(Z^utragje Izdanje.) 30. številka. V Trstu, v soboto dne 10. marca 1894. Tečaj XIX. „EDINOST" uhaja po trikrat na teden v sostih iz-.Unjih oh torkih, četrtkih in tobotah. Zjutranj« izdnnj« iz-bnja ob M' uri zjutraj, vpt-erno pa <»h 7. uri svečer. — Obojno i/ilaiij«> Htnn« : za Jnieu mi-Hiti' .t. —.HO, izve« AvstriJ« f. I Iv z» tri MM . . „ il.SO . „ 4,— za pol leta , • • » » * H.— za v»« leto . . „ 10 — „ » , 1H,— Na naroćbe brez j. Vložene naročnine s« r.e jemlje ozlr. Posamične številke se dobivajo v pro-ilajulnirah tobaka v TrttU po 3 nvč., »» Gorici po a nvd. Sobotno večerno izdanje v Ifutu S nf„ V Ooriri 41 nfi. EDINOST Glasilo slovenskega političnega druitva za Primorsko. (•jfluai *„ račune po tarifu * petitu; r a tiailov* z d"lielimi črkami se plačuje prostor, kolikor oblega ravadnih vrsti«, l'u-laim osmrtnico in j»vnezaliYali<, il<>-mači oglasi itd. ne računajo po pogodbi. V »i dopisi naj so poliljajo uredništvu : ulica ('asei-ma it. 13. Vsaki pismo mura biti frank orano, kar nefrankovana ho ne ■proj jmajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglasa spre-jeina tipravniitco ulica Casurma 13. Oilprte reklamacije io proste poštnine. m V 9e je pa našla in volitve ao razpisane na 27. dan februvarja. Predsednik omenja, da mu je poslanec F I e g o izročil interpelacijo na c. k. vlado radi tega, ker upravna sveta draguški in ao-vinjaški nočeta plačati občini buzetski svojih prinosov. C. k. vlada da se je izrekla že v prejšnjih zasedanjih, da ne nore nič storiti v tej zadevi ter da on ne pripusti te interpelacijo t razpravo. (Glasovi manjšine: Oho! Nezaslišano ! Nekaj novega! Nov pravilnik ! Vladni zaatopnik vsprejemlje interpelacijo pri predaedniku). O namerovani železnici Trs t-P o-reč-Kanfanar poroča posl. Venier. Mej razpravo se je oglasil tudi posl. dr. Lagi-nja izjavljajoč v svojem in svojih aodrugov imenu, da bodo glasovali aa predlog železniškega odseka. Njegov idejal bi bila sicer druga proga, katera bi šla od Umaga preko srednje Istre do Lupoglave, potem akozi Ucko na Reko; to bi bila proga, po kateri bi se Istra vezala s Hrvatsko in Ogrsko, in katera bi bila koristonosna. No, kar ie ni, lahko še bo. On in tovariši hočejo glaaovati tudi za progo Trst-Poreč-Kanfanar, ker so uverjeni, da Želesniee donašajo vsikdar velike koristi v materijalnom in kulturnem obziru. Pridržuje al pa pravico, tekom razprave o pojedinih točkah naavetovati primerne popravke, osobito kar se dostaje pravičnejše razdelitve prispevkov pojedinih občin. (Dokler jo dr. Laginja govoril hrvatski, bilo je ališati na galeriji kašljanje, vzkliko in smeh ; ko pa je pričel italijanski, nastal je takoj mir. Po daljši razpravi vsprejele so se nastopne točke; 1. točka, katera določa, da dežela, oziroma občine vzamejo nase svoto 700.000 gl., se je vsprejela soglasno. 2. točka, s katero so nalaga deželnemu odboru, potruditi se pri c. k. vladi, da se z gradnjo prične čim preje, in da se, ako je le mogoče, zniža svota 700.000 gld., vsprejela se je soglasno. Pri 3. točki predlaga dr. Laginja, da bi ne vzeli ravno 700.000 gld. na posodo, ampak da bi se nasproti državi obvezali pla- PODLISTEK. Lepa Anka. 07) Hrvatski spisal Avgust Š « n o h . Poslovenil f'eter Aledrelfek. (Dalje.) „Čaj P* vpraša začuden baron. „('aj,1 dostavlja vznemirjeno Lackovič. „Čaj, da, čaj !a pritrdi strastno duhovnik. „S tim se hočem proslaviti. Pijmo na moje zdravje, gospoda ! Bog živi edinega sinu mojo matere. Ste-li izpili P Ste. Prav. Zakaj so čudite, gospod P1 „.laz mislim, velečostiti*, ročo Oimar, „da se ta rastlina ne da presaditi v naše krajo, ker bi jej ne ugajalo podnebje." „Jaz sem tudi tega menenja*, pritrdi Lackovič, kimajoč z glavo. „Operita si jezik, gospoda, n kupico vina, operita jezik. Tako! Jaz protestiram