Ljtibl'ana 839 Kolezijska ulica št. 16 priporoča svojo bogato opremljeno vrtnarstvo ter okusno izdelane vence, Šopke in trakove. :: Izposoievanie :: ob mrtvaških odrih drevesne cvetlice, kakor tudi najfinejše dekoracMske Gvetlice za dvorane in balkozze. :: Vsakovrstne sadike do najžlahtnejših cvetlic i i i zelenjadi. Sprejemam naročila na deželo. Vsa naroČila se izvršujejo točno in solidno. Brzojavke: I. Bizovičar. n vrtnar, L|nbl|ana. :: prodaj ima krasne tipme in divie kostanje. Slivovka ireninovec hrinjevec hruševec Pel in kovač Planine" 99 99 grenki in sladki rum konjak in „Vermut vino" v najboljši kakovosti ter v* množinah od 56 litrov naprej dobi se po nizkih dnevnih cenah pri RL KKKIHi. veleiganfarna - sadja Ljubljana —poštni predal 10. —■ Trgovina z mešanim blagom na deželi zdravega in krepkega dečka V uk. Hrano io stanovanje ima v hiši. Kje, pove upravo. »Slov. Naroda«. vešča slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, z daljšo pisarniško prakso i?če službo. Ponudbe pod nTa-ko] 1262" na upravništvo lista. INležne Kacine na obrazu ali na rokah odstrani v 5 minutah Dr. A. Rixa odstranfevalec Kocin. Zaj. neškodljivo, gotov uspeh. Pušica za K 4*40 zadostuje. Razpošiljanje strogo diskretno. Ros. ti I fix, laborat., Benaj \L Lafeergasse 61 Zaloga v Ljubljani: drogeriji A. Kane in „Adrija". 11.58 Gosposka &lica 4, tw I nadstropje, levo. 1295 Uradno dovoljena, že 20 let obstoječa najstarejša ljubljanska mm n i\ zopet v udobnost cenj. občinstva središču mesta« •: Priporoča in namešča le boljše :: sini \Mm vsako vrste kakor privatno trqovsko tn ciostilnlško osobie Izbira različnih slnžeb, zlasti za ženska Vestna in kolikor možno hitra postrežba zagotovljena. Prt vnanjih vprašanjih se prosi za odgovor znamka. Avgust Sattler sinovi GRADEC Landhausgasse priporočajo Gumijeve predmete v tehnične svrhe: cevi, goščila itd. Predmete iz trdega šamija v električne svrhe Kirurgične predmete iz gumija Fabrikate iz azbesta Strojne armature Materija! za goščila Strojna olja in mazila Jermene Jermenaste plošče Kletarska orodja Sesalke in brizgalnice za ročn! in motorni obrat Gasilne priprave: armature, lestve, cevi Potrebščine za mline: pasove, peharje Nepremočljive plahte i. t. d. 879 lepo posestvo obstoječe iz 65 oralov zemlje z velikim sado-nosnikom, ki daje, po 26 polovnjakov sadne pijače, vina po 8 polovnjakov, redi se labko 10 glav živine, poslopje veliko in prostorno ter vse z opeko krito. Cena fe 14.000 K. Franc Dobit, posestnik, Dramljo pri Celju, Štajersko- 1216 Inteligenten in značajan gospod, blagohotnih nazorov, kot samec v 30 letu in gospodarsko izobražen, 89* išče mirno in trajno pri boljši samostojni dami. Cenjene ponudbe pod „Mirni dom 1298" na uprav. »Slov. Naroda«. 1296 ytn predaj je v Šiški ob državni cesti pritlična li i z vrtom in delavnico, zelo pripravna za obrtnika. Hiša je brez dolga in se l/i kupnine lahko vknjiži. 1288 Naslov pove uprav. »Slov. Naroda*. mmm priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu 65 1^ O & *• «. i? tovarna slamnikov v Stobu, pošti Domžale, pri Ljubljani. 2 uče za mesarsko obrt, poštenih staršev, Ru^T" sprejme takoj ^Ml Franc Bogataj, — mesar, gostilničar in posestnik, — Železniki, Gorenjsko. 1273 Slivovka tropinovec brinjevec pelinkovec rum kognak v najboljši kakovosti dobi se po nizkih dnevnih cenah pri tvrdki Ljubljana, Sodna nlica št. 3. 