Pomen telesnih vaj za poklicno delo. Kakor v vseh modernih državah, smo tudi v Jugoslaviji nedavno dobili posebno ministrstvo za telesno vzgojo, ki bo skrbelo, da se bo tudi telesna kultura po vzorcu velikih zapadnih držav gojila čim bolj smotreno in med najširšimi plastmi našega naroda. Vse delo za telesno vzgojo je bilo do sedaj, razen pri Sokolstvu, v rokah sportnih in telesno* kulturnih društev, ki seveda niso imela sredstev in deloma tudi ne kvalificiranih moči za pravo sportno vzgojo svojih članov. Dnevni vzgledi kažejo, da je treba za današnji čas naglice in trdega boja za vsakdanji kruh, za čas nezdravih življenjskih pogojev v velikih mestih, neprimernih stanovanjih in zaduhlih delavnicah ter pisarnah železnih živcev in trdnega zdravja, če nočemo pasti kot žrtev razkrojenih živcev in uničenega zdravja. Moderna doba je za posamez« nika doba skrajnih naporov, ki jih lahko pre= naša le zdrav telesni in duševno polnovreden človek. Razen tega je poklicno delo običajno enostransko, tako da čuti človek, ki_ je zaposlen v poklicu, samo telesno ali duševno, da z gibanjem na prostem in vajami s telesom izravna svoje sile in se s tem ojači za vsak* danji posel, ob Itaterem si od dneva do dneva gradi pogoje za življenje, najprej za svoje in pozneje še za družinsko. Prvo škodo trpi nežrio človeško telo že v šolskih letih; večurno sedenje na dan polagoma zatre zdrav nagon za gibanje. Telo le počasi pridobiva na teži in močeh in edina doba, v kateri se razvija nemoteno, je poletje. Kakšna razlika je v tem oziru med letom in zimo, kaže najbolj nazorno razmerje v številkah, ki so 8 : 1 v korist poletja. Stalno in dolgotrajno sedenje povzroča dalje razna skrivljenja na hrbtenici. Zunanji znaki te škode so skrivljena drža, vdrt prsni koš in skrivljen hrbet ter razne druge zunanje hibe, ki jih je treba takoj uravnati s telesnimi vajami, ker ostane sicer telo pohabljeno vse življenje. Res je vse to vredno tehtnega pomisleka. če pomislimo, da so zdravniške pre^ iskave dognale, da ima med 100 dečki ali de= klicami nad 28 dečkov in celo 48 deklic več ali manj skrivljena telesa. Te telesne hibe se dajo odpraviti samo s čim češčimi in čim temeljitejšimi telesnimi vajami. Brez telesnih vaj in ob večnem sedenju se pojavijo tudi težje hibe v tvorbi kosti ali mišic, ki povzročajo v poznejših letih grbe, povešena ramena, šibkosti v križu in slabosti v nogah. Nič manj škodljivo kot sedenje je tudi predolgo stanje, posebno še v slabo prezračenih prostorih (pisarnah, trgovinah ali tovarnah). Okostje v stoječi drži preveč trpi in telo se sklanja tako dolgo, dokler trajno ne ostane ta'kšno. Stoječ človek mora po možno¦sti razbremeniti noge, da se telo drži samo pokoncu, ker so sicer neizogibne posledice v ploskih nogah, krčnih žilah, trdih mečih in povešenih ramenih. Moderne telesne vaje hočejo te škode preprečiti, ker je vedno boljše, če je mogoče hibo preprečiti kot zdraviti pozneje, ko se je že pokazala. V zadnjem času so velika podjetja v tem oziru že sama mnogo storila za svoje nameščence. Tvrdke svetovnega slovesa v velikih evropskih središčih dajejo svojim uslužben= cem po določenem načrtu priliko, da si lahko med delom krepijo telesne ude z gibanjem na prostem. Nekatere poznamo celo takšne, ki so zgradile za svoje ljudi umetne 'kopalne ba« zene, kjer si lahko vsak dan osvežijo telo in duha. Uspehi teh uvidevnih novotarij so res odlični. Izdelali so statistike, iz katerih lahko posnemamo, da se je zdravstveno stanje med uslužbenci takšnih podjetij že po kratkem času zboljšalo za 50 odstotkov. Vsa ta dejstva govorijo glasno, da so telcsne vaje za poklicno delo neobhodno po« trebne. Brez njih postane vsako človeško telo slej ali prej razvalina. Prav posebne koristi so seveda telesne vajc za duševnega delavca. Duševno delo ne porabi toliko fizične encrgije, zato pa tem več živčne sile. Te zaloge so vedno delj sveže, če se delo periodično mcnjava, to jc, če se duševno delo večkrat prekine in se v teh presledkih uri telo. Ce se pri tem duševni delavec izogiba prevelikih naporov in ne izčrpa preveč telesnih sil, se 'kri zopet živahnejše pretaka po žilah in volja do dela se — kljub navidezni časovni zamudi — izdatno stopnjuje. Zato je razum* ljivo, da človek po duševnem naporu rad pretegne udc ali vsaj zdeha. Vse to dokazuje, da sta telo in duh med seboj zvezana ce= lota, ki ju jc treba gojiti oba in skrbeti za prožnost obeh. Zanemarjanje telesa pomeni škodo za duha in obratno. Moderni človek potrebuje torej telesne vajc in z njimi svetlobe, zraka, solnca in gibanja. Solnce in zra'k ustvarita v človeku ono nepojmljivo ugodje, ki ga dviga nad vsakdanjost in zapušča v njem prijetno čuvstvo, Iki ga pozna samo človek, kadar so njegove mišice prožne in se gibljejo vse sile v njem. Srečen je oni, kdor ob pravem času najde pravo mero. Kajti samo iz ravnotežja med vsemi silami v človeku nastaja pravi, polnovredni in popolni človek. Vsak moderni človek mora doseči više'k delovnih sil, v vsako^ mur se mora pretakati živ tok življenja, ker le tako je lahko prožen, hiter, odločen in ob vsaki priliki prisoten z duhom. Človek po« trebuje vse svoje sile; če se preveč porabijo, jih jc treba nadomestiti, ker sicer ne more vzdržati v boju za obstane'k. Človeka morajo vzpodbujati vsi živi impulzi in po njem se morajo pretakati vsi živ* ljenjski toki. To je smisel in pomen novodobnih telesnih vaj za poklicno delavnost posameznika in družbe. Pot je torej za vsakogar jasno začrtana!