^oitniiMi fiitA^m f cotovtnL
Leto XII«, štev. 34
Ljubljana, sreda 11« februarja 1931
Cena 2 Din
üpravuiätvo. Ljubiiaua Knafljeva ulica 5 - reiefoD št 8122. 3123. 8124 3125 3126 Inaeràtm xldelek: LJubljana. Selen* buruovs ul - Tel 4492 io 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta St 13 - Telefot» M «255 Podružnica Celje: Kocenuva ulica
St 2 - Telefon M 190 Rabim ori poŠt ček zavodih: Ljubljana St 11. «42 Prana čialo 7« i«ri w<pt> 5» in?» 241
Naročnin» uui» mesečne 25 - Dia, sa inozemstva lü.- Dia
Uredništvo LJubljana. Knafljeva ulira & Telefon St 3122 3123 3124 3125 in 3128. Maribor. Aleksandrova e~sta 13 lefoD St 24441 (ponoči 2582) Celje Kor»»nnva ul 3 Telefon Si «90l
Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po ta ri fu
Rusija in Turčija ,
v evropski komisiji
Obe vladi sta se v načela odzvali vabiln k sodelovanju v ženevski evropski komisiji — BoljSeviki so užaljeni, da niso bili povabljeni že od vsega početka
Moskva, 10. februarja d. Včeraj je (kakor smo kratko že poročali) sovjet-ßka vlada sporočila glavnemu tajništvu Društva narodov, da je pripravljena sodelovati v komisiji za proučevanje vprašanja evropske unije V svojem odgovoru pa izrecno poudarja, da si pridržuje pravico zavzeti kasneje končno stališče do panevropskega vprašanja Sovjetska vlada pravi, da ima svoje posebno naziranje o vzrokih stalnih gospodarskih nasprotstev med posameznimi državami, kakor tudi o gospodarskih krizah, in da smatra komaj za potrebno, obrazložiti to svoje naziranje v posebnem pismu Vse države pa se mo rajo zavedati, da ne more biti brez zagotovitve svetovnega miru, posebno pa še ne brez zagotovitve evropskega miru in brez odstranitve vzrokov, ki ogra-žajo ta mir, nobenega govora o uspehu kakršnihkoli stremljenj za vzpostavitev evropske solidarnosti v gospodarskem ali kakršnemkoli oziru. Dalje zahteva sovjetska vlada, da ne sme biti od evropskega sodelovanja izključena nobena država ki le v najmanjši meri pripada k tej geografski celoti. Zato je povsem neumljivo in čudno, kako si more prisojati skupina evropskih dr-
) «In.
Not spopad na grško-bolgarski meji
Vpad bolgarskih komitov na grško ozemlje - Veliko ogorčenje v Atenah - Nova grška demarsa v Sofiji
Atene, 10 februarja, p. Zadeva dveh
frf>mejnih incidentov na grško«bplgarski meji. ki je že od prej obstoječo napetost :re.lo poostrila, še ni likvidiirana in vznemirja duhove na obeh straneh, ko se je zo= pet pripetil nrrv incident, k' meče dokaj čudno luč na Bolgarijo. V nretekli npči ie četa bolgarskih komitov vdrla na grško ozemlje in se zapletla v borbo z grško obmejno stražo Po kratki borbi so se komfti ur inili nazaì preko me'e. nustili pa so na grškem ozemlju ve'iko levilo ročnih bofnb ia municiie. War HoV^zuje, da so nameraval' pod vzeti večji pohod.
Ta nainoveiši incident je grško javnost sftno razburil *em bolj, ker ga tolmači kpt dokaz, da se Bolgarija ne zmeni ne za mi» roliubne ponudbe in nredloge Grčije, ne za posredovanje zapadnih velesil, ki so v So--fi r! nurno priporočile mirno <n čim preišnjo rešitev vseh sporov m nerešenih vprašanj Kakor v zasmeh vsem tem prizadevam jem uprizar H jo sedaj bolgarski k orniti no*1 od e r.a <*rško ozem'ie, da tako še bolj zastrupijo ozračje in onemogočijo vsak sporazum.
D^nawiTi grški listi obširno ra mravlja jo f> tem in cid en tu in poziva io vlado, rvaj končno energ':či\o napravi red, ker ie to.
Pot k balkanski antanti
Grški pravosodni minister o smernicah pokreta za balkansko unijo hi o nemožnosti povratka kralja Jurija na prški prestol
Budimpešta, 10. febr. d. V Budimpešti »e Je mudil te dni na privatnem obisku grški pravosodni minister Joannis Ts'ri-mokos, ki se je sestal tudi z nekaterimi člani madžarske vlade, med drugimi z zu nanjim ministrom grofom Karolyijem O položaju v Grčiji, predvsem pa o vzpostavitvi monarhije je novinarjem izjavil med drugim:
>0 restavraciji dinastije v Grčiji ne pore biti govora Kralj Jurij je -v pote sku L 1921, torej v usodnih dneh tur-čko-grške vojne, zasedel prestol in se nI mogel oprostiti posledic težkih pogrešk, ki jih je naprardl kralj Konstantin med svetovno vojno in kasneje Kralj Jurij je prevzel dedščino. ki mil je povzročala težke skrbi in s katero je imel malo veselja Zato ni njegova krivda, da je položaj za restavracijo dinastije v Grčiji brezupen, temveč krivda njegovega oče ta, ki Je kopičil v težkih dneh. kakršne je Grčija tedaj živela, pogreško na po greško Grška republika je dokazala, .ia je dovolj močna in da je stopila na pot razvoja V Grčiji obstoja pač rojalistična stranka in so tudi ljudje, ki delajo za restavracijo monarhije, toda rojalistična
stranka je zelo slaba, kar dokazuje le to. da ima v parlamentu proti 250 republikansko mislečim članom samo 16 zastopnikov To razmerje je pač najboljši dokaz za neutemeljenost vesiti o povratkU kralja Jurija, ki so se poo'avile v delu svetovnega tiska.«
O osnovanju takozvanega balkanskega bloka je izjavil grški pravosodni minister, da smatra tozadevni načrt za izboren, samo naziv se mu ne zdi posebno srečen. V glavnem ima načrt namen osnovanje balkanske antante Za dosego tega cilja se morajo predvsem odstraniti nasprot-stva, ki danes še obstoje med balkanskimi državami Uresničenje načrta bržkone ni več daleč, ker je nujno treba iti dalje po poti k jugovzhodnemu Locarnu V toteres« blaginje Evrope 6e mora storiti vse, da bodo predvsem sosedne države na Balkanu živele v dobrem razmerju. S tega vidika morajo uravnavati svojo politiko činitelji. ki hočejo uresničiti balkansko antanto. Z višjega stališča se lahko reče, da je ta akcija prežeta s panevrop-sko mislijo In da Ima za cilg ohranitev miru tn sloge na Balkanu ter osnovanje nekakega Panbalkana.
Briand o posojilu Nemčiji
Francosko posojilo Nemčiji zagotovljeno - Francoska banka bo udeležena pri posojilu z eno tretjino
V finančnem odboru je izjavil finančni
Pariz, 10. februarja, d. V zunanjem od» boru zbornice je zunanji minister Briand odgovarjal snoči na več vprašanj naciona» lističnega poslanca FrankIina«BouilIona in socialističnega poslanca Grumbacha o so® delovanju francoskih bank pri mednarodni kreditni operaciji v korist Nemčije. Izjavil je, da odgovarja ta kreditna operacija po» Iitiki evropskega sodelovanja, ki je v zve^i s sklepi haaške konference in ki more b'ti po njegovem mnenju samo koristna Va za» htevo FrankPna*Bouillona je sklenil odbor, da ima prihodnje dni s finančnim odb«'T»m skupno sejo ter nudi tako Briandu pri.iko, da se podrobno izjavi o svoji politiki pro» ti Nemčiji v zvezi z nameravano kreditno operacijo.
minister Flandin, da ne gre za direktno po» sojilo nemški vladi, niti za emisijo nem» ških državnih papirjev na pariškem trgu, temveč samo za mednarodno časovno do konca I. 1932 omejeno diskontno operacijo zasebnih bank brez jamstva vlade, ki se v nobeni meri ne tiče francoskih javnb fi» nane. Udeležba Francoske banke ne bo pre» segala 250 milijonov frankov torej manj kakor tretjino celotnega diskonta 130 mili» ionov zlatih marie Tej operaciji je že na. čelno pritrdila Steegova vlada in «edin'a vlada je samo obnovila to pritrdilo. Vpra* šan je poslanca Mandla. ali so se pred odo* britvijo pojasnila vršila pogajanja med obe* ma vladama, je finančni minister zanikal
REVIZIONIZEM NEMŠKE VLADE
Ekspoze zunanjega ministra Cnrtlosa v parlamentu — Nemčija od' klanja konsolidacijo Evrope na osnovi mirovnih pogodb
žav pravico odločevanja o pripustitvi druge skupine evropskih držav v skupno organizacijo, za katero se prisvaja ime Paneviope Nič manj čudno ni, če hoče n. pr. Švica, ki ima manj kakor 0.5 evropskega ozemlja, ali pa Norveška. ki predstavlja samo 3 odstotke tega ozemlja, odločati o Sovjetski uniji, ki ima samo v svojem evropskem delu 45 odstotkov celotnega ozemlja Evrope
Ob koncu svojega pisma pristavlja Litvinov-. Sovjetska vlada goji umevno nezaupanje proti studijski komisiji, ki si pridržuje v obravnavanju svetovne gospodarske krize pravico pritegniti k sodelovanju samo eno skupino evropskih držav ali pa vse države Sovjetska unija ne bi mogla sodelovati v komisiji, ki bi sktišala izločiti njene zastopnike od sodelovanja pri obravnavi teh vprašanj, ki interesirajo v prvi vrsti in največ Sovjetsko unijo samo
Ankara, 10. februarja AA. Turška vlada se je odzvali vabilu tajništva Društva narodov k sodelovanju pri proučevanju vprašanja evropske unije V nekaj dneh pošlje turška vlada tajništvu Društva narodov svoj definitiv-ni odgovor.
Berlin, 10. febr. s. Na dnevnem redn današnje seje državnega zbora je bilo drugo čitanje proračuna zunanjega ministrstva v zvezi z debato o zunanji politiki. Najpreje so bili predloženi predlogi za revizijo Youngovega načrta, za katere je zunanji minister dr. Curtius predlagal odklonitev. Nadalje so nemški nacijonalci in narodni socialisti zahtevali obširne varnostne ukrepe na meji proti poljsk'm napadom. K Youngovemu načrtu so narodni socialisti ln konzervativci zopet predlagali, naj se čimprej prično razprave o tributnih bremenih z državami, kJ 6o udeležene pri Youngovem načrtu ln naj se prekliče laž o vojni krivdi.
Nato je zunanji minister dr. Curtius podal ekspoze o zunanje-političnem položaju. Najprej je govoril o pogajanjih študijskega odbora za evropsko sodelovanje ln pozdravil Izjavo sovjetske vlade, da je pripravljena sodelovati pri posvetovanjih evropskega odbora, ter nadaljeval:
Središče velikih evropskih vprašanj so nemško-francoski odnošaji. Usodno bi bilo za bodočnost Evrope, ako ne bi tudi on stran Rena prodrlo spoznanje o vzrokih, k' so končno povzročili sedanji položaj v Evropi Zahteve Nemčije nikakor niso ta ke da se ne bi mogle spraviti v sklad z življenjskimi potrebami ostalih narodov ln uresničiti na pollagl pravičnega sporazuma Nemčija je prepričana, da se pora ja nov čut skupnosti, nikakor pa nočemo, da b! se nova Evropa zgradila na našem najhujšem porazu. Upanja, da se bomo sporazumeli s francoskim narodom, nismo opustili
Zunaj! minister dr. Curtius je nato načel vprašanje razorožitve ter dejal med drugim*
Vel'ki pomen nalog razoroži trene kon-
ference bo ▼ prihodnji bodočnosti odločilno vplival na politiko vseh držav. Na tej konferenci se bo videlo, ali bo prišlo do razorožitve ali ne. še včeraj Je angleški zunanji minister Izjavil, da je razoro žitev sveta dolžnost vsakega člana Društva narodov B^ram morajo sedaj sledit: dejanja. Nemčija zahteva isto stopnjo varnosti kakor druge države.
O zadnjem zasedanju sveta Društva na -odov ie Curtus izjavil, da pričakuje nemška vlada v smislu besed, s katerimi je predsednik sveta Društva narodov zaključil zasedanje, da bo Društvo narodov v bodočnosti bolj odločno Izvajalo svoje vzvišene naloge glede zaščite manjšin kakor doslej.
V splošnem je o delu Društva narodov Curtius izjavil: Gotovo imamo večkrat vzrok za ostro kritiko sklepov Društva narodov, vendar pa kritika ln razočaranje ne pomenita brez nadaljnega potrebe, da bi opustili članstvo v Društvu narodov in s tem borbo v ženevi. Ena najvažnejših nalog nemške zunanje politike je, dovesti Društvo narodov k aktivnosti, ki bo odgovarjala njegovim pravim načelom. Z moralično enakopravnostjo Nemčije je v tesni zvezi vprašanje vojne krivde. Vsa Nemč!,a je edina v tem, da se jI je z eno stranskim diktatom glede vojne krivde nriz?''ela težka krivica Niso potrebne nove iz;ave od uradne nemške strani, da bi se še enkrat poudarilo nemško stališče V borbi za resnico, za čast in svobodo smo stonili na pot pojasnil. Posledica tega je bila, da so se strokovnjaki skoraj vseh dežel bavill z vprašanjem vojne krivde. S tem je dokazana historična ne-vzdržnost verlaillske teze o vojni krivdi. Ni več daleč dan. ko se bodo sestali sodniki ali znanstveniki, da končno izvršijo
sodbo resnice in pravice.
Reparacijsko vprašanje se bo pomirilo to svetovno gospodarstvo bo rešeno od tega pritiska šele tedaj, ko bo končno zmagala gospodarska pravica Novi načrt velja sedaj eno leto in vsem je znano, da ga mi ne bomo raztrgali. Toda naši upniki vedo tudi, da smo vedno odklanjali jamstvo za izvedljivost tega načrta Strinjam se z državnim kancelarjem, da se termin ln ukrepi za olajšanje naših bremen ne smejo določiti izven vsakih zvez. Nekate-ri krogi v Nemčiji so prepričani, da pri mednarodnih pogajanjih Izgubljamo čut za nacijonalno življenje. Ravno v ženevi hi pri drugih mednarodnih pogajanjin Je postala nacijonalna zavest jasna Dosega na-cijonalne svobode ter moralne in materl-jelne enakopravnosti Nemčije potom mira ln odklonite/ politike pustolovščin sta cilj nemške vlade. Prepričan sem. Je zunanji minister končal svoj govor, da je vlada pri tem na pravem potu to da se bo število njenih pristašev v tem oziru redno bolj množilo.
Zbornica je ekspoze zunanjega ministra večinoma mirno poslušala Po njegovem govoru pa je prišlo še do majhne senzacije. Predsednik državnega zbora Loebe je namreč sporočil, da je narodno-socialistič-ni poslanec Stöhr odložil svoje mesto kot podpredsednik zbornice to da so se tudi ostali narodno-socialistični poslanci odrekli svojim mestom v predsedstvenem uradu zbornice. V parlamentarnih krogih sklepajo iz tega, da narodni socialist! nekaj časa ne bodo sodelovali pri delu parlamenta. Predsednik Loebe je pozval ostale poslance, naj z ozirom na to abstinenco s povečano odgovornostjo skrbijo za to, da državni zbor ne bo postal nesklepčen.
kar počno Bolgari, zasmehovanje, ki prese« ga že vse meje. Oficijozni list »Estia« po» roča, da je v tej zadevi že dobil grški po» slanik v Sofiji nalog, na i pod vzame pri bol» garski vladi energično dentario. Obenem je zunanji mnister Mihalakopulos posetil atenskega bolgarskega planika Ivnova ter tudi pri n jem protestiral nroti temu po* stopanju, češ, d« jé ta incident tem bolj značilen, ker se je pripetil v času. ko si Grki % največjim samozitajevan iem prissa» dèvàió vzpostaviti dobre sosedne odnošaie z Bolgarüo. Obenem je naDovedJa1. d» bo Grčija odločno zahtevala intervencijo Dru» štva narodov, ako bo bolgarska vlada tudi sedaj ostala g'uha za vse posredovalne nred'oge velesil.