svečano proti Vajiemu dvomu in z noovržnimi dokazi pobijem Vajin dvom. Mi pijemo tukaj vino. Kaj je rastla vinska trta od začotka sveta v naših krajih P Ni. Cesar Prob jo je dal tukaj naaaditi. In zakaj ne bi dal presaditi čaj duhovnik JuukovičP Mi kadimo tobak, respec-tive Snofamo ga. Vprašam Vaju, ali ho kadili čevati toliko na loto, kolikor bi odgovarjalo obrestim to ali nižje ivote. Ta točka se je potem res premenila po nasvetu dra. La-ginje, ter »sprejela potem soglasno. Pri 4. toćki, katera govori o prinosili pojedinih občin, predlaga dr. Laginja, da bi se večji doneski naložili tistim občinam, katere dobe postajo, ali ki niso oddaljene nad 4 kilometre od postaje; v nižji razred pa naj so uvrste vso tiste krajno občine, skozi katero bode tekla železnica. Za ta predlog je glasovala samo manjšina in od večine dr. L i u s. Pri n. točki predlaga d r. L a g i n j a, da bi se z ozirom na 70 občinskega pravilnika morali povprašati vsi davkoplačevalci v pojedinih občinah glede prispovkov. Tudi ta Laginjev predlog je padel. Pri naslednjih točkah so se nasvetovale le neznatne premembe. Konečno jo dr. Venier predlagal, da se izreče zahvala namestniku in ministru trgovine. Za ta predlog jo glasovala samo večina, manjšina pa je obsedela. Na predlog posl. Gambinija so je seja pretrgala in nadaljevala ob 6. uri zvečer. V vočerni seji jo odgovoril vladni zastopnik na interpelaciji dr. C o s t a n t i n i j a in dra. D u k i č a radi volitev v občinski in upravni svet v Pazinu. Posl. M a n d i č čita interpelacijo na deželni odbor radi imenovanja članov okraj-nim šolskim svetom, slasti V i 1 j e I m a O r o s m a n n a. Deželni odbor, kateri ima pravico imenovati po tri člane v okrajne šolske svete, imenuje vsikdar le može italijanske narodnosti, ali vsaj italijanske stranke, ne ozirajoč se ni najmanje na može hrvatsko ali slovenske narodnosti, da-si je znano, da je prebivalcev te poslednje narodnosti več nego prve. Verodostojne osobe zagotavljajo celo pod* pisanim, da je za predstoječo šestletno dobo imenovan članom šolskega sveta okr. voloskega — kateri ima skoro izključljivo hrvatsko in slovensko prebivalstvo — poleg dveh drugih mož italijanske stranke tudi nadučitelj Lovranski Viljelm Grossmann, proti kateremu je že bilo toliko opravičenih pritožb a hrvatske strani, da je bil sklenil o. k. deželni šolokj svet, promestiti ga od tam. To ja taka pristranost in brezobzirnost do hrvatsko-slovenske narodnosti, da bo podpisani prisiljeni vprašati slavni deželni odbor: Kako opravičuje tako strankarsko posto* paujo pri imenovanju članov v okrajne šol- stari hrvatski bani za čafta tatarsko vojno P Niso. To rastlino je prinosi iz Aiioriko glasoviti Nicot, a zdaj jo sadi vsakdo, kdor ima dva prsta zemljo. In zakaj no bi sadil čaj duhovnik Junkovič P Pijmo gospoda I Na zdravjo nas vseh ! Da Vam navedem najpopularnejši primer. Krompir, gospoda — krompir 1 Ali ga ne jeste vsak dan z brželico P Klonite H, da je to dote evropsko civilizacije P Ni. Tudi krompir ao prineali čez morje. Iz vsega tega razvidit« per analngiam, da ro Čajev ovet lahko presadi v našo zemljo.' „Ali, oprostilo, veločeatiti gospod" — pretrga mu govor nekako razdražen Otmar, med tem, ko jo Lackovič kimal z glavo pri-trjevaje Čudni argumentaciji. „Vi, gospod baron, ugovarjate mojeuiu načrtu P" nadaljuje zvito Junkovič. „Vi? Od Vas nisem pričakoval ugovora. Ko bi mi ugovarjal kak konsorvativec, ki gleda po strani vsak napredok in razvitek in ki ne vorujo v kak napredek, katerega rodi novi vek ! Ali Vi, gospod baron, ki sami snujete veliko tvornice za svilo I P" „Ali prosim, gospod Junkovič !