1241 10 letna garancija. — Največja izbira vseh opremi > JOS. PETEL j* Naslov za pisma : " Jos. Petelini, Ljobljana, Sr. Petra nasip st. 7. C-A „Grltzner" In „Afrana" so res najboljši :a rodbino in obrt, (stikajo) vezejo, (krpajo) mašijo nogavice in perilo. Edina tovarniška zaloga v Ljubljani, za vodo, —— blizu frančiškanskega mostu, 3 hiša, levo. ■ N i e r Stanje denarnih vlog na knj. in tek. raCnn 31.dec. 19I4: k K 202,841.494-—. :: Stanje den. vlog na hran. knjižice 31. marca 1910: ss K 113,157.102-—. h Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer Jb&uual Delniški kapital in rešene 65,000.000 krm. na hranilne Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje —---—9 ... ............ knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vroaMOtelll papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. 12* Ustmena In pismena pojasnila In nasveti m vseh v beaoao Najkulantnejše izvrSevanje ■•■ ailb sarotll na vseh tuzemsklh in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov ia izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najem odaja varnih predalov saraoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, 1'stin, drafotin itd. pod lastni zaklepom stranke. — Opravilisce e. kr. rsxr. loterije Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. UpUefU Ia ■aksltla v Amoriko ta hi Amerike, Lfmsliana. — Teleloa ttev. 41 62 DA PAT vseh dežela izposluj« inzentf MJmm^ oblastveno avtor, in zapriseženi patentni Qdvetni|j na Dunaju Vl.y MaHahlNerstrass« *t. »7. rdečina na obrazu in rdeč nos, ogrci, pri-sći, gube in ohlapna koža vse napake polti odpravi zajam staropreiskušena dr. a. Rixa pasta Pompadour. Popolnoma neškodljivo. Poizkusnia K. Iv, veliki lonček K 3 30. lr. A. liisa biserno mleko, tekoč ruder, rožnat, bel in naravno rumen, steklenica K 3 30. Diskretno razpošilja Dr. A. Kis, koani. Ukor. Dona! Laklsrer-gssse 6 E. Zaloge v Ljubljani: drog. A. Kane, drog. »Adrija«. £1 parfumerija, fotografična manufaktura itd. I Oblastveno koocesijOBliani prodaja sirupov. Ustanovljena leta 1897. Jnton r^ane Lfabljana, Židovska ulica 1. Ceniki na iazpolago. Ceniki na razpolago. Svoje častite odjemalce vljudno prosim, da se na) prt nakupu orožja tn municije vsakdo izkaze s posebnim dovoljenjem od c. kr, okrajnega glavarstva ah od c. kr. državne policije v Ljubljani, da ima pravico do orožja in municije. N$ da bi se izkazal s tem dovoljenjem, ne smem prodati orožja ali municije, kakor tudi ne popravljati orožja. Za časa vojne se ceniki ne razpošiljajo. Fran Secčik puškar in trgovec z orožjem v Ljubljani. 134 Tvice iz originalnega Švedskega papirja nedosegljivo trdne izdeluje ia dobavlja tvrdka: Silvia" mehanična tovarna za izdelovanje silvalina in vrvarskega blaga, družba a. o. z.. Novo ■snanjf on Časnem Glavno zastopstvo in skladišče Juliu* leiael, Piaga, Vaclavske namesti 15. Kupujem aaaaaaaaaaaaHnat aa hostanleg les proti gotovini, dobava april-juli) Obvezne ponudbe z navedbo postaje za vagoa 10.000 kg je vposlati tvrdki: 1175 Vinka Vo&U. Žalec Štajersko, [Riri salon Viktor Bajt Selsnburgova o!, 6, mm glavne poste. Šopki, venci s trakovi in napisi se izdelujejo po najnižjih cenah. Delo okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhin vencev. Priporoča se z odličnim spoštovanjem Viktor Bajt. Naslov za brzojavi: Viktor Bajt, cvetlični salon, Ljubljana. IVINO! f kapatfllt tfokalal*** ta Mto I. ogrske (Kis Kfirfts) staro vino, rumeno . . . . 125 K I. ogrsko (Kis Koros) novo vino, pretočeno . . . 115 K Ckakto #4 l|«bI|anskoga kolodvora, 10 K za sod pro bekto žara-ana. Kana prati oaraciloim Ustom pri c. kr. splošni prometni kajaki, podrninUi v Iifaklfani. Najmanjša oddala 600 litrov. A. Svara, agentura, Ljubljana, Gradišče štev. 8. Razpis ustanov. Za prihodnje šolsko leto, ki se začne dne 16. septembra t. L, razpisuje deželni odbor vojvodine Kranjske eno popolnoma prosto in eno polprostoj deželno ustanovno mesto za c. kr. mornariško akademijo za sinove neimovitih slojev ptebivalstva kranjske dežele. Splošni pogoji so: 1. domovinstvo na Kranjskem ; 2. telesna sposobnost za mornariško vzgojo ter tudi za bodočo vojno službo na morju ; to sposobnost je dokazati po »Predpisu za zdra^-niiko preiskavo pomorskih aspirantov in ptosilcev za sprejem kot gojencev c. in kr. mornariške akademije«, izdanim z mornariškim pravilnikom v XXII. kom. 1. 