Sofija, 10 februarja, p. Bolgarski listi še ničesar ne poročajp o najnoveišem in cid en * tu na grško*bol«arski meri Bavijo se zgolj z zahtevami Grčije in predlogi velesil, k* pa iih odklaniajo kot nesprejemljive V ofici» ielnih krogih je vest o naimoveišem inci» d en tu, ki so ga zakrivfi m^k^onstvtrhišči. zbudila veliko vznemirjenje, ker ie spravil Holgarsko vladaj v skraino mučen položaj in jo postavil v inozemstvu v dokaj čudno luč
Velik uspeh Briiningove vlade
Onemogočen je obstrukcije v nemškem parlamentu -Sprejetje poostrenega poslovnika - Omejitev poslan'
ske imunitete
Berlin, 10. febr. d. Kakor je bUo ie jav-Ijeno, so bili na včerajšnji seji državnega zbora vsi zavlačevalnd predlogi narodnih socialistov in komunistov pred debato o izpremembi poslovnika odklonjeni z večino glasov. V utemeljevanju predlogov za za izpretnembo poslovnika je vodja cen-truma dr. Bell, bivši državni minister za pravosodje, izjavil, da nimajo nobenega na-mena onemogočiti opozicijo, ker se tičejo enako vseh strank. Varstvo manjšine m zagotovitev odgovornosti se zavedajoče opozicije se ne kršita To varstvo seveda ne sme iti tako daleč, da bi se onemogočilo izvrševanje volje večine in da bi postal parlament za delo nesposoben.
Med njegovim govorom je opozicija neprestano delala nemir Takoj v početku je komunistični poslanec Mühsal položil na mizo pred predsednika državnega zbora papirnato čako in gumijevko, zaradi česar je bil izključen od treh sej. Predsednik Löhe je izključil tudi nekega drugega komunističnega poslanca zaradi neprestanih nemirov od osmih sej.
Državni zbor je zboroval do poznib nočnih ur. Vsi poizkusi obstrukcije s predlogi za odgoditev seje in za poimensko glasovanje. da bi se odločitev zavlekla, so ostali brezuspešni, ker je predsednik Löbe vodil debato z vel:ko enersrijo in mirnostjo. Narodni socialist dr. Frank je v debati
očital državni vladi, da Je IzvrSln! organ francoskih in poljskih tlačiteljev, zaradi če-sar mu je bil izrečen ukor. Poslanec dr. Frank je v svojem govora nadalje poudarjal, da so v narodnih socialističnih zvezah organiziram milijoni. Ako se bodo morali ti milijoni nadalje bojevati, se ni treba čuditi, če bodo posegli po orožju državljanske vojne. Njegova izvajanja so seveda izzvala med večino burne proteste.
Okoli 11. zvečer je poslanec centroma 'n podpredsednik državnega zbora Esser med neverjetno burnimi prizori dosegel prehod na dnevni red preko vseh izpreminjevalnih predlogov opozicije in sprejetje vseh izpre-memb poslovnika en bloc, kakor jih je predlagala večina. V poimenskem glasovanju so bili ti predlogi sprejeti s 303 glasovi proti 160. S tem je bila dosežena reforma poslovnika ter izvojevana velika zmaga državno-zborske večine nad obstrukcijo združene opozicije.
Parlament je danes sprejel tndi zakon o reformi zakona o tisku, po katerem poslanci v bodoče ne bodo mogli več biti odgovorni uredniki listov.
Seja, ki je trajala neprenehoma 12 or, se je končala ob 3. ponoči. Zadnje ure ie opozicija sejo bojkotirala, kar je zelo olajšalo potek razprav. Končno je zbornica z 300 glasovi izglasovala vladi zaupnico. Opozicija se glasovanja ni udeležila.
Henderson o splošni razorožitvi
Angleški zunanji minister izjavlja, omiliti svetovna
London, 10. febr- d. Na manifestacij skem zborovanju za razorožitev, ki ga je priredila mednarodna ženska liga, je zunanji minister Henderson v svojem govoru zelo energično nastopil za splošno razorožitev. Po njegovem mnenju predstavlja razorožitev zmanjšanje nacionalnih obrambnih sil vsake vrste na podlagi slovesno sklenjene mednarodne pogodbe Razorožitev je postala sedaj zadeva praktične politike in eno prvih vprašanj mednarodne politike sedanjega časa Od pripravljalne razorožitve-ne komisije izdelani načrt nudi podlago za nadalijno delo. Na razorožitveni konferenci bodo kakor kje drugod storile vlade to, kar hočejo narodi. Ako hočejo narodi razorožitev. jo morejo doseči. Nadalje je pripomnil zunanji minister Henderson, da imajo prijatelji miru 12 mesecev časa za pripravo svetovnega javnega mnenja v korist te velike stvari, ki se morda ne bo nikoli več povrnila, ako se sedaj ne bo izkoristila. Prihodnjo vojno, če bo sploh prišlo do nje. bodo izvojevale zračne sile. ki bodo uporabljale strupene pline. Odveč bi bilo poudarjati. da bi bilo tako vojskovanje mednarodni zločin. Ce pa se vojna že prične je ne more noben človek in nobena vlada več kontrolirati.
V nadaljnjem je opozarjal Henderson, da je splošna gospodarska kriza posledica zadnje vojne. Svetovna gospodarska kriza se more omiliti Ie s skupno akcijo- Vsakdo ve,
da se more le s splošno razorožitvijo gospodarska kriza
je naglašal Henderson, da smo kakor vsak drugi član Društva narodov vezani z zakonom in častjo k razorožitvi. Razen tega moramo misliti na to, da je pogodba, iti vsebuje to slovesno obveznost, ista. Iti zagotavlja uspešno razorožitev drugih narodov. Mi torej vemo, da sedanji položaj ne more trajno obstojati.
Sedanja Evropa ima prav toliko težkih političnih problemov kakor pred petimi leti' in kot zunanji minister velike evropske države poudarjam, da je v razorožitvi ključ za mirno rešitev teh problemov. Mi moramo odpraviti mednarodni kaos preteklosti, toda mi ne moremo vzpostaviti novega svetovnega reda, ne da bi prej razorožili. Za nas pomenja pariški pakt odpoved uporabe sile v mednarodnih zadevah in mislimo, da mora odpoved sili prinesti obenem odpoved sredstvom za vojno.
Iz državne službe
Beograd, 10. februarja. AA. Povišani so: za zdravstvenega inšpektorja sreskega na* čelstva sreza ljubljanskega v 1.4 dr. Živko Lapajne, višji zdravstveni svetnik v 1*5; za zdravstvenega inšpektorja v I»4 sreza kamniškega dr. Julij Dolenc, višji zdravstveni svetnik istega sreza v I»5, in višjega zdrav» stvenega svetnika sreza mariborskega ▼ I»5 dr. Ivan Zor j an, zdravstveni svetnik ▼ I»6.
Postavljen je za monopolskcga kontro* lorja v 2»I v tobačni tovarni v Ljubljani Louis Nadali, monopolski inšpektor tobač* ne postaje na Širokem bregu.
Borba proti »koruznikomcc v dunavski banovini
Sovi Sad, 10. februarja, n. Banska apra» va dunavske banovine je izdala odredbo, da morajo tekom treh mesecev skleniti pravoveljavne zakone vsi oni, ki živijo na območju dunavske banovine v divjem za» konu. Za primer, če se to v določenem roku ne izvrši ali pa se divji zakoni ne raz* družijo, bo upravno oblastvo najstrožje po* stopalo zoper priležnike ter bo smatrana r divjem zakonu živeča žena za nečastno ženo ter bo izgnana v kraj svoje pristojnosti. Že včeraj so pričeli na teritoriju vse Sano* vine popisovati vse take divje zakone. Ba* je jih je samo v Novem Sadu okrog 3000
Sklicanje tretje gospodarske konference
Rim, 10. februarja, p. »Popolo dltalia« poroča iz Ženeve, da je tajništvo Društva narodov obvestilo vse države članice Dru» štva narodov, da je tretja konferenca za gospodarsko koncentracijo sklicana za 16. marec v Ženevo. Ta konferenca se bo ba» vila med drugim tudi z izvedbo medn^rod» ne trgovinske konvencije, sklenjene lansko leto, ki pa še ni bila. uveljavljena»	i
Švehla odpotoval na francosko Rivijero
_ Praga, 10. februarja, gh Danes je bivS češkoslovaški ministrski predsednik Švehla odpotoval v Mentono. V njegovem sprem* stvu so njegova hčerka ga. Jelena Černin, njegpv sin Anton in Švehla in njegov zdtrav» nik docent češke medicinske fakultete, dr. Gjurič. Švehla si hoče na francoski Rivrjeri opomoči od svoje dolgoletne bolezni, ki ga je vezala skorij 4 leta na posteljo. V poli* tiönih krogih uipaj*>, da mu bo po svojem povratku zopet mogoče sodelovati v pofii* fcičnem življenju.
70-letnica prof. dr. Matije Murka
Praga, 10. februarja, h. Vsi danaSnjl fisti objavljajo zelo olrèirne in tople članke ob 70 letnici profesorja dr. Miti je Murka No» coj so priredila jugoslovenska društva ▼ Pragi skupna s flozofsikimi društvi v Me» ščanski besedi svečano večerjo, ki so se je ooleg jubilanta udeležili zas+onniki dru» štev in javnega žVljenja iz češkoslovaških, kakor tudi iiz jugoslovenskih krogov Pred* sedovaj je jugoslovanski poslanik dr. Kra* mer.
Ob svoji 70 letnici je prejel profesor Murko od predsednika republike g. Masa* ryfci^ naslednje pismo: Želim vam vse do* br« in še mnoga leta! Ko sem nedavno na* slovil na slovensko univerzo v Lfabljani nekaj besed na Vaše rojake o nnhovih spe. sobnostih v slavistiki, nisem mis'il samo na Miklošiča, temveč tudi na Vas. Sedaj se Vam zahvaljujem naiprisrčne?e, da ste prišli k nam v Prago ter vzgojili več gene« * racij. — Vaš vdani T. G Masaryk.
Slikar Bela Cikoš obolel
Zagreto, 10. februarja n. Danes je bil prepeljan v bolnico usmiljenih sester oboleli znani zagrebški slikar prof. Bela či-koš-Sesia, ki je vzgojil celo generacijo naših slikarjev. Prof. Cikoš je ustanovil ▼ Zagrebu v družbi pred kratkim preminulega prof. Crnčiča slikarsko šolo ki je postala kasneje državna akademija umetno« stL
Neuspeh italijanske diplomacije na Balkanu
V iskanju zaveznikov za sovjetsko Rusijo je ostala
Italija osamljena
Berlin, 10. februarja, M. Nemški tißk po* «veča v zadnjem času veliko pozornost ita* lijanski zunanji politiki, zlasti odkar si Ita» lija prizadeva pridobiti sovjetski Rusiji no« vih zaveznikov Italijanska diplomacija je v to svrho razpletla celo akcijo, ki pa, ka« kor poudarjajo nemški leti, doslej ni ob« rpdila nekakega uspeha. Znano je, da ie Italija skušala pridobiti tudi Nemčijo za nekaiko trozvezo med Italijo, Nemčijo in Rusijo, toda nemška diplomacija je bila dovolj previdna m se n hotela spuščiti v take načrte. S tem večjo pozornostjo pa spremlja nemška politična in diplomatska javnost prizadevanja Italije na Balkanu.
Tako objavljajo »Münchener Neueste Nachrichten«, očividno z zelo dobro pou« čene strani obširen članek o akciji Italijan« ske diplomacije na Balkanu. Članek ima naslov »Proroki in trgovina — Italija m sovjetska Rusija na Balkanu«. Člankar poudarja, da razvija italijanska diplomacija veliko aktivnost, da bi pridobila Rumunijo in Bolgarijo za zavezništvo s sovjetsko Ru« si jo. V Rumuniji rimsk' diplomat je niso imeli sreče. Rumunija je ostala zvesta za« veznica Male antante in Francije. Hud udarec italijanski akciji je bila tudi obnova vojnega zavezništva med Poljsko in Rumu-. Tiijo Tudi Grčija ni izpo'nila upov m nad fašističnega režima. Grčija je ponud:la Poljski svobodno luko v Solunu, ki bo z direktno železniško progo preko Jugoslavije
in Rumunije zvezana s Poljsko. Ni ta na« čin bo le še bolj pojačana fronta, ki nika« kor ni v skladu z italijansko diplomatsko
akcijo.
Zadnja nada je ostala sedaj še Bplgari« ja. Ni nobena tajnost, da je Bolgarija na naj'lepsi poti, da postane nekaka rimska provinca kakor je na primer Albanija. Se« daj si rimska diplomacija prizadeva, di bi Bolgarija vzpostavila s sovjetsko Rusijo redne diplomatske odnošaie. Gotovi krogi v Sofiji se zelo zavzemajo za ta italijan« ski predlog 'n kakor se izve, so tudi že od zunanjega min'stra Burova zahtevali, ca to stvar čimprej uredi. Burov se iz zunanje« političnih razlogov temu protivi. Italijanski poslanik v Sofiji razvija živahno kampanjo za dosego tega c:ìja in sFka bo'gar?kim krogom '"in b nov o diplomatskih odnosa j tv r Moskvo tudi kot izredno korist za Bolga« ri jo. noudar jaioč. da bo mogla Bolgarija na ta način najlažje priti iz sedanje gospodar« ske krize, ki je od dne od dne hujši. Pi« sec končno poudarja, da si ni mogoče misli« ti, da bi bili bolgarski gospodarski kr->gi ta« ko naivni, da bi nasedli takim obljubam Obnova odnošajev z Moskvo bi znač;la >d« preti vrat j komunizmu ,ki mu je pri srcu vse drugo prei, kakor pa reševanje bolgar« ske gospodarske krize. Zarad- tega ni mnp« go verjetno, da bo Italija imela v tej svoji akciji mnogo uspeha.
¥ inozemstvu
Ugledni švicarski list zavsrača tendenciozne vesti o
Jugoslaviji
Bern, 10. februarja. M. >Dilsdorler Zeitimg« piše o razmerah v Jugoslaviji in ostro zavrača tendenciiozne vesti, ki so razširjene v gotovem delu inozemskega tiska. Med drugim piše:
yše vedno se sinjo v našem tisku najbolj nesmiselne vesti o prilikah v Jugoslaviji Tako objavljajo >Neuc Züricher Nachrichten« poročilo nekega g. Setona VVatso-ija, ki govori o krutem absolutizmu, o zatiranju vsake svobode, o odvisnosti sodišč m o umetnem ustvarjanju razpoloženja, o mučenju in neprestanih aretacijah. Iz najbolj zanesljivega vira vemo, — tudi sami smo se j>repričali — da je vse to gorostasna laž. Ne bomo podrobno zavračali smešnih trditev, nego objavljamo samo izjavo jugoslovanskega ministrskega predsednika, ki jo je dal dopisniku Wolfovega brada.« Listi citira nato znano izjavo gosp. ministrskega predsednika, ki smo jo objavili svoječasno tudi v >Jutruc. Tej izjavi dodaje: >0ni, ki so biva-
li v Jugoslaviji, so se počutili tam prav tako svobodne kakor pri nas v Švici. Narod je zadovoljen, o kakem absolutizmu pa ni n iti sledu. To dokazuje tudi impoznten sprejem kraljevskega para v Zagrebu, glavnem inestu Hrvatske. Narodne manjšine so sedaj na boljšem ko kdaj poprej. Nedavno je bilo otvorjeno še eno nemško učiteljišče, nemška narodna manjšina pa ima svoje šole, v katerih je pouk v prvih dveh razredih izključno nemški. Vse to pač dokazuje vse prej kot zatiranje, teror in absolutizem.«
Varšava, 10. februarja. AA. >üenik Poznans^ priobčuje članek o političnem položaju v Jugoslaviji. List opozarja na ogromen . uspeh kmetškega zborovanja, ki je bilo v Zagrebu decembra meseca. Podobnega pomena je potovanje Nj. Vel. kralja in kraljice v Zagreb. Ti dogodki, zaključuje list, otvarjajo novo dobo v konsolidaciji Jugoslavije.