* „Ki zidate veliko tvornice za ocet — * „Ali goHpnd Junkovič !' ske svete, »osebno pa imenovanje sedanjega nadučitelj« v Lovranu, VHjelma Grossmanna, v okrajni šolski avet v VoloskemP Poreč, dne 10. fobruvarja 1H94. Matko Mandič, Slavoj Jenko, Vek. Spinčič, dr. Dukič, D. Sersič, Fr. Flego. Sprojemši to intorpelacijo obljubil je prodsednik, storiti potrebno, da pride v ustavno razpravljanje. (Konec poročila o tej seji sledi) Politiške vesti. Driavni zbor. V seji proračunskega odseka dne 8. t. m. izjavil je naučni minister, da smatra vlada sa svojo dolžnost, „obzirati se primerno na kulturno potrebščine posamičnih narodov*, kolikor to dovoljujejo finančna sredstva. Toda okoličine, v katerih je nastopila sedanja vlada, silijo jo, da se ogiba vsega, karkoli bi utegnilo poojstriti narodna nasprotitva. Glede slovenskih vsporednic na Celjskem gimnaziju rekel je minister, da na-merja proiskovati to zadevo in potem na temelju — kakor se nadeja on — po volj neg« vspeha poizvedovanj, predloži poslavodajstvu konkretne predloge. Posl. Šuklje izrekel je svojo zadoščenje na ministrovih izjavah glede Celja. Posl. Heilsberg priporočal je vladi toplo, da ae ne dotika aedanje uredbe srednjih šol. — „Gospodarski odsek" vsprejel je v svoji seji istega dne bres sprememb vladino predlogo gledd začasne uredbe trgovinskih odnošajev s Rusijo ter sklenil, priporočati v državnem zboru nujnost glede razprave o tej zadevi, —■ Odsek aa uravnanje valute sklenil je pričeti podrobno razpravo o predlogih, dc-stajujočih se valute. Finančni minister dr. Plener obrazložil je, da je popolnoma v smislu sedaj veljavnih sakonov o kovanem denarju, ako se nadomestijo papirnsti goldinarji s srebrnimi kronami. Popolnoma nerazumljiva pa je bojazen, da bi se posojilo v zlatu uporabilo deloma jednostavno sa blagajniški promet, kajti zakon izza leta 1892. določa izrečno, da so mora nabavljeno zlato uporabiti v uravnavo valute. Avstra-ruska trgovinska zveza. Odkar jo Avstrija politiSka zaveznica Nemčije, ni ga skoraj koraka, da bi ga ne posnela naša vlnda po uzoru svojo nemške sestre. Kar koli ukrenejo v Nemčiji, preide kmalu tudi v Avstrijo. Enaka je tudi z avstrijsko-rusko trgovinsko zvezo. Stoprav, ko se jo Gormanija dogovorila s Rusko sa mejosobno trgovinsko „Ki mislito kopati srebro in zlato po Zagorji — * „Sic ost" — zibljo se Lackovič veselo na stolici — „pogodil si amice Baltazar, da baron misli kopati srebro in zlato." Ubogi baron so je potil; brisal si jo pot s čela z lepim rudečiiu svilenim robcem. Duhovnikov poglod so jo srečal z baronovim, in baron je starčka dobro razumel. „Živili, gospod baron! Živio Vaš pod-v/eten duh! lzpijmo to kupico! Vom, da mi ugovarjate lo za šalo. Vi gotovo razumete moje podvzotje, Vi, ki sto sami izkušen gospodar, Vi, ki sto kot huzar bili daleč po svetu t O, no branile so, pravila mi je o tem Vaša premilostljiva teta, presvitla gospa grofica M-haljevička." Ubogi baron problodi. Špičasti brki se mu tresejo. Sprevidel je, da ga ima duhovnik popolnoma v rokah. „Prosim, volečestiti gospod", pristavi baron bolj uljudno, „niste mo prav razumeli. Jaz no rečem, da Vašo lepa misel se ne spo-nose, oolo veselim se, hotel som samo reči, da bodeto imeli mnogo zaprek,* „Pustite mo v miru, jaz sem svoja delo že puakusil s prijateljem v vrtu milosrčnih bratov.* pogodbo ter se je ista žo predložila v nemškem .Reichsrathu*, oživeli so tudi dogovori mej Rusko in Avstrijo in kakor poročajo z Dunaja jo trgovinska pogodba mej obema državama lo gotova. Ker pa ni možno tako hitro skleniti iste, predložila je vlada drž. zboru provizorično pogodbo za tekoče leto. Namera slavne vlade je gotovo lepa in drž, zbor sprejme gotovo predloženo mu prodlogo, a čudno je na vsej stvari to, da je prišla zopet ta misel iz — Nemške. Kdo bi bil mislil na tn, ko jo še nedavno vihrala carinska vojna mej Nemčijo in Rusijo? Kdo bi bil pričakoval, da tako hitro