1902 (za poveljstvo in zavode c. in kr. vojske L 1903); 3 zadovoljivo naravno vedenje ; 4. izpolnjeno 14. in ne prekoračeno 16. leto življenja; 5. dosedanje šolanje, dovršeno z najmanj zadovoljivim (dobrim) uspehom, in sicer: štirje nižji razredi kake javne tuzemske srednje šole ali ravno tolikoj letnikov vojaške nižje realke, z nadaljnjim pogojem, da je prosilec zadobil v mat£ZZ2£tiki najmanj red »dobro«. Tiskane popolne pogoje za sprejem je dobiti pri tvrdki »L. W. Seidl & Sohn« na Dunaju. Pošiljajo jih pa tudi pisarniško ravnateljstvo vojnega mini-sterstva (mornariški odsek), pristaniško admiralstvo v Pulju, pomorsko okrajno poveljstvo v Trstu in poveljstvo mornariške akademije vsakemu, ki jih zahteva, proti plačilu 40 h ali proti znamkam te vrednosti). Vzdrževalni pavšal za polprosto deželno ustanovno mesto znaša 800 K na leto ; iz tega vzdrževalnega pavšala, ki se ixna v dveh obrokih dne 16. septembra in 16. marca pri poveljstvu mornariške akademije vnaprej plačati, se pokrivajo vsi izdatki za gojenca v akademiji. V svrho sprejema v c. in kr. mornariško akademijo bodo morali deželni prosilci delati sprejemno izkušnjo. Ta izkušnja bo obsegala za vstop v I. letnik: a) nemški jezik, b) matematiko, c) zemljepis in zgodovino, d) prido-pisne vede vseh teh predmetov toliko, kolikor se poučujejo v prvih štirih razredih kake srednje šole. Sprejemne izkušnje se prično dne 10. septembra. Odbrani aspiraeti bodo v pravem Času poklicani. Izobraženje v mornariški akademiji traja štiri leta. Po zadovoljivi dovršatvi IV. letnika se imenujejo gojenci za pomorske kadete. Prošnje za ustanove v svrho sprejema v c. in kr. mornariško ak&dg" milo le poslati deželnemu odboru vojvodino Kr&nlske, is io saj« kasneje do 20. maja t, I. Pozneje došle prošnje se ne bodo vpoštevale. Prošnji je priložiti: 1. krstni list, 2. domovinski list (prosilcev), 3. izpričevalo vojaškega zdravnika, 4. izpričevalo o ceplenju koz, če cepleaie ni potrjeno v zdrav. &pričev.a' 5. vsa izpričevala srednje šole, objednem z izpričevalom zadnjega L semestra; izpričevalo o drugem semestru je naknadno predložiti. 6. izpričevalo o premoženju, potrjeno od županstva in župnega uraća in ravno tako nravnostno izpričevalo. Prošnjo je kolkovati s kolkom za eno krono, vsako prilogo pa s kolkom za 30 h, če že ni kolkovana. Prošnje smejo vložiti samo starVi (oče, če njega ni, mati alt varuh.) Kranjski deželni odbor v Ljubljani dne 18. aprila 1916. I posojilnico ljubljanske okolice v Ljubij M l J M obrestuje hranilne vloge po čistih m M , .Rezervni zaklad nad K900.000. brez odbitka rentnega Pavka. Ustanovljena leta 1881. WWWWWWWWWWWVY Jadranska banka podružnica v Ljubljani sprejema pod originalnimi pogoji subskripcije na IV. avstrijsko vojno posojilo i» «f raimUt nI wop Mafiji tarteni kI—in. 93. Stcv« .SLOVENSKI NAROD-, «M 32. april* Iti«. Stran 11. Zajamčen uspeh Bujn pa dtnar nas a J. Zdravniški bih 6 Izvrstnem učinku, zraven pa ie na tisoča zahv. pisem na ogled. 9 lepe dobite ob rabi med. f>a»ai 1 10« 8r. £ Rixa kreme za prsi ZZ*™Z™£2&- se zunanje. Edina krema za prsi, ki jo vsled čudovitega učinka prodajajo lekarnarji, dvorne parfumerije itd. Poizkusna puSica K 3'30, velika pullea, ZZ- dostna za uspeh K 8*80. Razpošiljanje strogo diskretno. dr. A. Sls, laboratorij, Dnnal IX., a*aatlarargassa SX Zalaja v 3HB t Bsts-orrijm L1641 Tiftfn ntfHti 154. BRATA ilKOSIl rana. Prodaja I niča i Miklošičeva ulica št. 6 nasproti hotela pyUnion". EBERL in pulta pleskarja .