Zaščita pred ruskim dumpingom
Povišanje uvozne carine za pšenico, koruzo in pšenično moko - Ugodnosti za izvoz koruze
Beograd, 10. februarja AA. Da se omogoči plasiranje koruze iz naše kraljevine na tujih tržiščih, odnosno konkurenca te koruze na svetovnih tržiščih, so izdane nove olajšave za izvoz koruze preko kopnih obmejnih postaj na naših železnicah. Te olajšave znašajo 20 % od zdaj veljavnih popustov. Dalje so izdani popusti za postaje in pristanišča v iznosu 25 % normalne specialne tarife št. 1. Ti popusti stopijo v veljavo, kadar bodo objavljeni v »Službenih novinahs.
Beograd, 10. februarja AA. Ob priliki sprejetja zakona o izpremembi postavk v splošnih carinskih tarifah smo dobili tole obvestilo:
Da ne pride zaradi čedalje večje disparitete nasproti cenejši ruski in madžarski pšenici in madžarski moki v naši državi do škode za našo produkcijo, so na predlog ministra za trgovino in industrijo povečane carinske postavke za pšenico s 5 na 10 zlatih Din, za turščico z 2 in pol na 5 zlatih Din, za pšenično moko pa z S na 16 zlatih Din.
Pričetek volilne borbe v Španiji
Odprava časopisne cenzure — Sporočilo republikanskega voditelja Albe — Obtožba upornikov v Jaci — Vodja katalonskih avtonomistov
pomiloščen
obletnica, ko je bila 1. 1873 proglašena špan« ska republika, poldrugo leto zatem pa je že
Madrid, 10. februarja, č. Včeraj opoldne so prvič izšli listi brez prejšnje cenzure Bila sta pa že prvi dan takoj po izidu dva lista zaplenjena, ker sta pisala preveč agre« sivno
Madrid, 10. februarja, č. Bivši vodja re» publikancev Alba, ki živi trenutno v Pari« zu, je poslal španski vladi pismo v kate« rem označuje svoje sedanje stališče do španskega režima. Iz pisma jc razvidno, da se Alba sedaj še noče udeležit' parlamen« t"rnih volitev, ker želi, da predvsem odlo« čj ljudstvo samo, ali jc za monarhijo ali republiko. Alba pravi sicer, da je razpustil" republikansko stranko, vendar pa se more sklepati iz njegovega pisma, da je edini njegov namen, odvrniti svoje pristaše od udeležbe pri skorajšnjih volitvah.
Madrid, 10. februarja, č Španski republi* kanci pripravljajo za jutri velike manife« sticije na ulicah, zlasti pred zapori, v ka« terih so politični jetniki. Jutri je namreč
zasedel španski prestol kralj Alfonz XII. oče danišnjega španskega kralja. Ni še znano, kakšno stališče bo zavzela policija pri jutrišnjih man;festacijah.
Madrid, 10 februarja, č Vojaško sodišče ic zaključilo preiskavo zaradi vojaške vsta« je v Jaci Obtoženih je 77 upornikov. Za petorioo se zahteva smrtna kazen, za vse ostale pa dosmrtna ječa
Madrid, 10 februarja, č. Vodja katalon* skih avtonomistov Mac;a je bil danes z vladnim dekretom pomiloščen. Macia,pre» biva v izgnanstvu v Bruslju. »Gaceta de Midrid« objavlja dva odloka, naslpvliena na letalskega majorja Farn ca in na republi* kanskega pisatelja Ortego y Gaßseta, naj se v teku 30 oziroma 8 dneh javita obla« steni in opravičita svoje postopanje pri zadnjih nemirih.
Uveljavljenje zakona o občem unravnem postopki!
Beograd, 10. februarja. AA. Ker stopi zakon o občem upravnem postopku,^ki je bil objavljen v „Službenih novinah" dne 25. novembra 1930. dne 26 t. m. v veljavo, je predsednik ministrskega sveta general Peter Zivkovič predpisal navodila za ta za* kon tako, da bi upravni postopek postal enoličen za vse zainteresirane osebe in da bi se mogle vlagat ipravilne pritožbe proti sklepom upravnih oblastev.
Del jadranske proge bo izročen prometu
Beograd, 10. februarja, p. V četrtek bo na slovesen način izročena javnemu pro« metu železniška proga Raška«Miti«ovica. ki predstavlja del jadranske proge. Ta del proge je dol 35 km ter je bil te dni konč* no strokovno pregledan in preizkušen.
Čiščenje Iiške proge
Zagreb, 10. februarja n Direkcija državnih železnic javila, da je železniška proga proti Splitu očiščena snega od Zagreba do Gračaca in na drugi strani od Splita do Knina. Danes je pričel delovati tudi novo nabavljeni motorni snežni plug, ki bo očistil prtìgo samo še nri Podjenu, nakar bo proga zopet prehodna.
Miss Francija ni diskvalificirana
Pariz, 10. februarja, g. Listom se je pri nedavni vesti, da je bila pariška lepotna kraljica od slavnostnega odbora diskvalificirana, ker je mati 4-mesečnega nezakonskega otroka, vrinila pomota, ker gre 'za pariško lepotno kraljico, ne pa za miss Francijo, ki je bila sedaj izvoljena za miss Evropo. Miss Evropa torej ni bila diskvalificirana in obdrži svoj naslov. V ostalem je izzval sklep slavnostnega odbora, ki je vrgel na pariško lepotno kraljico zaradi njenega materinstva slabo luč, v vseh krogih živahne proteste inr celo desničarski list »La Liberte« zahteva ne samo, da naj se ta sklep prekliče, temveč naj mesto Pariz prevzame boterstvo nad 4-mesečnim detetom pariške lepotne kraljice.
Brzovozne lokomotive v Italiji
Milan, 10. febr. Italijanske državne železnice nameravajo uvesti nov tip lokomotive za brzovlake z izredno veliko brzino. Pri nedavni poskusni vožnji na progi Milan—Benetke je bila dosežena največja hitrost 120, povprečna pa 105 km. Poskusna garnitura je prevozila progo iz Milana v Benetke v 2 urah in 35 minutah. Slični poskusi se bodo v kratkem vrSili tudi na progah Bologna—Turin, Milan— Turin in Tarent—Bari.
Velik uspeh gojencev mariborske Glasbene
Matice v Beogradu
Snočnjsga koncerta, ki je sijajno uspel, se je udeležil tudi Nj. Vel. kralj
in več članov vlade	r
Beograd, 10. februarja p. Nocoj so priredili gojenci mariborske Glasbene Matice, večinoma srednješolci, koncert v Narodnem gledališču. Prireditev je moralno prvovrstno uspela. Solisti, orkester in pevski zbor so se izredno skladali »er želi za to zasluženo priznanje in navdušen aplavz. Koncertu je prisostvovalo n-ijodličnejše občinstvo naše prestolnice. Navzoč je bil sam Nj. Vel. kralj Aleksander, ki je prišel v gledališče ob 8. zvečer v sprem-
stvu prvega adjutanta generala Stojanoviča, maršala dvora Ace Dimitrije-
vica in ministra dvora Boška Jeftiča. Vlado je zastopalo sedem ministrov, in sicer predsednik ministrskega sveta general Peter Zivkovié in ministri Ha-džic, Uzunovic, Preka, Šverljuga, Šve-gel. Prisotni so bili tudi predstavniki najvišjih državnih uradov kakor predsednik državnega sveta dr. Ninko Peric itd.
Ustanovitev podružnice drž. Obrtne banke v
Ljubljani
Sestanek delničarjev ob prisotnosti predsednika Stojanoviča — Volitev poslovnega odbora ~ Ugodni poslovni uspeh banke v preteklem letu
Včeraj sta prispela v Ljubljano pred* sednik Obrtne banke kraljevine Jugoslavi« je g. Milan Stojanovič, ki je obenem pred«
sednik beograjske Obrtne zbornice, in g neralni ravnatelj banke g. Milan Dragic, da se udeležita sestanka delničarjev te banke v svrho ustanovitve podružnice v Ljubljani in izvolitve podružnične uprave. Sestanek delničarjev se je vršil ob 4. uri popoldne v posvetovalnici Mestne hranil* niče v Ljubljani, kjer so bili slovenski del* ničarji te banke obilno zastopani.
Zborovanje je otvoril in vodil član cen» traine uprave Obrtne banke kraljevine Ju» goslavije g. Engelbert Franchetti, ki je naj» prej pozdravil došlega bančnega predsed» nika g. Milana Stojanoviča in generalnega ravnatelja g. Milana Dragica. Nato je na kratko razložil svrho zborovanja, ki obsto» ji v tem, da se izvoli poslovni odbor po* družnice v Ljubljani, ki bo v najkrajšem času ustanovljena. Da more centralna upra* va imenovati ta odbor, je sklenila sklicati delničarje iz bivše ljubljanske in iz bivše mariborske oblasti, da predlagajo člane v to upravo. Delničarji iz bivše ljubljanske oblasti imajo predlagati 8 svojih zaupnih mož (za 4 člane in 4 namestnike), delni* carji iz bivše mariborske oblasti pa 6 (za 3 člane in 3 namestnike), izmed katerih bo centrala imenovala 7 članov poslovnega odbora podružnice in 7 namestnikov. Se* stanek mariborskih delničarjev se bo vršil v najkrajšem času.
Govor predsednika Stojanoviča
Uprava se ni hotela temu vprašanju iz* ogniti, temveč je videla le veliko odgovor» nost, ki bi jo imela, če bi ustanavljala po* družnice brez računske podlage. Do ustano* vitve podružnice je centralna uprava skuša» la, da direktno dobi klijentelo med sloven« skimi obrtniki in da v Sloveniji plasira pred ustanovitvijo vsaj 7 do 8 milijonov Din. Sarajevska podružnica bo n. pr. prevzela takoj v početku poslovanja 2000 obrtniških kreditov za 16 milijonov Din. Ljubljanska podružnica bo zaradi tega v početku pošlo* vala pasivno, vendar je pričakovati, da se bodo slovenski obrtniki kmalu oklenili te svoje institucije.
Na koncu svojega govora je g. predsed* nik še opozoril na važnost zboljšanja in racionalizacije obrtniške produkcije, da se skrči uvoz inozemskih obrtniških proizvo» dov. Potrebno pa je tudi, da se razvija propaganda in kult domačih proizvodov. V tem pogledu bi morali prednjačiti obrt* niki sami. kadar kupujejo obleko, čevlje in druge predmete, in gledali na to, da ku» pujejo samo obrtniške izdelke. Naša obrt ne bo propadla, to nam pričajo razmere v Nemčiji, kjer je koncentracija kapitala tn mehanizacija produkcije dosegla najvišje stanje in jc navzlic temu v Nemčiji toliko obrtniških mojstrov, da predstavljajo 2 odstotka vsega prebivalstva, pn nas pa lc 1.6 odstotka.
Bilančni zaključek banke
Nato je generalni ravnatelj gosp. MIlan
Nato je predsednik banke g. SfoJ.no v« Dragič podal obšlrer
preuscuu«. ua»Kc g.	. ----- ■ preteklem letu. V svo-
v daljšem govoru prikazal h.storijat pn*	O^tne Danae p podatke iz b",-
zadevaty obrtništva, da prde do lastne	^/^". 1930.? kakor bodo predloženi
kreditne institucije, ki naj bi mu omogo*	! 'ance čila, da se v sedanjih težkih časih gospo»
darsko in socialno dvigne. Pri proučevanju tega vprašanja je bilo treba gledati na to, da se ta pomoč uspešno in naglo uresniči. Zato so iniciatorji uvideli, da problema nj mogoče rešiti potom zadružništva, ki se le težko in polagoma razvija, kar pa seveda ne pomeni, da se naj opusti delovanje za razvoj obrtniškega kreditnega zadružni» štva. Zlasti za obrtništvo v južnih pokra* jinah naše države se je pokazala nujna po* treba, da se obrtnik čim prej reši zelena* štva odnosno oderuštva. Obrtniški stan ni ekonomsko tako močan, da bi mogel iz lastnih sil organizirati obrtniški kredit. Dr» žava pa je seveda interesirana, da obrtni» ški stan okrepi in da mu omogoči prosperi* teto in napredek s tem, da finančno parti* cipira v obrtniški kreditni instituciji. Prin» cip je bil ta, da naj dobi obrtnik pri tem zavodu vsaj tako cenen kredit, kakor ga ima industrija. Da se omogoči tak cenen kredit, sc je država obvezala prispevati 40 odstotkov k delniški glavnici in se je sa svoj delež odpovedala dividendi. Na dru» gi strani pa je bilo treba gledati na to, da obrtniki, ki delnice podpišejo, te delnice tudi obdržijo, kar je mogoče lc tedaj, čc jim vloženi kapital nosi pr:merno dividen» do. Vse te momente je bilo mogoče spra* viti v sklad le s sodelovanjem države, ki je omogočila, da je banka takoj v početku postavila za kredite zadrugam obrestno mero 7 in pol odstot., za kredite posamez* nikom pa 10 odstotkov. Banka je prebro» dila prve težkoče m je že lani lahko Iz* kazala znatne rezerve, navzlic temu, da je država z vplačilom svojega deleža na glav» niči še v zaostanku za 11 milijonov Din.
Možnost znižanja obrestne mere
Vprašanje ustanovitve podružnice se je zakasnilo, ne morda ker je primanjkovalo dobre volje, temveč zaradi tega, ker se centrala ni smela odločiti k ustanovitvi, dokler ni bila v stanju oskrbeti podružnice s primernimi sredstvi. Koncem preteklega leta je uprava sklenila, da ustanovi po» družnico najprej v Ljubljani, potem pa Sa* rajevu kakor to zakon predvideva. Ker je pričakovati, da bo država v doglednem ča* su vplačala zaostanek na delniški glavnici, zato upa centralna uprava banke, da ji bo mogoče znižati obrestno mero na 7 odnosno 9 odstotkov, če ne že letos pa sigurno v pričetku prihodnjega leta.
Gospód Stojanovič je v nadaljnjih Izva« janjih izrazil svoje obžalovanje, da sloven« ski delničarji niso verjeli v dobro voljo eentrale glede ustanovitve podružnice.
skorajšnji glavni skupščini. Ob koncu preteklega leta je znašala glavnica banke 64 milijonov Din. Privatni delničarji so vplačali vse obroke in je v zaostanku le kakih 15.000 Din. Vsega so doslej vplačali nekaj manj kakor 45 milijonov dinarjev (od tega slovenski delničarji 1.3 milijona dinarjev). Organizacija cenzurnih odborov, na kateri bazira vsé kreditno poslovanje, je tako Izpopolnjena, da je sedaj v vsej državi 292 cenzurnih odborov. Banka je lani rešila okrog 6000 prošenj za kredite za skupno vsoto 88 milijonov Din (od 6650 vloženih prošenj za 117 milijonov dinarjev.
Celokupni plasman Je ob koncu preteklega leta znašal 104.4 milijona Din nasproti 86.6 milijona Din ob koncu zadnjega leta. Potom centrale je bilo plasiranih 84 milijonov, potom zagrebške podružnice pa 20.4 milijona Din- Največji del tega plasmana odpade na menične kredite (80 milijonov Din) in na zadružne kredite (17 milijonov Din). V teku preteklega leta pa je banka vsega eskom-ptirala okrog 44.000 menic za skupno vsoto 318 milijonov Din.