neha ta vojna. In vendar se jo zasukalo takn, kar nam služi v dokaz, da je prišla Nemčija do spoznanja, da gospodarska vojska z Rusijo ni šala. Trgovinska pogodba, tako upamo, približa tudi Avstrijo k Rusiji, ter da se razpršijo oblaki mej obema državams, katere provzročajo do-bropoznani krogi iz golega sovraštva do Slovenstva, Naročena dsmonitracija. Naši čitatelji vedo, da se je minolo nedeljo vršil v Budimpešti „veliki ahod liberalnih katoličanov", kateri je demonstroval v prilog eorkveno-politiškim predlogom ogrsko vlade, sosebno pa sa civilni zakou. Koliko so vredni sklepi tega „velikega shoda", priča najbolj okolnost, da so je vsem udeležencem dovolila prosta vožnja v Budimpešto. Msrsikdo je toraj porabil to priliko, da si prav v cono ogleda lepo glavno mesto madjarskega globusa. Vsa komedija je stala 100.000 goldinarjev ; 60 tisoč so zložili bogati Židje — pardon, liberalni katoliki — ostalih 50 tisoč pa jo dal dis-posicijski fond. Tako so dela javno mononjo. Nemški driavni zbor. Trgovinski odsek vsprejel je v svoji soji dne 8. t. m. s Iti glasovi proti 12 vso trgovinsko pogodbo z Rusijo. Narodna požrtvovalnost v Švici. Švicarske zavezno države zahtevale so nodavno narodnega posojila v znesku 15 milijonov frankov za upravne stroške. Namesto zalitovanih 15 milijonov, podpisanih je .'J7I milijonov. Tako poročajo iz Brna dno 8. t. m. Bomba V Rimu. Dno 8. t. m. zvečer razpočila se je bomba pred poslansko zbor-uico, potem ko je bila soja že končana. Ranjenih bilo je 5 oseb, razbita pa so vsa okna na poslopju. Jeden ranjenih izjavil je, da mu jo nepoznan človek izročil mal zaboj-čok, v katerem je bila baš bomba. Razstava v Rimu — pogorela. Dno 8. t. m. razpustil se jo odbor 7.a razstavo v „Tako P* čudi se baron, „rad bom družabnik Vašega podvzetja." „Jaz tudi* — pristavi voselo Lackovič, kateremu so je mračilo pred očmi, ne toliko radi silnih podvzetij, kolikor radi vina. Vsi trije — baron od jozo — so začeli vinom pridno zalivati novo zvezo za pridelovanje kinežkega čaja na Hrvatskem. Na dolgo in široko so razpravljali o prodaji čaja. Lae-kovič so je bil tako razgrel, da jo smolo trdil, da se bodo iz Hrvatskega izvaževal čaj celo v Kino mcBto iz Kine na Hrvatsko. Vino jih jo zelo ugrolo, Lackoviču so metulji svil-nega prolca mrgoleli pred očmi, a baron, vpleten v kolo, začel je prazniti kup'co za kupico od samo jeze. Lo stari Baltazar je pazil, da ga ne zmaga vino. Lackovička in Anka sto so čudilo kričanju v očotnvoj sobi, a niste hotelo motiti gostov. Stari duhovnik ustane. „Vedol nem, da mojo somo no pado na norodovita tla. No, končajmo. PojutrAnjem moram iti k gospoj grolici Mihaljovički raJi važnih opravkov. No Lsckovie, prinosi ho vina, a prosim to, pojdi sam v klot po nje." „Grem, grom", — reče e\udvokat, prime steklenico in gre. (Dalje prih.) Rimu, obžalujoč, da je posl. komora odrekla relt'i hvojo moralno podporo razstavi, katera naj bi proslavljala 25!etnico „osvubojenja* Kima. Odbor imenoval je zajedno poaebni odsek, ki naj isvrii likvidacijo. Bolgarska proti Turčiji. Dne s. t. m., to je na obletnico pogodbe pri Sv. Štefanu (po končani tadnji rusko-turški vojski), napadli so bolgarski listi Turčijo jako brezobzirno. Pisali so, da protestujejo proti turški oholosti, kajti mnogo Bolgarov „vzdihuje Še pod turSkim jarmom*. Splofino se zatrjuje, da bolgarsko časopisje ni pisalo nikdar se tako sovražno proti Turčiji, odkar obstoji nova liulgnrska. Različne vesti. Odbor pol. druitva „Edinost* imel bodo svojo sejo jutri v nedeljo ob 10. uri predp. v prostorih „Del. podp. društva". Ker so važne stvari na dnevnem redu, naproseni so pg. odborniki in njih namestniki, da ee v polnem itevilu udeleže te seje. Zadeva Spinčićeva. „Reichspost* javlja, da se je Spinčiču priznala