*. 121 Delavnica i Igriška ulica štev. 6. Električna sila. Ivan Jax & sin v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo bogato zalogo Brezo 'M Tszeoje !ai|^ Pisalni S5 "ADL vseh velikosti Najnižje cea«« : "V 1 s 1 H9C >ra_a mM i Srn 1.1. Mas i^CS^ 5€ XX 126 Ljnbljana, Kongresni trg št. 12. za spalne ln jedilne sobe, salona in gosposka sobe. Preproge, zastori, modrost na vzmat tintnatl mo&rocl, otrozki vozički itd. ta © 9 OB XX XV jWKXK5C 19a!s?»!J dse]5e blage. ;XXXXX* xxxx^ * LJUBLJANA 206 ...iarac^a aHaa štev. 3. Največja slovenska hranilnica! Koncem leta 1915 je imela vlog .... K 48,500.000*— Rezervnega zaklada........„ 1,330.000*— Sprejema vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne. Hranilnica je pnpllarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične 9inače hranilnike. Posoja na zeaalJUča in poslopja na Kranjskem preti S1/«*/,. izven Kranjske pa preti 5 7s % obrestim In proti nafenanj --3A % odplačevanja na dolg. ——————— [anal ansnai ai aejfaeutai otročkih vozičkov žime. Franc Furlan | naslednik PisthiBfon rim i ključavničarstvo J la I zaloga štedilnikov aenanafai 125 Ambrožev trg štev. 9. e 3? o«.c-Xo>5&cc38otx19ot^^ ■ 1 Ijiilii, Dunajska »sla 21 Velika zaloga steklenlne, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov la ti CttB gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda po nainižjih cenah. Ustanovljeno 1345. Parno barvarstvo ter kemično čiščenje in snaženje oblek. Apneiui*a sukna. OOEICH i i ■i ■ Poljanski nasip - Ozka nlita št. 4. i Sprejemališče Selenbcrgova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. ■aJflMjte brivske aparate In kline britve, strojna škarje za striženje las, 1187 m najoenajle In najboljše kupi pni A. WEISSBEROD, Dnnal IL, Untere Donanstrasse, 23 HL, oddelek IV. Katalogi In zaznamki en gros za prodajalce gratis. ^mmmmaenaa—» Slovenska korespondenca. ————— -*§■ podrti salon #- fflinka ekorvaf, Sjubljana, Start trg BI. Veliko, zaloga dunajski damskih in dekliških slamnikov. tPopravila točno in najceneje. Žalni klobuki v veliki izberi. Nalnovelša izbera r. velikonočnih in drugih razglednic pismenega papirja in vseh pisarniških in šolskih potrebščin NARODNA KNJIGARNA £jubijana prešernov* ulica štev. 7. ALFONZ BREZNIK ačitelj Glas. Matice in edini zapriseženi strokovnjak c kr. dež. sodišča Lfa&lf&aa. Kongresni trg 15. 858 (Nasproti nunske cerkve.) Največja in najsposobnejša tvrdka in izposojevaL^a '&larlrjjey ln hunsonaje? na jngn Avstrije. — Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja, strun in muzikalije Edini založnik dvornih in komornih tvornic: Bosen-dorfer, H&lzl & Heitzmartn, FSrster, Ehrbar, Gebrflder Stingl, Rud. Stelzhammer, Czapka, Lauberger & Oloss. Hofmana fn Hofberg (amerikanski harmoniji). Obroki od E 15*— naprej. Najbogatejša izbira v vseh modernih slogih in lesnih barvah. Oglejte si klavirje z angleško ponavljajočo mehaniko. 10 letna postavno obvezna garancija, lfafeznnlna najnižja. Zamena najugodnejša. Uglat evanfe ter popravila strokovno in ceno. Ker imam zgoraj navedene prve fabrikate Izključno la faz za Kranjsko v zalogi, svarim pred nakupom lalzl-fikatov in navideznega „poletna" pri kričačih, ki se drznejo govoriti o »dobrem blagu", dasi nimajo ni jednega pomembnega fabrikata v zalogi. THE Vera American Shoe za gospođe in dame SO dospeli iz Amerike. atoston.MAS3.U.S.A. Edina prodaja čevljatnica Ljubljana S*knburgova ulica M 4. 18 DD 6005 38 6 it " Pf •O «0 <0 CaI 49