Boniteta meničnega materijala je nepričakovano dobra. Navzlic ogromnemu obsegu poslovanja je imela banka pri centrali lani le 8% protestov (predlanskim 14.5%) in pri zagrebški podružnici 2.75% (predlanskim 3.8 %). Večina protestirali ih menic pa je bila seveda likvidirana. To je razvidno tudi iz dejstva, da je imela banka lani pri plasmanu od 104 milijone Din le 205 neplačanih menic za 890.000 Din ali 0.8% nasproti 1.1 milijona Din ali 1.2% v letu 1929.
Hranilne vloge so se lani povečale za 4.8 milijona Din in so znašale ob koncu leta 32.5 milijona Din, od tega 25.3 pri centrali in 7.2 pri zagrebški podružnici. Bančni fondi pa so doslej narasli na 1.6 milijona Din.
Povišanje dividende na 14 Din
Navzlic težkim gospodarskim razmeram je za lansko leto bilančni zaključek prav ugoden, čisti dobiček je znašal v preteklem letu 3,975.000 Din nasproti 2,476.000 Din v letu 1929 in 1,235.000 Din v letu 1928. Lanski dobiček centrale znaša 3.3 milijona Din (predlanski 2.2), lanski dobiček podružnice v Zagrebu pa 0.7 milijona Din (predlanskim 0.4). Po odbitku tantjem in dotacij za fonde ostane za razdelitev med delničarje 3.155.000 Din (po zadnji bilanci 2,038.000 Din) in bo uprava predlagala glavni skupščini izplačilo dividende od 14 Din, kar predstavlja nad
Žrebanje drž. razr. loterije
Pri včerajšnjem žrebanju Državne razredne loterije so bili izžrebani naslednji večji dobitki:
Premijo 200.000 Din srečka štev. 92*089
80.000 Din srečka štev.: 72.339, 60.000 Din srečka štev.: 18.361, 40.000 Din srečka štev.: 40.765, 30.000 Din srečki štev.: 36.466, 77.942, 20.000 Din srečka štev.: 13.195, 10.000 Din srečki štev.: 20.513, 71.888, 7.000 Din srečke štev.: 8.140, 22.167, 83.225, 3.000 Din srečke štev.: 41.344, 54.669, 62.777, 98.417, 900 Din srečke štev.: 8.036. 8.471. 12.9R4. 16.198. 17.521, 19.906. 22.663, 23.454, 25.742, 32.063 33.137. 39.397. 39 806. 40 638. 41.620. 41.758, 43819, 45.011 47.731, 54.744, 56.738, 59.300, 59.385, 64.676, 70.892, 77.328, 78.020, 82.973^ 83.314, 87.939, 90.317.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19
%% od vplačanega kapitala Lani j« znašala dividenda 9 Din na delnico.
Volitve podružničnega odbora
Po referatu generalnega direktorja s« je oglasil k besedi predsednik Zveze obrtnih zadrug g. J o s. R e b e k, ki je poudarjal razveseljivo dejstvo, da dobi slovensko obrtništvo podružnico državne obrtne banke v Ljubljani Slovenski obrtniki se svoječasnega vpisa delnic niso udeležili v taki mesri, kakor bi bilo želeti, vendar je bila temu mnogo kriva tedanja gospodarska depresija, ki je vladala zlasti v Sloveniji. Priznava pa pažnjo, ki jo je centrala Obrtne banke posvetila Sloveniji Da pi prišlo do zaželjenega poslovnega kontakta med banko in slovenskim obrtništvom, je kriva v precejšnji meri oddaljenost • eatra'e. Deloma so tudi pogoji kreditov odvračali obrtnika od tega, -la se poslužujejo kredita pri tej banki. To pa ni bil nikak afront proti banki. Zveza obrtnih zadrug je mnogo storila, da ee dvigne interes našega obrtništva za ta zavod. Da so se obrtniki v južnih pokrajinah države naglo oprijeli nove banke, je povsem razumljivo, ker so bili dotlej izkoriščani od privatnih bank Posebno je g. Rebek priznal naklonjenost centralne uprave, da je zahtevala od delničarjev predloge za imenovanje podružnične uprave, kar po zakonu ni bila dolžna.
Predsednik g. Stojanovič je nato podal še neka„ pojasnil glede volitev in sporočil, da bodo po glavni skupščini začasne delnice zamenjane v stalne, ki se že tiskajo. Zato naj vsi delničarji za skupščino deponirajo delnice, ne glede na to ali se skupščine udeležijo ali ne.
V podružnični poslovni odbor so bili s vzklikom izvoljeni naslednji gg.:
Bajcar Ivan. sedlar v Zagorju ob Savi; Baraga Ludvik, mehanik; Franchetti Engelbert. brivski mojster; Plčman Lovro, kleparski in inštalaterski mojster; Ravnihar Fran, tesarski mojster; Rebek Josip, ključavničarski mojster; Urbaa Miroslav, tovarnar; Vidmar Karol, pekovski mojster, vsi v Ljubljani
Gosp. Franchetti je na koncu Zborov»-nja še sporočil, da je za podružnico za-siguran lokal na Dunajski cesti št. 31 (v Zidarjevi hiši), kjer bo podružnica pričela poslovati najkasneje 1. aprila. Po končanem zborovanju se je do odhoda predsednika vršil prijateljski sestanek v r«-stavr~c"i »Zvezdi«.
Dr. Kramar o trgovinskih pogajanjih z Jugoslavijo
Praga, lo. febr. h. Debata o vladiu izjavi glede gospodarske krize se je danes nadaljevala v obeh zbornicah. V poslanski zbornici je govoril poleg drugih vodja na-rodno-demokratske stranke dr. Karel Kramar, ki je najprej izrazil iskreno željo, da bi se čim prej zaključila trgovinska pogodba z Jugoslavijo in da ne bi na nobeni strani ostal niti najmanjši dvom, da so bili važni gospodarski interesi žrtvovanj političnim. V naših gospodarskih odnošajih z Jugoslavijo, je dejal dr. Kramar, igra možnost lastnih zvez velikansko vlogo. Te zveze So na eni strani na Dunavti, na drugi strani pa je uspelo pri mirovnih pogajanjih v Parizu pridobiti dve železniški progi k Adriji v Jugoslavijo, eno preko Madžarske, drugo preko Avstrije. Ti zvezi nam dajeta pravico imeti lastne vlake, lastne lokomotive, lastno osobje in celo lastne kurilnice. Ako pa danes pričnemo govoriti o tej stvari, zlasti z Madžarsko, bi to še bolj poslabšalo odnošaie med obema državama. Zato obstoja želja, da se čim prej sklene trgovinsko-politična tarifna pogodba z Jugoslavijo, ker bi bila simptomatična za bodočnost v naših političnih zvezah in tudi za bodočnost slovanskega gospodarskega zblj-žania.
Porušenje Zakladne bolnice v Zagrebu
Zagreb, 10. febr. n. Danes dopoldne so prepeljali poslednjih deset bolnikov iz Za-kladne bolnice na Jelačičevem trgu, ki jo bodo podrli. Uprava Zakiadne bolnice je objavila zanimiv uspeh natečaja za porušenje te stare stavbe na Jelačičevem trgu. Ta natečaj je imel presenetljiv uspeh. Uprava je namreč dobila najcenejšo ponudbo opekarne iz Sesvet pri Zagrebu Drago-tina Teške, ki je ne samo da ni zahteval za porušenje zgradbe nobenega plačila, temveč celo ponudil 135.000 Din, ako ma ostane ves materljal poslopja. Pristavil ie, da bo porušil poslopje ter popolnoma očistil stavbišče. Položil je za to kavcijo 250 tisoč Din, kliub temu, da je bila zahtevana samo kavcija 50.000 Din. Prav zanimivo je, kake ponudbe so stavile druge tvrdke. Grad beno podjetje Polak in Bernstein zahteva za porušenje in odvoz materia ala 1,400.000 Din. Ce pa se mu izroči v last ves materi-ial samo 1,200.000 Din. Tvrdka Dubski zahteva 1,700.000 Din, tvrdka Adolf Ernst Erliclj pa 1,240.000 Din, če pa prevzame v last ves materija!, pa «-samo« 1,030.000 Din.
Gostovanje »Tesrernzeercev« v Ljubljani
V razprodanem opernem gledališča j® sinoči kmetska burka »Sedmi fantiček« živahno animirala občinstvo. Gostje so nastopili topot 6 precej krepko začinjeno burko. Drastična besedna igra, situacijska komika, otipljive mastne šale so vzbujale pravo predpustno veselje. Izmed posameznih so se odlikovali Lindner, Höser. J. K.
Vremenska nanoved
Zagrebška vremenska napoved sa danes:
Pretežno vedro, stalno vreme, podnevi t»-plo. noči hladne, jutrania megla. — Situacija rčerajšnjega dne: Visoki pritisk je prekril sedaj tudi večji del južne Evrope, tak* da je tudi jadranski minimum popolnoma oslnbel. Močni vzhodni vetrovi so prenehalL Pritisk je v splošnem porasel za 2 do 7.5 mm. temperature so se dvismile na vzhodu države in na severnem Primorju za 1 do 3 stopinje, drugod pa padle za 1 do 6 stopinj.
Dunajska vremenska napoved sa sredo: Oblačenje, temperatura se bo zvišala, kasneje padavine.
Naši kraji in ljudje
Važnost nove ceste v čabarskem srezu
Lividraga, 10. februarja.
. priključitvijo naših občin Drage in Trave k čabarskemu srezu je ustvarjena celota, ki je edino prirodna in zmozna neoviranega razvoja. K temu je neobhodno potrebna še zsrad-tev cest, ki bi odgovarja e novemu stanju in omogočile obtok prometa c srcem banovine in v smeri, kamor gospodarsko gravitiramo. Cabar je bil ze prej trgovsko navezan na Ljubljano in je bila njegova priključitev k dravski banovini prav
U Me^hrvaško mejo pri Prezidu in Cabrando kotlino se razprostira valovita kraška dolinica, ki jo tvorita .hribovita pa*>vJ .meri od severa proti lugu. Stisnjeni med bujno razvite gozdove, ležita tukaj vas Novi in Stari kot Interesanten, toda obupen je bil politični položaj te ^eTfe vasi v bivši monarhiji: lik on vasen vsekana bivša hrvaško-kran.ska ^ja, ta je delala mnogo neprilik gospodarskemu razvoju teh prebivalcev. Tedanje upravne ob a-Iti občini v Dragi in Travi in okrajno glavarstvo v Kočevju, ki so bile radi Kockarjev izrazito nemške, niso hotele imeti ume-vania za potrebe čisto slovenskega Novega iT, Starega kota. Zgraditev ceste iz težke osamljenosti vsaj do ene obstoječe prometne žile, je bila davna in največja potreba teh prebivalcev, za katero so bile oblasti gluhe, na drugi strani pa so zabranjevale asimilacijo s hrvaško stranjo
Radi geografskega položaja gravitirajo gospodarsko te vasi povsem proti Prezidu in Rakeku, kamor se izvaza ves les, ki predstavlja glavni prevozni predmet. Ko so prišle imenovane vasi pod sred Cabar, je postala še bolj aktualna potreba zgraditve nove ceste Prezid-Novi m Stan kot-Ca-bar Čeravno je teren za izpeljavo ceste iz Prezida v Kot zelo povoljen, vodi vendar sedanja zasilna vozna pot čez najbolj strme klance, ker je vtisnjena med pnvatna posestva tam, kjer je nekoč morda bila le ka-ka pešpot. Ob deževju jo voda po svoje preoblikuje in povzroča s tem vaščanom velike troške za popravila. Za Kot je omenjena nova cesta do Prezida radi takih gospodarskih prilik nenadomestljive važnosti, do Cabra pa rabi pristop radi sreza. To je obenem najboljša rešitev za Cabar, kako najti boljši izhod, kakor čez Parg, ter se je zato Cabar energično zavzel za novo cesto, zavedajoč se njenega pomena. Sedanja cesta iz "rezida v Cabar čez Parg, je radi strmib tj nevarnih ovinkov nad Cabrom za prometne potrebe čabarskega sreza in za avto--.roniet povsem nemogoča. Cesta se namreč vigne za višinsko razliko skupno nad 3o0 a nad Cabrom se v dolžini samo 3.5 ril v strmih serpentinah spusti za nad 310 Nameravana nova cesta ne samo, da bi la na višinskem prelazu za ca 70—90 m j. za 25% nižja od sedanje čez Pang, tem-bi imela dovolj odgovarjajočega terena, a se razvije brez nevarnih klancev in ovin-ov, ker se teren spušča proti Cabru že iz ovega kota in bi torej imela prevladati vinsko razliko okrog 230 m na zračni dalja-i 5.5 k ni, dočim mora sedanja cesta premagati nad 800 m višinske razlike pri zračni daljavi samo 1.5 km. Poleg tega bi bila nova cesta za t—3 km krajša od sedanje; omogočil bi se z njo veliko cenejši in varnejši promet nego čez Parg in s tem obenem najugodnejši spoj Ljubljane s Sušakom. Tako je ta kratka (9 km), a tako izdatna cestna zveza dobila poleg lokalnega tudi izreden splošni pomen, kar je dokazano s tem, da Fe je za njeno izvedbo zavzela s polnim razumevanjem poleg Cabra tudi velika in gospodarsko najbolj aktivna občina Stari trg 8 svojimi zastopniki in splošno poznanim ndustrijcem g. K. Kovačem, ki so že ope-ovano dokazali pravi smisel za narodove otrebe.
Da se zadeva pospeši, »o bili zastopniki asi Novi in Stari kot ter občin Cahar in tari trg pri banu in mu z besedo in spo-ìenico razložili važnost in potrebo gradbe ove ceste. G. ban je pokazal veliko razumevanje za težkoč» teh krajev in odredil, ia se pošlje strokovnjak, ki bo izvršil te-"-nski ogled in načrt. G. ban je obenem aaovolil omeniti, da pride spomladi osebno v Cabar. da se sam prepriča o potrebah »reza, ki mu jih je pri sejah banskega sve-razložil že agilni banski svetnik, zastopnik našega sreza g. dr. Bogdan Koritnik.
Splošna kriza je pri nas posebno občutljiva, ker so usahnili zaslužki v Ameriki m . ranciji, kamor so bili naši ljudje še prej prisiljeni iti za zaslužkom. Ob takem stanju po sedaj prebivalci prisiljeni navezati se ie pa svojo zemljo in tu najti zaslužka za življenje. Koliko pri tem pomeni cesta in promet. je jasno. Pričakujemo, da bo naša banovina kmalu oživotvorila to našo vidno ž
90-Ietnica gosp. Koblerjeve
Litija, 10. februarja.
Po visokih življenskih jubilejih sodeč je zasavska klima pri vsej megli vendarle zdrava. Dobro se še spominjamo, da je go» spa Elizabeta Vilkovec umrla pred letom, ko je dosegla že dve teti preko stoletja, te dni pa je praznovala v Litiji gospa Josipi» na Koblerjeva svojo 90»letnico.
Jubilantka je živa kronika nekdanjih Ie» piih in tudi težkih litijskih časov. Doma je bila v hiši za vodo, ki je že davno ni več. Njeni rodbini se je reklo pri Martinkovih. Njen mož je bil g. Jože Kobler, sodni urad» nik, ki je umrl že ob začetku vojne. Zani» mivo je, da je ga. Josipina še danes člani» ca šolske družbe sv. Cirila in Metoda in menda najstarejša sotrudnica CMD prvo« mestnika g. monsignore Toma Zupana. Pri delu je pomagala tudi že deset let po» kojnemu Luki Svetcu, ki je priklical CMD v življenje. Zakonca Koblerjeva sta se sploh živahno udejstvovala v vseh narod» nih krogih in je bila jubilantka posebno verna prijateljica znane in že pokojne slo» venske mame ge. Dimnikove iz Trbovelj Z njo je potovala tudi v zlato Prago Ko je imel njen mož zaradi narodnega dela v svoji'službi sitnosti in so mu grozili s premestitvijo, se je odločna gospa napoti'a v Gradec k deželnemu glavarju in tam tu* di izposlovala, da je njen soprog ostal v Litiji. Staro Koblerjevo hišo na Glavnem trgu najdemo celo v Valvazorjevem de'u m sicer v 11 knjigi, kjer piše o stari Liti» ji pod naslovom »Litey»Markt un Schlösse
Ker je bila jubilantka na svoj rojstni dan bolna, je izostala svečana proslava, ki so jo pripravljale članice naše CMD. Po» leg otrok in drugih sorodnikov ter mnogih prijateljev in znancev pa se je pri njej s čestitkami oglasila Jeputacija CMD in So» kola pod vodstvom gdč. Pavle Meškove ter ji želela še mnogo srečnih let K tem ie» stitkam se iskreno pridružujemo tudi mi.