mirovino, ki znata fio jedenkrat toliko, nego bi znašala v razmerju njega službenih lot. lati list dostavlja, da Spinčić uživa obče apoitovanjo zbok lastne mu poštenosti in možke neustrašljivosti, s katero zastopa koristi svojega naroda. Zajedno čestita „IUichspost" Spineiću na pravičnem vspeliu, kakor tudi naučnomu ministru, da se jo tako rezko odločil popraviti krivico, katero je zakrivil njega prednik. Prav iz srca nam pa govori omenjeni list, češ, da nikakor no zadošča, da so tako načelno imunitetno vprašanje reši le privatnim potem, kakor da bi šlo tu samo za zasebne koristi jednega potilaiica, ampak rešiti bo mora jedenkrat sa vselej, načelno, ▼ parlamentu. Pijanist Anton Fosrster, o katerem smo podrobneje poročali v večernem izdanju 27. številke, priredi danea zvečer ob 8. uri koncert, v dvorani tukajšnjega Schillerjevcga dru&tva. Žo vspored sam — priobčili smo ga v četrtek — nam kaže, da se nam to pot obeta zares izvanredan užitek ; obsega namreč prekrasne in velezanimive točke. Omenimo nuj lo Schubort-Lisztovo „Popotnikovo fantazijo«, katero je prav malokedaj slišati, in pa dve skladbi mladega ruskega glasbenika Hapolnikovn. Fooratcr je dno 1. t. m. kon-certiral v Ljubljani in 8. pa Zagrebu tor je bil v obeli mostili sprejet z najvećim navdušenjem. Vsi ljubljanski in zagrebški dnevniki poročajo neobičajno laskavo o zadnjih Foer-»iterjevih nastopih, jednoglasno hvaleč njo-govo tehnično dovršeno, globoko premišljeno in čutapolno igranje na glaaovirju. Opozarjamo torej naše čitatelje šo jedenkrat na Foeraterjev današnji koncert in upamo, da naše občinstvo — kolikor so ga zanima za glasbo — ne zamudi to prilike slišati umet-nika-rojakn, katerega postavlja v prvo vrsto celo tuji svot med vsemi živečimi pijanisti. Italija in Trst. Finančni minister Sonnino razložil jo minoli teden strmečim italijanskim poslancem in vsomu svetu pravi finančni položaj Italije. Da tam doli gnije že davno, to smo vodeli iz poročil Časnikov ; a da bi bil položaj tako resen, verjel ni skoraj nikdo. Državni proračun kaže za tekoče leto 177 milijonov lir primaukljaja; vsa Italija jo z davki že preobložena ter izBesnna, da ni skoraj možno še kaj višati. Sonnino priporoča nokatore nove davke in skrčenje nekaterih troškov, da se doseže ravnotežje. Povišati bi bo morala mej druzimi tudi vhodna carina na moko in močnato izdelke — toraj na najpotrebnejši živež. Zajedno bi se moralo znižati obresti od državne rente od 5 na 470; ako bi so poleg tega skrčili nekoliko troski za oboroževanje in vojsko, doseglo bi se morebiti ravnotežje v državni bilanci. Moj vsemi nasietovanimi pomočki jo provzročilo zni-nujvečji odpor žanje obresti od rente. Italijanska ronta je bila nedavno jako cenjena in v Trstu samem imeli bo jo rajši nego avstrijsko. S tem so v Trstu neodrešenci izpolnili svojo „narodno" dolžnost. Trst je bilo j< dno najglavnejših tržišč za italijansko rento. Namera, da se tej renti obresti zmanjšajo, poparila )e zelo tržaške Lahe ter posebno zudelu ob občutljive živce židovskih kapitalistov, ki so s tem prizadeti. Glavni njih organ „N. Fr. Presse" izbruhal je že ves svoj žolč nad nehvaležnostjo Italije. Proti temu izbruhu ne je mej Avstrijskimi luškimi časniki oglasil menda samo tržaški „L' Indi-pendente", dočim drugi molče ali pritrjujejo imenovanemu židovskemu glasilu. Vendar je pa Italija s tem svojim sklepom nekako napovedala svoj — gmotni polom. C. kr. poštno in brzojavno ravnatel^ttv* nam javlja: Dne 10. marca t. I. odpre se zopet vFrančičih v Istri, okraj V o-loško, poštni urad, ki se bode pečal a pisemsko in vožno poŠto ter ob enem sluiboval kot nabirslnica poštno-hranilničnega urada. Zvezo bode imel a poštnim uradom v Ha-tuljah po poštnem selu. Prodana lekarna. Lekarno „Marija pomagaj" v