116 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
Pojasnilo
^eprav je res, kot pravi Andrej Pleterski, da sem “izstopil iz diskusijskega vlaka” – ker pa~ ne vozi
nikamor in je vsako sedenje na njem izguba ~asa, {e posebej, ker ima eden od potnikov fiksno idejo, da ga
bo popeljal v ~ude`no de`elo Liburnijo – pa sem bralcem dol`an naslednje pojasnilo.
Moja obto‘ba, da je Andrej Pleterski priredil vir svoji interpretaciji in ki sem jo v ustnem pogovoru z
njim tudi umaknil (s priznanjem, da sem se zmotil, kot to navaja tudi Pleterski na koncu prispevka V ozi me
vlak v daljave v tej {tevilki Z^), se nana{a edino in izklju~no na njegovo interpretacijo toponima Glanegg.
Takole pi{em v Z^ 51 (1997) str. 111: “Pri tem bi dodal {e to, da je Pleterskemu primerjava Burkhardove
terminologije s poznej{o Janeza Vetrinjskega o~itno sporna, ni mu pa npr. sporno prirediti vir svoji
interpretaciji (povsem nedvoumni in doslej v historiografiji tudi nesporni Glanegg obeh vrinkov [vabske-
ga ogledala se je moral z vratolomno akrobacijo spremeniti v Tanzenberg/Ple{ivec, ker pa~ to ustreza
njegovi interpretaciji, da je kne‘ji kamen stal na mestu, kjer sedaj stoji vojvodski stol)”. Andrej Pleterski
res ni priredil vira svoji interpretaciji, zato pa ga je interpretiral tako, da je dobil iz njega tisto, kar je ‘elel
oziroma kar je potreboval! Zato se seveda ni odlo~il za po vseh kriterijih najbolj verjetno in edino resno
mo‘nost, da je Glanegg iz obeh vrinkov identi~en z dana{njim Glaneggom, ki se s tem imenom (Glanek)
omenja ‘e okrog 1150, ampak se je odlo~il za slab{o mo‘nost, brez ene same stvarne podlage v virih, da
bi se vrh, ki se ‘e 1247 omenja kot Tanzenberg, “lahko imenoval Glanegg”. Primer lepo ilustrira na~in
njegovega dela, s katerim je mo‘no iz zgodovinskih virov izcediti prav vse, kar se ‘eli ali rabi – ne glede
na to ali gre za Conversio Bagoariorum et Carantanorum ali pa za zahodni sede‘ vojvodskega stola, ki ga
je s prav antologijsko interpretativno metodo (primerjava z gorami z imenom Stol) uspel ne samo datirati
v zgodnji srednji vek, ampak ga hkrati {e celo umestiti v slovansko kulturno sredino.
Moje priznanje zmote se torej v nobenem primeru ne na{a na Liburnijo in druga v polemiki spro‘ena
vpra{anja, ki pa jih ne mislim {e enkrat na~enjati. [e vedno namre~ stojim za stavkom, ki sem ga zapisal
na koncu svojega prispevka (Z^ 53 (1999) str. 110), s katerim sem “izstopil iz diskusijskega vlaka”, da
“prepri~ani (Andrej Pleterski) ostajajo prepri~ani, ostali pa si lahko {e enkrat preberejo moj tekst (Z^ 57,
1997)”. K temu lahko dodam le to, da moje mnenje o (ne)uspe{nosti dokazovanja Andreja Pleterskega, da
je “do za~etka 9. stoletja ob Karantaniji v vzhodnih Alpah obstajala tudi slovanska kne‘evina Liburnija”
o~itno deli tudi ostala znanstvena javnost, ki se je v najnovej{em ~asu ukvarjala s karantansko zgodovino
in zaklju~kov Pleterskega ni sprejela (gl.: Hans-Dietrich Kahl, Der Millstätter Domitian. Abklopfen einer
problematischen Klosterüberlieferung zur Missionierung der Alpenslawen Oberkärntens, Stuttgart 1999;
Paul Gleirscher, Karantanien. Das slawische Kärnten, Klagenfurt 2000).
Peter [tih