Tesretthofova roistna hiša
v Mariboru na križišču Slovenske in Go» sposke ulice je svoje dokončala Tekom dolgih let je menjala mnoge lastnike lani
pa jo je. kakor smo že poročali, kupila Oblastna hranilnica v Mariboru, ki se je morala obvezati, da jo bo v gotovem roku podrla ker zahteva to mestni regulacij» ski Dačrt. V dogovorjenem roku so začeli hišo podirati, kakor vidimo to na sliki. Oblastna hranilnica bo zgradila na tem prostoru novo stavbo, ki bo popolnoma odgovarjala načrtu regulacije mariborskih ulic.
odseka za računovodstvo ljubljanske fi»
nanòne direkcije v Ljubljani g. Paterno» ster ter deputacija ASK Pnimorje.
S pokojnikom ni legel v grob vzor oče» ta in uradnika, temveč tudi odločno na» preden mož»poštenjak, ki bo ostal v traj» nem častnem spominu.
Razprave pred malim senatom
Ljubljana, 10. februarja. Pred malim senatom, kateremu je pred» sedoval s. o. s. Anton Mladič in sta bila prisednika s. o. s. Ivan Kralj in s. o. s. Rajko Lederhas, so se danes vrstile zani» mive kazenske razprave. K prvi razpravi je bil velik naval kmečkega občinstva iz občine Lahovče in okolice. Demon*alkohol je zahteval svoje žrtve.
Krvavo ženitovanje Bilo je 9. novembra pred adventom, ko se na deželi vrše mnoga vesela ženitova» nja. V Lahovčah na Gorenjskem so ta dan kmečki fantje pili »prežo« pri posestnici Katarini Zavrlovi. Bilo je veselo. Navzoč je bil tudi posestnikov sin, 26»letni Jože Rožman, krepak in zastaven fant Med njim in tremi drugimi fanti je prišlo do prerekanja. Prepir se je nadaljeval zunaj hiše na cesti. Jože, ves togoten, vinjen in razburjen, je stekel naprej do nekega po» da, kjer je imel zakopano vojaško kara» binko Na cesti je potem srečal Janeza Dežmana, posestnika. Ker so mu fantje i očitali, da je »šlapa«, je nekaj časa sprem» ljal Dežmana do doma in se ž njim spustil v razburljiv pogovor. Dejal mu je: »Prej boš ti poginil ko jaz.« Dežman mu je mir» no odvrnil: »Seveda bom jaz prej«... In Jože Rožman je sprožil proti njemu strel. Zadel je Dežmana tik nad 7. rebrom v prsa. Projektil je šel skozi spodnjo krpo levih pljuč, raztrgal 12. vreteno in pretr» gal mozek. Dežman se je zgrudil na tla in kmalu umrl.
Jože Rožman se je danes zagovarjal za» radi uboja. V zagovor je navajal, da je bil razburjen, ker so ga fantje zaničevali Zatrjeval je, da je tudi nekoliko shbo» umen. Po dveurni razpravi je bil Jože Rož» mani obsojen na 6 let robije in v trajno izgubo državljanskih častnih pravic in v plačilo pogrebnih stroškov, dočim je bila prizadeta družina glede ostalih zahtevkov zavrnjena na civilnopravno pot. Jože Rož« man je sodbo v načelu sprejel, prijavil je le priziv zaradi previsoke kazni.
Druge zanimive razprave V nedeljo zvečer 16. januarja se je od» igral v Rožni dolini razburljiv prizor, ko se je mlad in precej eleganten dečko z vso silo uprl aretaciji, ki jo je bil napovedal mlad stražnik. O stvari smo že poročali. Maloletni H. je ponujal v neki gostilni lepo zimsko suknjo na prodaj. Suknja je bila ukradena. Mali senat je danes H. ob» sodil na 4 mesece strogega zapora in v trajni izgon iz naše države.
Pred mali senat je stopil nato elegantno napravljen Maks P. z Gorenjskega, ki je obtožen tatvine SOOO Din. Nosi Maks čr» ne, velike očali. Kakor so priče povedale, je Maks v Smarci pri Kamniku ukradel posestniku Vavpotiču 8000 Din in se nato odpeljal s kolesom. Maks je tatvino tajil in skušal navesti natančen alibi, kar se mu ni posrečilo. Obsojen je bil na 15 mesecev robije. Predsednik ga je po razglasitvi sod» be vprašal: »Ali sprejmete kazen?«
Vzkliknil je: »Za enkrat sprejmem. Ce je kak Bog na svetu, potem...«
Zasačen divji lovec !
ze-
: n s tem obenem ugodila tudi drugim :nim krajem, ki so pri tem interes i ran i.
Inig. Z. T.
G. Valentina Koželju v v spomin
Ljubljana, 10. februarja.
Včeraj so izročili materi zemlji truplo upokojenega ravnatelja finančne blagajne v Ljubljani g. Valentina Koželja. Pokoj» nik je bil rodom iz Olševka na Gorenj» skem, kjer se je rodil 5. februarja 1861. Po dokončanih študijah je nastopil službo pn finančni direkciji v Ljubljani, kjer je vzorno služboval preko 35 let. Ko je doča» kal že 40 let v srečnem zakonu in ko je vedno tako vzorno skrbel za svojo druži» no, ga je ugrabila smrt ter ga ločila od najdražjih.
Na njegovi zadnji poti, katero je vodil stolni kanonik g. Josip Vole, so ga spre» mili med številnimi prijatelji in znanci tu» di državni pravobranilec g. dr. Souvan, šef
Kamnik, 10. februarja.
Lovski najemnik g. Skofic z Vrhpolj pri Kamniku se je že dolgo časa pritoževal, da mu nekdo hodi v njegov lovski revir v Črni. Orožniki so sicer iskali, vendar pa do včeraj niso mogli najti nič kaj prave sledi.
Kamniška orožnika gg. Pogačar in Napotnik sta v gozdu zapazila svežo sled, ki ju je vodila do hiše posestnika Jožeta Kuharja v Podsmreki. Takoj sta videla, da sta na pravi sledi in poklicala gospodarja, ki jima je vse gladko utajil. Preiskala sta hišo, pa brez uspeha; gospodar je tajil na vse kriplje, vendar se orožnika nista dala prepričati.
Preiskavo sta pričela ob 10. dopoldne, zavlekla se je pa do 2. popoldne, ko je orožnik Pogačar stražil vse domače v sobi, kaplar Napotnik pa je ponovno začel s preiskavo po hiši. Dopoldne sta orožnika ob robu stene našla nekaj krva-vil dlak, ki so bile od srnjaka.
Po dolgem iskanju je Napotnik v Supi naletel z nožem na nekaj mehkega, kar se je izkazalo za nasoljenega srnjaka. Skoro 60 letni Jože Kuhar se je tedaj vdal in povedal kako je bilo.
Posestnika Kuharja, ki mu ne bi bilo treba igrati vloge divjega lovca, so pustili doma, moral se bo pa zagovarjati pred sodiščem.
Iz trboveljske občinske seje
Trbovlje, 9. februarja.
Po otvoritvi se je g. župan Vodušek pozdravil novoimenovane odbornike gg. inž. Persoglio, Jakoba Resterja, Alojzija Cestnika in Leopolda Ušeničnika ter se zahvalil razrešenim odbornikom gg. du» hovnemu svetniku Gašpariču, Ahacu in Arnšku za uspešno sodelovanje. Prebral je dopis železniške direkcije, da se bo elek» trifikacija hrastniške postaje izvedla, ker sedaj ni denarnih sredstev, čim bo denar na razpolago. Banska uprava je sporočila svoje odobrenje za pobiranje trošarin. Vse druge točke proračuna pa bodo odobrene, ko bo rešeno šolsko vprašanje v trbovelj» ski občini.
Predsednik upravnega odbora g. Pavlin je obširno poročal o seji upravnega odbora in nekaterih občinskih gospodarskih pod» jetij. Občinski pogrebni zavod izkazuje okrog 67.000 Din čistega dobička. Napelje se vodovod v kolonijo »Dom in vrt«. De» la so proračunana na 12.346 Din. — Dovoz kuriva občinskim nastavljencem se vrši z občinskimi konji brezplačno. Ker je občin» sko kopališče pasivno, se je znižala plača oskrbniku na 1500 Din. — V občinski ubožnici v Hrastniku vlada vzoren red in ni proti upravi nikakih pritožb Radi pada» nja cen življenskih potrebščin se je zni» žala oskrbnina od 1230 Din na 10 Din dnevno za osebo. Občina si je nabavila nov pisalni stroj za 8750 Din in razmnoževalni stroj za 10-500 Din. Vsi predlogi upravne» ga odbora so bili sprejeti soglasno.
Na predlog g. Rosa se je sklenilo, da pristopi k županski zvezi Dravske banovi» ne trboveljska občina z vsemi odborniki, kojih članarino bo plačevala občina Za pisarno županske zveze pa bo občina pri» spevala 20 Din. G. Plavšak je predlagal, naj se prispeva društvu Samopomoč za primer nezgod pri domači živini enkratna podpora 1000 Din. G Roš se je temu pred» logu pridružil, pri tem pa dostavil, naj se ustanovi taka Samopomoč še posebej za trboveljsko občino in naj to izvede kme» tijska podružnica. Sprejeta sta bila oba predloga.
O prošnji Rdečega križa za kino konce» sijo je poročal g. Sušnik in predlagal, naj se z ozirom na humanitarno delo RK iste» mu podeli licenca za predvajanje kinorvred» stav v že obstoječih kino podjetjih. Pred»
mm
»1
Premiera! — Ob 4* 7. In 9. mi
CONRAD VEIDT
v prvem svojem GOVOREČEM filmu
Zadnja
četa
Ufa-Ulm. Krasen dopolnilni spored!
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
KULTURNI PREGLED
Finžgarjev »Divji lovec«
Kakor smo že včeraj na kratko omenili, je bilo gledališče do zadnjega kotička razprodano. Različni sloji so prihiteli, da potaste jubilej slovenskega pisatelja, katerega je bržkone razveselila še posebej tako številna prisotnost mladine. Jubilanta je v imenu društva slovenskih književnikov pozdravil prof. Fran Koblar, ki je v lepo oblikovanem govoru poudarjal, kako se je Finž-earjevo delo tesno prepletalo z našo narodno usodo, kako je bil vselej glasnik optimizma, naše duhovne in telesne moči, zaradi katere smo se ohranili do danes in bomo v nji živeli tudi naprej. Slovesnemu nagovoru, gratulantom in darovalcem «e je nato Finžgar ganjen zahvalil. Obujal je osebne reininiscence na krstno predstavo >Divjega lovca*, ki se je vršila nekako pred tridesetimi leti na >teh vročih deskah«, ki r-o za pisatelja hujša preizkušnja kot vsak papir. Izrekel je vročo željo, da bi mogel po še tridesetih letih videti rast naše kulture, ki se je v tako kratki dobi, v nekaj desetletjih dvajsetega stoletja tako krasno razvila. Vera v mladino, ki bo gradila v intenziteto, mu ustvarja lepe podobe naše bodočnosti.
Po viharnem pozdravljanju se je vršila predstava. »Divji lovec« je popularna ljudska igra, ki prikazuje v dramatsko efektnih prizorih življenje vaščanov, usode vidnejših osebnosti, silnega Janeza in lepe
Majde, vsebuje izrazite vaške tipe in je prežeta z narodno poezijo. Etične motive' je pisatelj prevzel iz ljudstva, treba jih je sprejeti kot čuvstveno in miselno izražanje našega okolja. Igro so vzljubili ljudje, ker je zajeta neposredno iz življenja, je boljše zgrajena kot tedanje sovrstnice in pisana v sočnem jeziku. Romantična ljubezen, odpoved nesrečne Majde in raznoliki vaški tipi so deželanom še vedno zaželjeni sujet. Vprizo-ritve ljudskih iger nimajo pri nas stilne tradicije, pač pa nekatere, predvsem »Divji lovec«, tradicijo posameznih kreacij. Slavnostna predstava je bila dobro opremljena, vaške scenerije posrečene. V prizorih vaškega življenja in gibanja je poizkušal režiser ozi-veti realistično sceno in zabrisati zgolj folkloro. Z ljudsko igro je tesno zvezano vprašanje dialektna in vestno naštudiranje tipov, ki pač ne smejo biti niti najmanj eti-lizirani, temveč plastično, realistično prikazani. Ker temelji uspeh ljudske igre na tej pristnosti, morajo biti vse osebe strogo individualizirane. Kako samobiten je bil nekoč Verovškov Tonček, je dokazal Zeleznik, ki ga je posnel po spominu Boltarjeva sicer ni dosegla Kriste Riickove, ki je slovela v tej vlogi, vendar je podala lepo podobo čuvstvenega dekleta. Medvedovi je Špela pristno uspela. Cesar, Levar, Kralj, Jan, Bratina so si z ostalimi kar najbolj prizadevali, da bi bilo delo dostojno vprizorjeno.
J K.
Uspehi dr. Mandiča v Londonu in Pragi
Na nedavnem praškem koncertu z našlo« vom »Glasba slovanskih narodov«, ki ga je dirigiral znameniti Rus Nikolaj Malko. je bila izvajana skladba »Druga simfonija« našega rojaka dr. Josipa Mandiča. Ta sinru fonija je imela premiere — takisto pod Mab kovo taktirko — nedavno na Angleškem. V Londonu je imela skladba velik uspeh, prav tako v Glasgowu in minule dni v Pra» gi. Sedaj pripravlja Mand čevo »Drugo sinu fonijo« zagrebška Filharmonija. Dirigiral bo prof. Jiiräk iz Prage Skladatelj dr. Josip Mandic je po rodu iz Trsta (roj. 1. 1884) Glasbo je začel študirati že zgodaj pri Vil» harju v Zagrebu. Kot 17 letni djak je zlo» žil opero »Petar Svačič«, lei so jo dajali v tržaškem in ljubljanskem gledališču. Tudi nekatere njegove simfonične skladbe izza predvojne dobe so se izvajile v koncertnih dvoranah. Po vojni se je dr. Mandic, ki je sicer po poklicu odvetnik, stalno naselil v Pragi, kjer se je najprej marljivo izpppol» njeval v glasbeni teoriji, nato pa je z no» vi m in resnično umetniškim uspehom na» daljeval svoje siki. idaiteljsko delo Njegov godalni kvartet je imel na programu svoje turneje Zikov kvartet, velika simfončna pesem »Ponočno tavanje« pa se je izvajala v Pragi in Dresdenu pod tnkfcirko prof Ji» raka Glasbeni krogi si od dr. Mandiča še mnogo obetajo
Brnska književna revija »Stredisko« je priobčila v 4. številki pesem svojega ured» nika O. Zemka »Cel'jsky hrad«. Pesnik nad razvalinami Celjskega grada razmišlja o minljivosti sveta. Pesem se začenja: »Tem»
nijo se daljave. — Globoko spodaj — div. ja Savinja se žene v Savo — zgoraj so raz» valine razbite, gole. — Ali vidiš ta visoki stolp? — Čuješ, knko šepeče o slavi? — Čuješ, kako toži Friderikov glas? — Vse je ničemernost in laž. — Zapad se krvavo smehlja...«
Obračun z Vidovičevim pokretom. Dr. Emanuel Krajinovič je izdal v Sarajevu brošuro »Velik turban— pod njim hodže nema ili Vidovičev prosvjetno=etični po» kret«. Brošura je ostra kritika pokreta, ki se je v zadnjem času tudi pri nas širil, in zelo vehementen obračun z njegovim vodi« teljem Milenkom Vi dovi čem. Koliko ima Krajinovič prav, bodo pokazali odgovori na njegov napad in obtožbo ter nadaljnja uso» da tega gibanja.