Ljubljani prodal je te dni nje lastnik g. Uirschitz Iekarju g. Edvardu Svobodi ▼ Trzjniecu na Siležkem. Kakor poroča „Slov. Narod", preseli se novi lastnik lekarne v Ljubljano. Rojansko posojilno in konsumno druitvo imolo je meseca februvarja 4095 gld. 63 kr. dohodkov in 40G1 gld. 63 kr. troškov, vkupe 81B7 gld. 2(1 kr. Pristopilo je 10 novih zadružnikov. Reservni zaklad se je povišal za 12 gld. 20 kr. Opozarjamo slovensko občinstvo v mestu in na deželi na to koristno društvo. Posebno jo priporočamo trgovcem na deželi, koje lehko zalaga s raznim blagom na debelo, po ugodnih conah. Ceniki pošiljajo se na zahtevo. Izpred porotnega sodiiča. Dno 8. t. m. vršila se je tiskovna pravda proti g. Matku Mandiću, uredniku „Naše Sloge" in g. Ivanu Turči ću, pomorskemu kapetanu, ia Lovrane. Tožil ju je vodja ljudske iole v Lovranu, učitelj Viljelm Oroaemann zaradi žaljenja na časti vsled raznih dopisov is Lovrana, katere j* P>8«1, kakor sam prizna, g. Turčič in katero je objavil g. Ifandič v »Naši Slogi*. — Ker ata gg. obtoženca uvidela, da se po ob-stojočih razmerah ni možno ogniti obsodbi, poravnala sta se s tožiteljom Grossmannom, Včeraj je bila razprava proti 23tetni dekli Ivani Volk ii Štorij, zatoženi dttomora. O tej razpravi sporočimo nekoliko obširnejše v večernem iidanju. Policijsko. Lloydovemu mehaniku Her-minuju Schhvyju, stanujočemu v Kjadinu it. 174, ukradel jo neznan lopov is umivalne omare 21 gld. v gotovem denarju, v tem, ko je ostalo stanovanje odprto le nekoliko minut. Čudno nam ie vidi o tej tatvini, da g. Sch. spravlja svoj denar — v umivalnik, in da je dotični tat to znal. — Perici Pavlini Ca-harija, stanujoči v uliei della PielA hit. 2, ukradel je nekdo i nje stanovanju visečo ogrinjačo, vredno 4 gld. Bržkone jo jo odnesel 1 Slctni težak Edvard C., ki je priiel „obiskat* nekega svojega znanca, stanujočega pri Cahariji. — 25!etnega mornarja Jakoba T. is Slatine so zaprli, ker je baje dlje časa kradel na parniku „Vila", karkoli mu je prišlo pod roke atvarij neznatne vrednosti. Nesreča v novem pristaniiču. Dne 8. t. m. dop. padel je 571etni težak Ivan Ber-gatnatco raz pomol it. 2. v novem pristanišču v morje. Bergamasco bil je popolnoma pijan. Četudi so ga prihitevii mornarji urno izvlekli is neprostovoljno kopelji in ga odnesli v bližnje skladiiče ter pozvali zdravnika, našel je isti ponesrečenega že umirajočegs. Truplo Rergamascovo odpeljali so v mrtvašnico pri sv. Justu, potem pa na pokopališče pri sveti Ani. — Poskuien samoumor. 3«Ietni trgovski agent Rudolf Jeršan, stanujoč na trgu S. Gio-vanni hit. 2, hotel se je dno 8. t. m. zastrupiti na javni ulici vštric kavarne „Vesuvio* (na vogalu Corsa in ulice S. Giovanni), ii-pivši steklenico vode, v kateri je bil raztopil glavice žvcpleoic. Opazili so ga pa razni ljudje, ki so ga spremili k zdravniški postaji, kjer so ga v kratkem spravili izven nevarnosti. Jersan hotel .ie je otroviti menda zaradi denarnih neprilik. Slike iz Italije. Kakor poroča „Gazzetta Picinontese* se tolovnjstvu grozno množe v Siciliji vzlic obsednemu stanju in izvršenemu razoroženju. K»pi, umori, tatvine, požiganja bo na dnevnem redu. V treh dneh se je dogodilo osem takih zločinstov. Posestnika Loo Sardo so nnpadli brigantje ter mu ugrabili 11.000 lir. Pri Girgouti ao napadli in oropali odvetnika Damianija. Pri Cataniji so udrli v hišo zakonskih Rusto, a ker niso našli ničesar, kar bi bilo kaj vredno, so pretepli moža in žono tako, da težko okrevata. Visoka starost. Včeraj je umrla tu 93 lotna gospodičinn Josipina Ilulzknecht. K napadu na Acquedottu, o katerem smo sporočili v zjutranjem izdanju dne 8. t. ra., pripomnim.i, da se je ranjenemu mesarskemu pomočniku Sternu obrnilo nekoliko na bolje. Koledar. Danes (10): 40 mučencev. — Jutri (11.): 