Raznoterosti. X Obleka človrštva. Glasom neke štatistike ainerižkega poljcdelskega ministrstva se od 1500 milijonov prebivalcev zemlje redno in dovoljno oblači le 500 milijouov; 750 milijonov se jih oblači povsem površno, 215 rnilijonov hodi pa brez vsake obleke, to so zlasti prebivalci v tropienih deželah. X Prebl-alstTO Berlina je od leta 1905 naraslo za 100.000 duš in šteje mesto sedaj 2,100.000 prebivalcev. X Rnska cenzura proti Tolstemn. Kakor poroča "Novoe Vreinja'1, je zaplenila ruska ceozura najnovejše brošure Toistoja : „0 prosveti, vzgoji in pouku"; ,,Mojemu bratu. kmetu"; »Zadnje sredstvo!" Vsa ta dela se po sodnein izreku uničijo. X Kako rpliva burva na čebele? V brusoljskem botaniskem vrtu so s poizkusi konštatovali, da sedajo čebele moogo rajše na cvetiee s pestrimi bojami, nego pa na mvadne cvetice iste vrste. Isto so opazovali tudi na umetnih cveticah, ki so bile spretuo skrite med pravim zelenjem. Vonj sam ne privlaei dosti cebel, nasprotno so jim jako priljubljeni lepo oblikovani cvetovi. Barva, oblika in vonj so trf" stvari, ki čebele najbolj privlačijo. X Sadjo in zdravje. Neki ugledui japonski bakteriolog ,je dokazal, da kislina limone, jabolka in drugega sadja ubija klice bolezni. Sok limone ali jabolka ubija bakeile kolere v 15 minutah, bakcile tifusa pa v pol ure, tudi če so bile dotične kisline zredčene. Ako se izcedi sok ene limoue v čašo vode, v kateri so bili bakcili kolere, in jo pustiš stati 15 do 20 minut, potem jo raoieš piti brez skrbi. ker so sicer nevarne kliee povsem izumrle. Isti soki ubijajo bakcile tudi drugih bolezni. — Omenjeni zdravnik pravi, da zredčeni sok limone čisti želodec, kakor da se izpere na umeten uačin, ako ne gre za mrzlično prehlajenje želodca. Kdor ima bel jezik, kdor ima aeugoden vonj v ustih, ozdravi, ako uživa sadje. X O negOTaiiju zob je pisal že Hipokrat okolo leta 400 pred Kristom, in v nekem grobu v Tanagri, ki je približno iz onega časa so našli tudi umotno zobovje. Italijauski arheolog Ernest Mancini je mogel po daljših preiskovatijih o zobni teliniki dokazati, da je bila že v starih časih jako razvita v Aziji, Egiptu, Fenieiji in pri Etruskih. X Carjcvo bogastro. Nedavno je izšel na Euskem ko l^dar, ki je uavajal carjeve dohodke. Koledar je bil takoj zaplenjen, vendar se je _vedelo za približno carjevo bogastvo ruskega vladarja. Car dobiva svoje dohodke iz državne zakladnice, iz earskih domen (nekdanjih cerkvenih zemljišč) in iz kabinetnih posostev. Iz državne zakladnice dobiva ear ua leto 30 milijonov kron. Nekdauja cerkvena posestva, ki so sedajllast ruskih vladarjev, imajo večji obseg kot vsa Iiska. Dve tretjini teh posestev so neizmerni gozdovi, in* samo iz gozdov Bclovec se proda na leto dva milijona kubičnih metrov drv. Najboljši vinogradi na Eusketn so earjeva kst, ki dajejo ria leto tri milijorie čistih dohodkov, nadalje so eaijevi najbogatejši rudniki, (vseh je nad 100). lz cerkvenih posestev se je izplaealo od Aleksandra I. do danes ruskim carjem 500 milijonov, a 106 milijonov so plačali odkupnine nekdanji kmetiški sužnji. Glavnice nosijo earju seveda ogrorane obresti. Kabinetna poscstva so tak.) relika kakor vsa BVancija. X Srbsko časopisje. Preteklo leto so imeli Srbi 225 listov. V Srbi.ji se jih je tiskalo 141, v Črni gori 6, v drugih srbskih deželah 65, v Ameriki pa 13. V Belgradu samem je izhajalo 96 listov, med temi 27 politiških in 5 književnih. v notranji Srbiji pa 44 listov. Po strokah je bilo 98 politiških listov, 15 književnih, 10 pedagoškib, 9 trgovskoobrtnih, 8 kmetijskih, 11 cerkvenih, 3 pravniški, 3 ženski 3 športni in 3 otroški listi. Pred petimi leti so imeli Srbi komaj 100 easopisov; po petih letih se je torej število šrbskih listov bolj kakor podvojilo.