»Riječ« je priobčila v številki z dne 7. februarja med drugim članek dr. Frana Ilešica »Poljska i LJkrajinci u bivšoj istoč« noj Galiciji« ("odgovor tudi na rusinofilsko poročen ie ljubljanskega »S'ovenca«), čla* nek Janka Hudca »Dv ad es et Lovričevih go dina u Pragu« (o pesniku Boži Lovriču) in v feljtonu zanimiv donesek k vorašanju zagrebške gledališke kritike »Slučaj ,Joce Udmaniča' i Milani Begoviča«, v katerem Ante Kovač krmstatira vzroke, zaradi kate riih je po njegovem minerju Milan Begovič napisal v »Novosti« uničujočo kritiko ljud ske igre Ka Mesarida »Joco Udmanič«.
Ali si že Vodnikove družbe?
Lepi Pixavon-lasje
je jedno raskosje, katero si vsaki može privoščiti
podeluje vašim lasjema mehko polnost
in novi sijaj. Jedrn svežanj zadostuje za 2 pranja In sten« samo
Din. 3*50
Pixavon-Shampoon ne vsebuje sode.
Odol Kompanija a« d«, Beograd
log je bil soglasno sprejet Dolska občina se je svoječasno obvezala, da bo prispe» vala k stroškom za uradne dneve ▼ Hrast» niku. Ker te svoje obveze ni izpolnila, je bilo sklenjeno, da se izterja ves dolžni zne» sek. — Obrtno nadaljevalno šolo v Hrast» niku obiskuje tudi 18 vajencev iz dolske občine. Od te občine se bo zahtevalo, da prispeva k vzdrževalnim stroškom za to šolo. Na predlog g. kateheta Rateja se je sprejelo v občinsko zvezo 34 prosilcev. — G. župan je poročal, da bo z 31. marcem ukinjeno poslovanje zdravstvenih okrožij in začno s 1. aprilom poslovati zdravstve» ni odbori. Na predlog g. Pavlina bo na» p rosen a banska uprava, da se odstopijo vse doklade, ki jih bo plačala občina še ▼ času do 31. marca t 1., občini v občinske zdravstvene namene. G. Malovrh je prosil g župana, da napravi korake pri drž. upra» vi, da se zviša odjem premoga za državne železnice pri TPD, ker je edino na ta na» čin mogoče omiliti veliko gospodarsko krizo. G. župan je izjavil, da je občina že napravila potrebne korake, da pa bo na« pravila še nadaljnje za ugodno rešitev tega vprašanja. — Prošnja branjevk za zniža» nje najemnine stojnic je iz principjelnih razlogov odklonjena Ravno tako tudi pro» šnja II. rudarske skupine, da se sistira svo» ječasni sklep glede kolesarjenja na poti za Savo. G. Malovrh je prosil, naj bi se raz« pisala dela za vodovod v Hrastniku. G. župan je obljubil, da se bo to v kratkem zgodilo, ker je finančno vprašanje hrast* niškega vodovoda urejeno. Pri gradnji te* ga vodovoda se morajo zaposliti samo do» mači delavci. Na predlog g. Malovrha se bo zaprosilo bansko upravo, da trbovelj» ske občine z ozirom na vladajočo krizo oprosti obč. kuluka, ker so občinske ceste itak v dobrem stanju in je občina preskr» bela za vzdrževanje istih že v svojem pro« računu. Sklenilo se je nadalje popraviti nekatera občinska peštopa v Hrastniku. Glede elektrifikacije Knezdola in Planm« ske vasi je poročal g. Pavlin. V to svrho je pripravljen fond 90.000 Din. kar pa še ne zadostuje za napeljavo glavnega voda. Ker občina ne more ničesar več prispevati v to svrho, bi bilo potrebno, da se zgar.ejo interesenti sami in si ustvarijo zadrugo. Predvsem pa je potrebno, da se interesen» ti izjavijo, glede napeljave od glavnega voda do svojih poslopij. Elektrifikacija je mogoča le, ako bo zadostno število inte» resentov. G. Cestnik se naproša, da ure» di zadevo z dotičnimi posestniki, da so ugotovi število reflektantov, nakar se bo šele lahko izdelal proračun.
Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoziteto, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefo-ve« grenčice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izboren učinek, ki ga ima »Franz Josef o va« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo zlasti pri močnokrvnih, korpulentnih osebah sati-karjih in hemeroidalno bolnih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Električni tok hudo poškodoval delavca
Bled, 10. februarja. Četrt ure od Bleda pri Zasipu ima po» sestnik g. Valant svojo žago na električni pogon. Prošli teden je prišel k njemu nesi Primorec, ki je bil brez vsakih sredstev, ter ga prosil, naj ga zaposli na njegovi žagi na kak način, samo da dobi hrano. Podjetnik se ga je res usmilil, ga sprejel v službo in mu odkazal delo. Pred nekaj dnevi so zapazili, da ni pri transformator» iu, ki je pritrjen na drogu, nekaj v redu. Primorec in še neki drugi delavec splezata na drog k transformatorju, da ugotovita, kje bi bila jiapaka. Na nepojasnjen način se je Primorec dotaknil z nogo električno žice. Električni tok je ubogega delavca na stegnu in kolenu do kosti obžgal m ga še drugače poškodoval Ponesrečenec je «eveda telebnil na spodaj ležeče hlode in nezavesten obležal. Več dni je ležal ne» srečni delavec v nezavesti ori podjetniku, kier so mu nudili zdravniško
pomoč. Xer
se mu pa stanje Ie ni hotelo zboljšati, so ga odpremili v ljubljansko bolnico.
/
Domače vesti
*	Propaganda za naše morje v Draždanih.
Potovalni biro »M« je priredil v nedeljo 8. t m. ob 11. v dvorani enega največjih draždanskih kinematografov »Capitol« predvajanje turistično propagandističnega filma »Die blaue Adria«, krasno deLo monakov-ske filmske tvrdke Körösi. V filmu zavzema naša obala od Sušaka do Kotora dobro polovico vsebine. Sušak, Novi, Crikvenica, Seni, Krk, krasni posnetki z otoka Raba, Šibenik in mogočni slapi reke Krke, dalmatinska trgatev, Trogir, Split, kjer vidimo med drugim Dioklecijanovo palačo, Meštro-vičev spomenik Grguru Minskemu, Solin, Makarska, Korčula, divni motivi iz Dubrovnika, slikovite narodne noše iz Vrlike, Tre-binje, predvsem pa mogočne panorame ko-torskega zaliva z Lovčena — vse te divne slike so napravile na odlično publiko, ki je napolnila veläko dvorano kina »Capitol« skoro do zadnjega kotička, najgloblji in najlepši' vtis. Predvajanje filma je trajalo poldrugo uro ter je mnogo doprineslo uspešni propagandi naše prelepe riviere. — Dr. M.
*	Sprejem v naše državljanstvo. Z odlokom ministra za notranje zadeve je bil sprejet v državljanstvo kraljevine Jugoslavije Konstantin de Zardo, Žagar v Glažuti, skupno z ženo Antonijo in maloletnimi otroci. Domovinstvo mu je priznano v občini Draga v kočevskem okraju. Nadalje je sprejeta v naše državljanstvo gdč. Milči Pahorjeva, uradnica v tovarni »Jugočeški« v Kranju.
*	Vozne olajšave za posetnlke Jadrana.
Kakor znano, so posetniki našega Jadrana tako domači kakor tudi tuji, ako so se mudili v Primorju vsaj deset dni, bili pri pov-ratku deležni znižane voznine. Dogajalo pa se je pogosto, da se dotičnik ni stalno mudil v enem kraju, marveč se je vozil z ladjo in posetil več primorskih krajev, ni pa mogel biti pri povratku deležen vozne olajšave, ker se vožnja ni vračunavala kot bivanje ob morju. Prometni minister je sedaj odobril, da se čas vožnje po morju vraču-ni v dobo, ki je določena za najkrajše bivanje. Potrdila o vožnji po morju bodo izdajali kapetani ladij na predpisanih formulari ih.
*	Kongres stenografov v Jugoslaviji. Hrvatsko stenografsko društvo je v nedeljo imelo v Zagrebu letno skupščino, na kateri je društveni tajnik prof. dr. Kesterčanek podal med drugim poročilo, da bo društvo prihodnje leto proslavilo petdesetletnico obstoja. Pri tej priliki se bo sklical v Zagreb kongres stenografov iz vse Jugoslavije v svrho, da s skupnim delom stenografskih delavcev in strokovnjakov reši vsa aktualna vprašanja stenografije, v prvi vrsti vprašanje unifikacije stenografije v Jugoslaviji. Za društvenega predsednika je bil izvoljen prof. J. Jamnicky, za urednika lista »Stenograf« pa prof. Dragič; tajnik je prof. dr. Kesterčanek.
*	Rudarska šola v Zenici. V Zenici se bo v kratkem otvorila rudarska in topilniška šola. V šoli je predviden tudi internat za dijake. Nova šola bo nastanjena v poslopju, ki je bilo zgrajeno za gimnazijo in bo popolnoma ustrezalo namenu.
*	Na dekanatu tehnične fakultete ljubljanske univerze se odda službeno mesto tajnika. Prosilci morajo imeti fakultetno izobrazbo in morajo znati poleg nemščine še kak tuj jezik. Prosilci z znanjem več jezikov bodo imeli eventualno prednost. Pravilno opremljene prošnje morajo vložiti do 28. t. m. na dekanatu.
*	Novi grobovi. Včerai dopoldne jc preminul v Mariboru Aleksandrova cesta 51, trgovec in mehanik g. Morie D a r d i e u, star 52 let. Pogreb bo v četrtek ob 3.30 iz stare mrtvašnice na protestantovsko pokopališče na Teznu. — V ponedeljek je umrl v starosti 51 let g. Josip Murko, knjigovodja obratovališča pivovarne Union v Mariboru. Pogreb bo danes ob 2.30 izpred mrtvašnice mestnega pokopališča na Po-brežju. — V ormoški bolnici je umrla ga. Marica Svetkova, rojena Kermauner-jeva, vdova po višjem revidentu južne železnice. Pogreb bo danes ob pol 16. izpred mrtvašnice ormoške bolnice na kolodvor, odkoder jo pripeljejo v Ljubljano, kjer bo v četrtek ob 10. pogreb iz kapele pri Sv. Križu. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Konzulat ČSR v Ljubljani poziva vse češkoslovaške državljane rojstnih letnikov 1909., 1910. in 1911. in živeče v območju Dravske banovine, da se, v kolikor tega še niso storili, pri njem pismeno ali ustmeno zglase v svrho vpisa v naborno evidenco.
KINO IDEAI.
Podzemski svet
velefilm iz podzemskega življenja velemesta.
Clive Brook — Evelin Brent
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
10. februaija 1931.
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja. 2 stanje barometra, 3. temperaturo. 4 relativno vlaao v %, 5. smer m brzino vetra. 6 oblačnost 1—10* 7 /rsta padavin. 8 padavine v mm
Ljubljana: 7. 775.8, —7, 80, NEI, megla, 10, —, —. Maribor: 7. 777.0, —8, 80, NE 2, 10, —, —. Zagreb: 7. 774.6, —6, 80, mirno, 10, —, —. Beograd: 7. 773.9, —h, 90, mirno, 10, —, —. Sarajevo: 7. 775.1, —7, 90, mirno, 1, —, —. Skopi je: 7. 766.5, —1, 60, W 2, 0, —, —. Split: 7. 768.6, 6, 40, NNW 2, 0.
Najvišja temperatura danes v Ljubljani —, najnižja —10. v Mariboru —12, v Za» grebu —7, v Beogradu —2, v Sarajevu —7, v Skoplju —1, v Splitu 4.
Soince vzhaja ob 7.10, zahaja ob 17.20, lina vzhaja ob 3.16, zahaja ob 11.2.
Obenem s prijavo naj vsak nabornik pred loži svoj potni list ali kak dokument, ki dokazuje njegovo češkoslovaško državljanstvo. O točnem datumu naborov bodo naborniki pravočasno obveščeni po posebnih pozivnicah in tisku. Naborniki rojstnega letnika 1911., rojeni izven ozemija Češkoslovaške republike, naj si preskrbe overovljene prepise rojstnih listov in iih pošljejo obenem s prijavo čsl. konzulatu.
*	Pevski zbor učiteljstva UJU v Ljubljani javlja vsem članicam in članom, da se vrše v februarju naslednji pevski tečaji: 14. t m. od 20. do 22-, 15. t. m. od 9. do 12. in od 14. do 17. ter 21. t m. od 20. do 22., 22. t. m. od 9. do 12. in od 14. do 17. Vaje
J so obakrat za mešani zbor. Udeležba za vse strogo obvezna. — Odbor.	—o—
*	Popravljamo. Pri osmrtnici za pok. Er-nom Wudlerjem, ki smo jo objavili v soboto 7. t. m. je pomotoma izostala označba »sin«, kar s tem popravljamo.
*	Koliko tobaka se je popušilo leta 1930. Uprava državnih monopolov je zbrala podatke o prodaji tobačnih izdelkov v letu 1930. Prodano je bilo križanega tobaka za cigarete in pipo okroglo 4,800.000 kg. cigaret 5.075,000.000 kg, smotk v listu 42.000.000 kilogramov. Dohodki iz prodaje tobačnih izdelkov v letu 1930. znašajo približno 1.836,000.000 Din ter presegajo dohodke v letu 1929 za okroglo 66,500.000 Din.
*	V Dalmaciji zopet ujet galeb-plsmonoša. V šibeniških vodah je bil predvčerajšnjim ujet galeb-pismonoša s prstanom retour 54 18 XI iz Helgolanda. To je že tretji markiram galeb, ki je v tej zimi bil ujet na Jadranu.
*	Ujeta redka riba. V srednjem Jadranu je bila te dni ujeta globinska riba Lepedo-pus caudatus. Ta redka rib^ ima obliko širokega meča, dolga pa je nad 2 metra. R;-
biči so jo poklonili prirodoslovnemu muzeju v Splitu.
*	Neznano kam je odšel že 29. decembra lani starček Peter Oražem, stanujoč v Kranju, Kokriško predmestje 47. Oblečen je v črno obleko, rjavo suknjo, črn klobuk in obut v nizke črne čevlje, vse ameriškega izvora. Velikosti je srednje, dobro ohranjenih sivih las, star 75 let. Kdor kaj ve o njem naj to javi najbližji orožniški postaji ali pa njegovi hčerki Frančiški Svetelovi v Šenčurju pri Kranju. Večkrat je pogrešani od-šej v Ljubljano in je tudi t:sti dan izjavil hišnemu gospodarju, da ga vodi pot v mesto. Bival je 40 let v Ameriki in je ameriški državljan.
*	Pesmi Srečka Kosovela razpošilja, dokler traja zaloga, založba »Luč«, Ljubljana I., poštni predal 171. Izvod s poštnino vred 21 Din. Denar naprej ali po položnici.
« Veseli otroški glasovi vzradoščajo vsa» ko roditeljsko srce. Toda prav cestni se to veselje zagreni. Vlažno vreme in velike raz/: k e temperature med toplo šolsko sobo in Madn;m ozračjem na prostem često po» vzročajo prehlajenje s kaši jem in hripa» vostjo. 2e najmanjši katar lahko za poz» nejše življenje vcepi mlademu prgatnizmu usodne klice, zato je treba že pri prvem hujšem kaši ju uživati sredstva za odprav» 1 j an je sluzi. Izmed vseh sredstev se je Kresival izkazal za najboljše. Otroci ga ra» j di uživajo zaradi dobrega okusa.	j
*	Važna novica za uživalce Ovomaltinea. |
Da svojim stalnim odjemalcem, ki Ovo» 1 malt in e redno uživajo, omogoči čim cenej« šo nabavo tega proizvoda, je t v oni i ca dr. Wander nedavno stavila v promet nov, ta» ko imenovan' obiteljski zavoj po 1 kg, ki za občinstvo stane 100 Din Priporočamo stalnim odjemalcem Ovomaltinea, da se poslužujejo teh zavojev, ker jim v tem pri» meru pride Ovpmaitine po kg znatno ce» nejše kakor če kupujejo zavoje po 500 g. Ovomaltine se vsak dan bolj zahteva, za» to bi vsakdo moral poznati ta proizvod, ki se izkazuje tako koristen v najrazličnejših zivljensk'h prilikah, ko je potrebno čuva» nje in jačenje zdravja ter telesne odporno» sti. Ovomaltine je pbenem zelo užiten zaj» trk in malica, ki znatno povečuje delovno sposobnost.