5. postna (tiha) nedelja. Ileraklej. V ponedeljek (12.): Gregorij, p. — Mlaj. — Solnce iside ob 0. uri 29. min., tatoni ob 5. uri 51 min, — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 6 stop., ob 2 pop. 11'5 stop. Poziv. Jutri v nedeljo dne 11. t. m. ob uri zvečer bode v prostorih „Del. podpornega društva" posvetovanje radi volitve novega odbora. K temn shodu so vabljeni vsi udje in udinje imenovanega društva. Ivan II v a s t j a, načelnik. NajnovejSe vesti. Dunaj. (Poslanska zbornica) Vluda je predložila začasni proračun sa april in maj, potem zakon radi prisvojitve javnih skladiič in hangerjev v novem tržaškem pristaniiču. Posl. Biankini interpeiuje vlado radi razprav z Francosko glede znižanja carine za uvoz francoskih vin. Poslanska zbornica je vsprejela po kratki razpravi začasno uredbo trgovinskih odnoSajev s Rusijo. Posl. lforaev je izjavit mej razpravo, da njegeva stranka pritrdi trgovinskim pogodbam le v tem slučaju, ako se no sklenejo posebni veterinami dogovori z Rusijo in Rumenijo. Dunaj 9. Temeljna načela volilni pre-osnovi, katere je izdelala vlada in ki služijo v podlago posvetovanjem v koaliranih klubih, določajo: Na dosedanjih volilnih razredih ni smeti premeniti ničesar, ni kolikor te dostaje razdelitve mandatov, ni gledć pogojev za volilno pravico. (Ilvala lepa za tako „reformo"! Op. ur.) Volilno pravo se raaiiri s tem, da ae osnuje nov volilni ruzred, v katerega pridejo samoopravičeni avstrijski državljani, kateri so že pred razpisom volitev stanovali v volilnem okraju in ki so ali obiskovali kako srednjn šolo ali pa kako obrtno iolo, katera nadomeSča dokaz sposobnosti sa kako rokodelsko obrt, ali kako kmetijsko iolo, ali ki so dosegli pravic,) jednoletnih prostovoljcev, ali ki najmanje dve luti že pripadajo kaki bolniški blagajni, ali slednjič, ki ie dve leti plačujejo kak cesarski davek. Število mandatov ia ta novi volilni razred znaša 43; od teh bi spudato na Čeiko in Galicijo po 10, na Nižje Avstrijsko in Moravsko po 4, na Štajersko in Tirolsko po 2, na vse druge kronovine po 1 mandat. Neposredne volitve v dosedanjih kmetskih volilr.ih okrajih in v neaestnih volilnih okrajih novega volilnega razreda naj se uvedejo ie tam, kjer se d e-želni z a s t o p izroče ia to. Madrid 9. Ministeratvo jo odstopilo. Sa* gosta je dobil sopet nalog sestaviti novo mi-nistorstvo. Trgovinski brzojavi. Budimpatta. PSonlea za spomlad 7 24-7-STI, z* jesen 7*49-7'50, Koruza na maj-juni 487—4'8.H --•— Oves za spomlad tl*82-6 8l. P&onlea nova od 77 kil. f, 7*30—7*35, od 78 kil. f. 7-40-7*46, od 79 kil. f. 7-50-7 55. od 80 kil. f. 7 60-7-6», od 81 kil. for. 7*70' -7 75, 10. 5-80 "5-80 j oves novi 6 95-7 40. Ječmen H'65-9-2.1); proso 4'10-150. Srodne pouudbe pftonice, povpraševanje mirno. Prodalo se je 15.000 intit. stot. po stalnih conah. Vrcmo lepo. Praga. Nornlinirnni sladkor: nespramenjon. /a februar 1H-MO, april 18 75. Z* maj Iti-HO. Nova roba september l5*Hi, brez zanimanja. Budimpešta. Špirit, lti.50—i7* —, mlačen Hivre. Kava Santo* good averuge za m ure 102 50, za juli 0715. Hamburg. Santos good nverugu za marc f. 81*25, maj 80 50, sopterabur 77*25, trg miren. Dunajska borsa O. maroa 1B94. danes vćoraj Državni dolg v papirju .... 98*20 98*35 „ .v srebru .... 98*— H8*M Avstrijska ronta v zlatu . . . 120-75 119-85 „ v kronah . . 97*70 97 70 Kreditne akcije.......HA8-75 368 75 London 10 Lst........ 124.70 124.70 Napoleoni.........991 9901' 100 mark........ . 6HI5 60 97'/, 100 italj. lir........ 43-37'/, 43 25 V najem se dajo za prodajalnioo in gostilno pripravni prostori v poštni hiši pri farni cerkvi polog državne ceste v Sen o ž oča h. V pritličju so 4 solio, kuhinja, klet in majhen vrt; ako potreba tudi še 2 sobi v prvem nadstropju. V hiši nahaja se tobakarna. Natančneje zve se pri lastniku Ivami Kraker-jn v Senožečah. (8) Poslano.4) Poroča mi, da Fran Bere« it Dorn-berga hrdi z dvema tovnriS<«ma okoli členov bank« „Slavije" nagovarjat jih, naj prestopijo k tržaSkej zavarovalnici .Kiunione Adriatica", Pri tem ha vsi „trije tovariSi' poslužujejo raznih sredstnv, da bi kar najbolje mogoče odvračali občinstvo od banke „Slavije" Z ozirom na to čutim se dolžnsg* naznaniti, da je bil Fran Berce odpuSčen iz službe p r i h a n k i „8 1 a v i j 1- p o t e m. k o j e posebnim načinom izvabil is mene p n" k o tristo goldinarjev t«r me tako zato svoto oškodoval. V Ljubljani, dne 3. marcija 1894. Iv. Hribar, generalni zastupnik banke deželni poslanec. plavijo' *} Za članke pod t«m naslovom no odgovarja uredništvo. SVOJI K SVOJIM! Gostilna „Stoka", poleg kavarne „Fabris", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vinr istotako jo kuhinja izvrstna. Prodaja tndl vino u« debelo, tako meščanom, kakor na deželo, Cl. Gostilna Josipa Katalana v Rojanu, „Pri dvanajstih murvah", priporoča se slavnemu slovenskemu občinstvu k« obilen obisk. — Točila ie bodo aamo đo* luvratna vina. 104 3.1 Mlekarna Frana Griine n« Notranjskem (Via Campanille ▼ hiil Jakoba Brunnerja »t. 5 (Piazza Fonteroiio). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 14 kr. liter ne-dosredno ii St. Potra, svež« (frlina) smetana. Martin Krže, Piaz» 8. Giovanni it. i. , ima trgovino z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. Cl. Naznaniara si. občinstvu, da sem odprl Via Laisantto vMChlo it 12 prodajalnioo sadja »n Mlanjava. Prodajam tudi vino v atoklon.* cah, mlako, amo-ta®o i. t. d. Obetam dobro postrežbo, ker imam veliko zalogo blag« I. vrste. Priporočam s« al. občinstvu za obilen obiBk. Z vetepoitovanjem 52 27 Milni Furlan. jedilnih stvari po jako nizki c*ni. Prodaja farna Piaiza della Cueraa it. I (uhod Via Shega). ei. Kavavni »Commarolo« in ,Ta d a v. oo* v ulici Caserma, glavni shajališči tržaških iJ!o-veneor vseh stanov. Na razpolago to časopisi v rasnih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar. B. Modic in Grebene, in Via Maova, opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega! ata klanega, lončenega in ieleznega blaga, podob in kipov v okra&onje grobnih spomenikov. Cl. vpisana zadruga z omojenim porošt vom v Hojanu pri Trstu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato pre> surlljeio (v ulici Belvedere it. 3) pristopno zadružnikom in nezadružnikom, koji prvi ao deležni letnega čistega dobička. Priporoča tudi svojo društveno krčmo v Rojanu (poprej Piertotovo) 10 minut oddaljeno od mesta, z obširnim senčnatim vrtom in dvemi dvoranami, kjer ae točijo izborna domala vina. ta ran, pivo v ataklontoadi itd. Točna postrežba ■ gor-kitni in mrzlimi jedili. Priporoča tudi avujo v Rojanu (poprej Pertotova) kjer se prodaja govejo In telečje mešo, po najnižjih tržnih cenah Priporoča ae slavnemu ob' činutvu in udom. Novi člani se so rodno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtok od «—7 ure zvečer in ob nsdeljali od 8—10 ure predp. 104—5 Pekarija! se dit v najem, n« deželi v jako pripravnem kraj«, tik farne corkve in štiriraziodno šolo, kjer ni do sedaj nobenega poka. — Kje, pove uredniitvo tega Usta! (5) Josip Errath v Mokronogu na Kranjskem prodaja oroho po a. gl. 17 — novo olivo po a. gl. 8 — namizna jabolka po a. gld. 12 — delavakl olr po a. gld. KU — sveža itiraka JaJoa v zabojih z 1440 komadi po najnižjih conah. (>0 Konj na prodaj 4 leta star, 153/4 pesti visok, dober za vse, vozi snin in s parom, lflpe nošnjo in ilobre krvi. Barve jo kostanjevorujave. I Kje? pove uredništvo tegn lista. (9) ljHBtnik politično diušivo „KdinoHt". — kduvuli-lj in odgovorni urednik : Maks Cotič. — Tinka Tiskari a Dotcuc v Trstu.