*	Poročne prstane dobite pri tvrdkl F. Čuden, Prešernova Is v Ljubljani.
*	Za dobo mednarodnih zimsfoo-sportnih
prireditev (20. do 24. t m.) oddaja sobe v Bohinju samo »Putnik«, Tourist-Office, Ljubljana, Dunajska cesta 1. Rezervirajte pravočasno!
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in pllsira tovarna Jos. Reich.
Vase plošče i» filme
Vara najvestneje
razvije in kopira
drogerifa KAKC |
LJUBLJANA	MARIBOR "
Iz Lfubljane
u— Byrdova ekspedlclja na južni tečaj v zvočnem filmu. ZKD bo predvajala danes v kinu Ljubljanski dvor prenderò senzacijo-nalnega filma, ki nam predočuje v veleza-nimivih prizorih ekspedicijo kontreadmirala Ribarda E. Byrda na južni tečaj. Film je dokument pogumnega podjetja neustrašnega polarnega raziskovalca in znanstvenika, ki je z letalom prodrl na najjužnejšo točko naše zemeljske oble in odkril človeštvu nepoznane pokrajine okrog južnega tečaja. Dve leti so delali ta film in danes je to najglasnejša priča ogromnega dela za napredek znanosti, ki go<vori obenem o velikih žrtvah in o grozovitih opasnostih, katerim je bila izpostavljena četa pogumnih mož, ko je bila skoro dve leti popolnoma odrezana od vsega sveta. Film je snimala ameriška družba Paramount ter vzbudila z njim splošno senzacijo po vsem svetu, kjerkoli ga je predvajala. Priporočamo ogled filma vsakomur najtopleje. Predstave danes ob 16. pol 20. in 21. Zaradi ogromnega zanimanja za to lepo filmsko delo priporočamo nabavo vstopnic že v predprodaji od 11. dop. dalje.
u— Doslej najhladnejši dan letošnje zime
je bil včeraj. Zjutraj je kazal toplomer v Ljubljani —10 stopinj C, v okolici pa okrog —11 C. Barometer je padel od 778 predvčerajšnjim na 772 sinoči. Bil je včeraj prav lep soinčen dan. Temperatura se je seveda podnevi zvišala; popoldne je znašala —2, a proti večeru je zopet začela pad^ ti. Ljubljanska okolica je bila polna ljubljanske mladine, ki se je sankala in smučala, kjer je bil le količkaj primeren prostor. Takole bolj mrzla zima bo menda omejila širjenje hripe, ki sicer v Ljubljani še ni zavzela prevelikega razmaha.
u— Iz gledališča. Bavarska gledališka družina »Die Tegernseer« bo drevi zadnjič gostovala v operi s komedijo »Zakonska stavka«. Tegernseerii sami pravijo, da je ta komedija ena najboljših iger njihovega letošnjega repertoarja. Predstava je izven abonmana. Predprodaja v operi. — Jutri, na »tolsti četrtek« se bo uprizorila v drami šala »Trije vaški svetniki« v režiji g. Lipa-ha in znani izvrstni zasedbi. Predstava bo ljudska po znižanih cenah. — V operi bodo jutri peli »Madame Butte rfly« z go. Gì un gjenčevo za red D. — Premijera operete »Dijak prosjak« bo v soboto ob 20. izven abonmana. Ob 16. v soboto pa bo v drami dijaška predstava po globoko znižanih cenah Uprizori se francoska komedija »Mercadet*. Opozarjamo dijaštvo in tudi one, ki se žele okoristiti k izredno znižanimi cenami za vstopnice. Konec predstave bo ob pol 19. — V ponedeljek bo gostovala prvič na slo. venskem odru svetovno znana priljubljena ruska diseusa Dela Lipinskaja. Poje, brblja, igra na klavir in harmoniko. Kjerkoli je še nastopila je imela razprodane hiše. V Zagrebu je napolnila štiri večere. Kdor se hoče zabavati in poslušati njen album figurin iz literature vseh narodov, naj poseti ta večer. Predprodaja vstopnic bo od jutri dalje pri dnevni blagajni v operi. Sedeži so od 60 Din navzdol.
/
(pri tekmah
se vsak smučar trudi, da prehiti drugega. Naravno je, da je s tem znatno povečana potrošnja telesne energije. Zima ima takisto znaten vpliv na odpornost smučarja Ako želimo ostati v formi, je potrebno, da se pobrigamo za pravilno hrano ,ki bo potrošeno moč hitreje nadoknadila. Taka popolnoma naravna krepilna hrana je
OYOMJULXIHE
ki vsebuje v koncentrirani obliki in v pravilnem razmerju vse hranilne snovi, ki so potrebne telesu. Dve do tri žličice Ovomaltine v toplem mleku ali čaju naglo dvignejo odporno silo in nadomestijo izgubo toplote pri zimskih športnikih. — En zavojček Ovomaltine pri zimskih izletih je mnogo koristnejši od kateregakoli težkega provijanta, ki se je prej uporabljal. Ovomaltine daje smučarju moč in svežost. Vzamete ga lahko s seboj tudi v termo-steklenici.
Dobiva se v vseh lekarnah drogeri-jah in boljših delikatesnih trgovinah.
17
TUDI VAS ŽEJA
po užitku. Užitek si lahko pripravite, ako dudaste vodi za pranje in kopanje ISLA EAU DE COLOGNE opalno sol, ISLA CHYPRE kopalno sol in ISLA KONIFEREN kopalno sol, proizvode kopališča Iscbl. Te soli Vas bodo osvežile in okrepil In Vam podale mladeniško svežost in izgled. Zahtevajte izrecno ISLA kopalne soli!
u— Premijera ljubke veseloigre »Extemporale« na Šentjakobskem odru. V soboto in nedeljo se bo vršila na Šentjakobskem odru premijera velezabavne veseloigre v treh dejanjih »Extemporale«. Dejanje opisuje težave osmošolca Hoffmanna zaradi neznanja latinščine. Komika je na višku. Vstopnice se bodo dobile v trgovini g. Miloša Karničnika na Starem trgu od jutri dalje.
u— Rekorden promet v Šentjakobski knjižnici. V januarju si je izposodilo 4635 strank 18.015 knjig. Te številke kažejo, kako velikanski delokrog ima šentjakobska knjižnica, katere knjige gredo danes po državi tja do bolgarske meje. Knjižnica posluje vsak delavnik od pol 16. do pol 20. in izposoja najlepše knjige v 10 jezikih :n modne liste vsakomur, kdor se zadostno izkaže. Na razpolago tiskani imeniki knjig. Antikvarično se kupujejo zlasti predvojne slovenske beletristične knjige po najvišji ceni
o— Smrt znanega absolventa ljubljanske univerze. Iz Šibenika je včeraj prispela v Ljubljano novica, da je podlegel pljučnici inž. Jol« K a r a d j o I e, ki je lani absolvi-ral tehnično fakulteto ljubljanske univerze. Novica je posebno med akademsko omladi-no in pokojnikovimi vrstniki vzbudila globoko sočustvovanje, saj je bil g. Karadjole na ljubljanski univerzi posebno popularen omladinec in se je v društvenem gibanju vidno udejstvova! kot voditelj mladih agrarcev. Akademiki so pokrenili akcijo, da se nepričakovano preminulemu mlademu
inteligentn izkaže r Sibeniko viden dokaz spoštovanja in pietete. u— DrugI družabni veter roških oficirjev
je priredila Zveza ruskih oficirjev v soboto v prostorih Oficirskega doma na Taboru. Prireditve se je udeležila številna elitna publika, med drugimi dvorna dama ga. FTa-nja Tavčarjeva, ban g. dr. Marušič, podban dr. Pirkmajer s soprogo, komandant dravske divizije divizijski general g. Ilič, župan g. dr. Puc s soprogo, podžupan profesor g. Jarc številni oficirji in drugi odlični gostje. Pri koncertnem in kabaretnem deiu večera so sodelovali člani ljubljanskega gledališča ga. Nablocka, g. Grba, baletni mojster g. Golovin in balerini gdč. Erna Mohoričeva in Silva Adamičeva. Prireditev je uspela v splošno zadovoljstvo udelc žen cev.
u— Udruženje jugosfovenskih Inženjerjev In arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi na predavanje v petek 13 L m. ob 20. v družabnem lokalu na Kongresnem trgu l-II (Kazino). Predaval bo g. inž. Mattanovich Drago o predmetu: »Arhitekt in moderna svetlobna tehniika«. Vabljeni so člani ter vsi, ki se zanimajo.
u— Predavanje v »Pravniku«. Ker je namestnik višjega državnega tožilca g. dr. Avgust Munda obolel, se današnje preda vanje v društvu »Pravniku« ne bo vršilo.
u— v kemičnem seminarju univerze bo 13. t. m. predaval g. inž. Matija Žumer »O novem valjavnem postopku (Wälzverfahren) za predelavo rud in fužinarskih izdelkov.« Predavanje bo ob 17. v kemični predavalnici realke (Vegova ulica) in je dostopno vsakomur.
u— Društvo Dečjl in materinski dom kra Ijice Marije bo imelo redni letni občni zbor v ponedeljek 16. marca ob 18. v Ljubljani, Lipičeva ulica št. 16., z običajnim dnevnim redom.
u— Večerni gospodinjski tečaj na gospodinjski šoli v Mladiki. Vpisovanje v drugi večerni gospodinjski tečaj bo jutri, 12. t. m. od 16. do 18. v Mladiki. Pričctek te čaja v petek 13. t m. ob 17.
u— Državni konservatorij. Prihodnja V. interna vaja konservatoristov bo v petek 13. t. m. v Filharmonični dvorani. Začetek točno ob 18., konec ob pol 20. Vstop prost u— Akademski klub gradbenikov. Jutri, v četrtek bo predaval na tehniki prof. inž. C. Žnidaršič o temi: »Vodna kolesa in turbine«. Predavanje bo ob 20. v gradbeni ri salnici. Vstop prost. Vabljeni vsi, ki se zanimate.
u—Pevsko društvo »Ljubljanski Zvone.
Drevi važna vaja mešanega zbora! Predsednik.
u— Tepež v baraki V delavski baraki v v Aškerčevi ulici sta se včeraj popoldne sprla 22 letni delavec Avgust M. in neki njegov tovariš sostanovalec. Med ruvanjem, ki je nastal po besedah, je pa nasprotnik Avgusta pograbil za primeren količek in udaril z njim Avgusta z vso silo po glavi. Temu se je vlila kri in je moral zaradi nastale poškodbe v splošno bolnico.
u— Okradena perica. Ljubljanski tatovi so pričeli zadnje čase pleniti vozičke peric. Pred nekaj dnevi je bila okradena neka perica na Domobranski cesti, predvčerajšnjim okrog poldneva pa ie zopet nekdo odnesel perici Ceciliji Habičevi iz Bizovika iz veže hiše št 8 na Bregu razno žensko obleko n nekaj perila v vrednosti 500 Din. Habičeva je takoj po tatvini iskala pomoči na policiji, a ji ta zaenkrat ni mogla pomagati.
u— Zlatnino kradejo. Te dni so bile prijavljene policiji številne tatvine zlatnine In drugih dragocenosti. Jani Baragovi, stanujoči v Beethovnovi ulici 15., je nekdo odnesel zlato damsko uro, vredno 600 Din. Enako tatvino je nekdo zagrešil v stanovanju natakarice Rezike Kidričeve v Medvedovi ulici 8. Vlomilec je odprl njeno košaro in vzel 400 Din vredno zlato uro na črnem traku. Pa se ni zadovoljil samo s tem, marveč je vdrl še v sobo istotam stanujočega Jude Mantilje ter mu izmaknil iz kovina-ste šatulje zlat ženski prstan, žensko zlato uro, zapestno verižico ter še nekaj drugih dragocenosti. Drznega tatu policija pridno zasleduje.
i— Vozičke kradejo. Pleskar Ivan Stro-
jan, stanujoč v Hradeckega vasi 84, je v ponedeljek zjutraj opazil, da mu je neznan zlikovec odpeljal izpred delavnice na Sv. Petra nasipu zeleno pleskar» štirikolesni ročni voziček, vreden 500 Din. Enaka tatvina je bila izvršena tudi na Kongresnem trgu pred hišo št. 16„ kjer je nekdo ukradel cizo trgovca Franca Novaka vredno 600 Din.
u— Tatvina denarja. Posestnik Ludvik Dolničar v Hrastju 7 pri Ljubljani je v ponedeljek ugotovil, da je Mia izvršena v njegovi hiši veJUta tatvina. Tat je bil vdrl med tem, ko domačih nj bilo doma, v Dolničar-jevo spalno sobo ter vlomil v omaro. Ukradel je ročno blagajno, v kateri je bilo okrog 3000 Din. Denar je bil deloma last Dolničar-ja, deloma šmartinskega gasilnega društva. Tat je odnesel tudi knjigo dolžnikov. Oškodovanec je prijavil zadevo policiji, ki je uvedla strogo preiskavo.
n— K aretaciji sleparskega ženina. O dolgo iskanem sleparskem ženinu 30 letnemu Josipu Križnarju smo včeraj navedli, da ga je aretiral neki detektiv, a točno je naslednje: Kakor so nam povedali ljudje, je Križ-narja, ki je gnal na klavnico kravo svojega gospodarja iz D. M. v Polju, ustavil in spoznal na Poljanski cesti stražnik Drag»o Bor-don in ga takoj aretiral.
u— Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Šiški priredi na pustni torek veliko maškarado pod devizo »V zelenem gaju« v hotelu Bellevue.
u— Marljivi hotelski, kavarniški in gos stilniSki uslužbenci, ki so vse leto pozno v noč na nogah, da strežejo drug'm, si pač zaslužijo, da se v predpustu enkrat tudi sami malo oddahnejo in se pozabavajo na lastni prireditvi. Kakor vsaiko leto, se bo jutri zvečer vrši' njihov 12. tradicionalni in priljubljeni valčkov ples v Unionu. Priv gotovo bo zopet privab i vse stare pri jatelje 0g. natakarjev m natakaric, priporočamo pa posnet te lepe prireditve tudi vsem tistim, ki ?e želijo za en večer prijetna poveseliti. Na svoj r c-m bodo posebno prišli številni ljubljanski ljubitelji valčka, vsekakor pa
V S E
O
It O
Jflaškcrada " Sokola I
TABOR. 14. februarja 1931
bo godba »Zarji«« poskrbela tudi za neka« tere moderne plese. Pojdimo torej jutri zve» čer na natikareki ples v Union!
u— Maškarada Sokola II. bo na pustni torek v veliki dvorani Kazine, na kar opozarjamo vse Sokolu II. naklonjeno občinstvo. Sodeluje prvovrstni in priljubljeni »jazz-band«, ki bo skrbel, da bo vsak zadovoljen, ter bo lahko odnesel najboljše spomine na prireditev. Točile se bodo najboljše in cenene pijače, tudi je preskrbljeno za prigrizek, posebno pa za kratkočasi« in razvedrilo, kar bodo poskrbele maske, ki nastopijo posamezno in v krasnih skupinah. O polnoči bo nagrajena najlepša in najori-ginalnejša maska. Začetek ob 20.
Sredstev za iztrebljenje je mnogt). Sigurno, milo normalno iztrebljenje omo-
gočajo ARTIN-drazéje. Dobivajo se v vseh lekarnah. Vsebina škatljice po 8 Din - zadostuje za 4—6 krat.	290/4
u— Pripravljalnemu odboru za otroško maškarado Atene je javljenih že več skupen in posameznih mask. Zanimanje po mestu vsepovsod. Priprave so v polnem teku. Postavljen bo lutkovni oder, urejena proga za otroška vozila, kolesa, avtomobile itd. zbirajo se darila za ribolov, da bo veselja za vse dovolj.
u— Gumi-klinika Goršič, Dunajska cesta št. 9, popravlja z najmodernejšimi stroji pnevmatike, galoše, snežne čevlje in podobno.
ŽALNE OBLEKE
in plašče za dame in gospode dobite ori tvrdki
FRAN LUKIČ, Ljubljana
Največja in najcenejša izbira.
a— Iz gledališča. Jutri se bo ponovila »Ciganska ljubezen«, ki zaradi pestrega dejanja in živahne muzike jako ugaja. Draro2 pripravlja voi no dramo »Karo! in Ana« in veseloigro »Utopljenca«. Premijera Kalma-nove operete »Cardaška kneginja« bo v najkrajšem času.
a— Ljudska univerza v Mariboru (kino Apolo) priredi prihodnji petek 13- t m. prvi slovenski veseli večer, na katerem bo pel naš odlični humoristični pevec g. Bučar iz Ljubljane v spremstvu kitare izbrane vesele slovenske napeve. Bučar nastopi v maski. Predprodaja vstopnic od 10. t. m. pri ge. Brišnikovi in g. Höferju.
a— Ljudska univerza v Studencih. V četrtek 12. t m. ob 19. bo predaval bivši poslanec prof. dr. Ljudevit Pivko o četnMh in dobrovoijcih v svetovni vojni.
a— Evidenčne tablice za motorna koiesa so dospele. Lastniki motornih koles jih dobe pri predstojništvu mestne policije, pri referentu soba št. li.
a— Krajevni odbor Rdečega križa In Sokol na Pobrežju se tem potom najlepše zahvaljujeta neznanemu dobrotniku, ki jim? je daroval vsakemu po 100 Din, ob prilik* izpremembe županstva na Pobrežju.
a— Hripa v Mariboru se v zadnjem časn vedno bolj razširja. Na stotine obolelih se zdravi v privatni oskrbi, mestnemu fiziikatu pa je bilo od I. do 7. t. m. prijavljenih 245 primerov obolelosti za to epidemijo. K sreči epidemija nima nevarnin znakov in zato tudi ni nobenega povoda za kako bojazen. Treba ie Ie previdnosti in pravočasne pomoči. Razen tega so bili pretekli teden prijavljeni mestnemu tizikatu še 4 primeri davice in 1 primer šena, od katerih istotako nobeden ni končal s smrtnim izidom.
a— Policijski drobiž. V nekem prenočišču je policija zasačila Marijana M. iz Vrhnike, ki ga deželno sodišče v Ljubljam že dalj časa zasleduje zaradi zločina tatvine. — Josipina Škripac, ki je za 10 let izgnana iz okoliša mesta, je prišla zopet policiji v pest. Aretirana je bila zaradi prepovedanega povratka, suma tatvine in tajne prostitucije. V kleti, kjer so jo zasačili, je lovila moške in je enemu izmaknila tudi nekaj kovačev, kar pa je smatrala za »dogovorjeno plačilo«. Po zaslišanju so io oddali v sodne zapore.
a— Krvav napad na ženina. 27 letni trgovec in gostilničar v Reki na Pohorju Anton Lebe se je nameraval ravno danes poročiti v Marioo Faleževo, hčerko pekovskega mojstra v Hočah. V noči od sobote na nedeljo pa je postal žrtev krvavega napada. Ko so v hiši po stari tradiciji pili, so prišli
Za čas
Vas varujejo
ANACOT - PASTILE
Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitku 8 Din, velikega 15 Din. Varujte se ponaredb!
Vzemite pri prvih
znakih hripe
nekoliko
ASPIRIN
TABLET
ld morajo biti označene z Ba- [bave yer-ovim križcem-	vp.
nenapovedani lantje ter izzivali ženina in gostilničarja. Ko jih je hotel Lebe pomiriti ter je stopil Lz hiše, so se nenadoma zabli-skali noči. Lebe je v h.pu dobil 10 cm dolgo rano na glavi in 5 cm dolgo na ramenih. Hudo poškodovanega ženina so z avtomobilom prepeljali v mariborsko splošno bol-n co. Tam so ga operirali in na njegovo željo včeraj dopoldne prepeljali na njegov dom, kjer se bo danes vršila gostija in tudi poročni obredi, ako ženin ne bo toliko pri moč-- da bi z nevesto in svati mogel v župno cerkev v Hoče. Orožniki su storilce že aretirali.
a— Kinematografi. Grajski kino: od danes dalje velika prem iera 100 odst. nemškega govorečega zvočnega filma »Dva sveta« z Marijo Paudlerjevo. — Union: samo še dva dni »Dve srci v tričetrtinskem taktu«. Kdor tega filma še ni videl, ima zadnjikrat priložnost ogledati si ga. — Apolo: v soboto in nedeljo »V ortovib krempljih«. Dva dela v eni predstavi.
Iz Cella
e— Na Ljudskem vseučilišču je g. prof. dr. Fran Žgeč iz Maribora v ponedeljek zvečer nadaljeval predavanje o potrebi spolne vzgoje. V vrsti primerov iz življenja je pokazal, kako se pomanjkljiva vzgoja mnogokdaj maščuje na mladini. Poudaril je možnost in način, kako je včasi mogoče iztrgati mladino iz spolnih zablod. Pravilna spo na vzgoja, ki se začenja takoj ob početku dozorevanja, je najboljše jamstvo za normalno spolno doživljanje. Navajal je zle vplive alkohola. Predavanje, ki mu je prisostvovalo okrog 150 oseb z največjo pozornostjo in pod globokim dojmom resne zadeve, .je izzvenelo v uszotovitvi. da nobena kultura brez višje spolne etike ne more biti človeštvu v srečo. Predavanje t>o izšlo v kratkem o knjigi in bo 8 svojo aktualnostjo Ln globino vršilo važne vzgojne naloge
©_ Pregled avtomobilov. Jutri ob 11. bo pred mestno garažo na Sp. Lanovžu redon pregled osebnih in tovornih avtomobilov, izvzemši onih, ki služijo javnemu prometu. Javiti se morajo vsi v Celju stanujoči lastniki privatnih osebnih in tovornih avtomobilov. Pri pregledu je treba plačati takso v znesku 60 Din in približno 20 Din za stroške komisije. Komisija bo tudi plombirala cove evidenčne tablice.
e_ Mraz. Včeraj je bil v Celju najbolj
mrzel dan v letošnji zimi. Toplomeri so kazali zjutraj v mestu 12, v okolici pa 13 do 14 stopinj pod ničlo.
-1

VINKO STEINER
geometer ANICA PIKL poročena
Žalec
f ^ 3150
11. februar 1931
e— Nenadna smrt na cesti. 52-letni upokojeni rudar Franc Predovnik, ki je stanoval v Zavodni 136 pri Skalni kleti, je šel včeraj zjutraj z ženo in sinom v mesto. Bil je namenjen na sodišče, kamor je bil pozvan kot priča, Pod prvim železniškim mostom na koncu Masarykovega nabrežja je postalo Predovniku nenadoma slabo in ?e je zgrudil. Zadela ga je kap Mestai fizik g. dr. Rebernik je mogel ugotoviti le še ?mrt Truplo so prepeljali v mrtvašnico na bolniškem pokopališču.
e— Nezgoda pri smučanju. 10-letni Ernest Bolka, sin postajenačelnika v Št. Juriju ob juž. žel., je padel v nedeljo pri smučanju tako nesrečno, da je dobil hude poškodbe v desnem zapestju. Bolka je moral iskati pomoči v celjski bolnici.
e— Napad s koli. Pred gostilno ge. Roze Drofenikove pri Sv. Flori janu pri Rogatcu so v nedeljo ob 16. napadii Franc Ln Maks Staboš in Jožef Ekgartner v vinjenosti 32-letnega delavca Antona Janžka s koli ;n ga budo poškodovali na glavi in vsem telesu.
e— Mestni kino. Drevi ob 20.30 Tom Mix * pustolovskem filmu »Tonijevo junaštvo« Film spremlja zvočna aparatura. Kot predigra izvrstni zvočni enodejanki.
Iz Kranfa
r— Lep gin pietete. Naše narodne da«
m c so oh obletnici smrti pesnika dr Pre» sema okrasile njegov grob z zimskim cvet» jem. Plamen številnih lučk je trepetal do poznega mraka. Mnogo cvetja so natrosile na grob tudi učenke dek'iske šole.
r— Francosko predavanje. Krožek pnja« te'.jev Francije v Kranju priredi drevi ob 18.15 v gimnaziji predavanje g. prof. N'ka Kureta o temi: »Les rapports entre la l;t*é» rature fnn^aise et la poesie cpique natio* naie des Serbes.«
r— Vojni obvezniki. Opozarjamo vse vojne obveznike letnikov 1881 do vključno 1910. bivajoče in pristojne v občino Kranj, da oddajo svoje vojaške listine v občinski pisarn* najkasneje do 25. t. m.
r— Evidenčne tablice Lastniki motornih vozil se opozarjajo, da bo nove evidenčne tab'ice izdajalo sresko poglavarstvo samo do 15. t. m. Pri pregledu vozi] 21. t. m. pred Narodnim domom mora imeti že vsa« ko vozilo novo evidenčno tablioo pritrjeno na predpisanem mestu.
r— V knjižnici Narodnega doma bo drevi ob 20. izredni občni zbor Narodne čitalnico.	—p—
r— Soko'ska maškerada pod naslovom »Med zvezdami« 14. t. m bo po pripravah in prijavah ena največjih gorenjskih pri. redit ev Le-p.o število prijavljenih mask in skupin bo nudilo vsem obiskovalcem pra« vo sliko naslova, zato naj nikdo ta večer ne pozabi nosetiti te družabne prireditve r_ Drpžba gramoza. V ponedeljek 23 t. m. se prične ob 9. pri tehničnem oddel« ku na sreskem poglavarstvu dražba za do« havo gramoza za državne ceste v območju tega oddelka. Pogoji istotam.
h Kamnika
ka— Pogreb solunskega drobovoljca. V ponedeliek popoldne se je vršil pogreb go« spoda Draga Lapajneta, skladiščnika to« vrae »Titan«. Mnogobroino občinstvo je pokazalp, kako je M pokorni priljubljen. So remi- ga jc na zadnji poti tudi prapor »Čitalnice«.
Z Jesenic
O Sokolu kraljevine Jugoslavije bo drevi ob pol 20. predaval v Sokolskemu domu starešina dr. Maks Obersnel o »So« kolu kraljevine Jugoslavije«. Dobro došli V6Ì, predvsem novo vpisano članstvo.
Iz Zagorja
z— Volitve v II. rudarsko skupino. Za
volritev delavskih zaupnikov 2. rudarske skupine se je nameraval sklati kompromis vseh strokovnih organizacij. Saj so volitve zelo važne za delavstvo, da razumejo iz» voljeni zaupniki po zakonu zagovarjati de« lavske interese. Posebno sedaj, ko so za delavstvo resni časi za obstanek, bi bila na mestu združena l:sta vseh strokovnih organizacij. Kompromisa pa niso hoteli so-ci.ia'isti, ki so postavili zaupnika iz svoje srede, ker je nekaterim več za agitacijo svoje organizacije, kakor za splošno dobro« bit delavstva. Zaradi tega sta po d,>goyo« ru postavili za volitev z 2. rud skupino Narodnossocijalna zveza in Jugoslovanska strokovna zveza svojo kandidatno listo.
z— Polonin Sejem v ponedeljek je bil prav slab za kramarje kakor tudi za živi« norejce. Ž:vine so precej prignali, a ni bi« lo kupcev. Huda je z denarjem.
Iz Trbovelj
t— Prosvetna šola Sokola. V četrtek 12. t. m. bo predaval g inž. Lupša o svojih do« živi j a jih v Siamu. Predavanje bodo pojas« njevaie skioptične slike.
Iz šoš+anfa
št— Osebne vesti. Te dni odhaja iz So» Stanja splošno priljubljeni član šoštanjske družbe, sodnik g. Juro Lesjak. Premeščen iz Brežic, je služboval dobro leto v našem kraju, ko je prišel ferman. da je imenovan za namesntika državnega pravdnik.-i v C e« lju Želimo na novem mestu čim večjega uspeha! — Nasleduje ga g. Zdenko Ver« stovšek iz Marbora.
Iz Ptuja
j_ Prihodnje gostovanje mariborskega gledališča v Ptuju bo v ponedeljek 16. t m Vprizorila se bo zabavna burka »Odgodena noč« v režiji g. Trbuhoviča. Ta burka, ki so jo vprizarjali tudi v Beogradu in Zagrebu vselej pred razprodanimi hišami m pri kateri se občinstvo nasmeje do solz, bo prav primerna in obilna zabava za ptujsko občinstvo na pustni ponedeljek.
Iz Murske Sobote
mr— Podružnica Jugoslovenske Matice v Murski Soboti bo tmela občni zbor 28. te« ga meseca pb 20. v mali dvorani v Sokol« skem domu.
Sosoodarstvo
Preskrba z gaiico za 1. 1§31
Prejeli smo: Smo že v mesecu februarju, maja pa morajo imeti vsi vinogradniki za tekoče leto potrebno gaiico pri hiši. Uvozna carina na modro gaiico znaša 12 zlatih dinarjev za 100 kg. Ta carina pa je bila vsa zadnja leta, vsaj v glavni sezoni, če ne popolnoma, pa deloma ukinjena. Tovarna »Zorka« v Subotici je vsako leto izdelala nekaj galice in je morala pri razpečevanju računati s tržno ceno. Kakor se čuje, pa üo-če vso potrebo galice kriti »Zorka« sama, zato pa naj bi bila zaščitena s polno carino. Čeprav izdelovalni stroški v naši državi gotovo niso bistveno višji kakor v inozemstvu in si je ^Zorka« glede dobave si-rovin gotovo znala zasigurati ugodnosti, se bojijo vinogradniki, da jim bo navzlic temu v škodo, če ne bo obstojala prosta konkurenca, ki se da ustvariti le tedaj, če se carina na gaiico ukine.
Kriza v vinogradništvu je tako huda, da brez izjeme ni mogoče zaključiti bilance brez izgube. Glede na okolnost, da so carine na kmetijske stroje ukinjene, naj bi se ukinila tudi na predmete, ki jih rabi vinogradnik. Zato so vinogradniki proti omo-gocenju monopolnega položaja za vsako podjetje, ki proizvaja take predmete.
Kakor čujemo, je Vinarsko društvo za dravsko banovino zaprosilo gospoda predsednika vlade in resorne ministre, da se glede na sedanji položaj vinogradništva ukine carina na gaiico, kakor tudi carina na žveplo.
= Ponovno nazadovanje članstva OUZD.
Okrožni und za zavarovanje delavcev je objavil izkaz o stanju članstva v januarju, iz katerega je razvidno, da članstvo dalje nazaduje. Lani je povprečno število član« stva v juniju doseglo najvišje stanje 103.218. potem pa je vsaki mesec nazado« vaio Oktobra je padlo pod 100.000, v de« cembru pa je znašalo le še 93.326. Še večji p"dec kakor v decembru opažamo v janu« arju, ko ie povprečno število članstva pads lo za 5691 na 87 635 i.n je bilo s tem za 2546 maniše ne-!o lani v januarju. Če po« mislimo, da je doslej to članstvo vsako leto narasčTo za 4 do 6000, moramo sedanje padanje članstva smatrati za znak, da gos spodarska depresija dalje narašča. Sporednp s padcem članstva je nazadovala tudi skun« na dnevni zavarovina mezda na 2.268.112 milijona Din. Padec statusa bolnikov na» sproti lanskemu januarju za 212 na 2406 in odstotka boVkov za 0.15 na 2.75 odst. je nosi edica strožjega nadzorstva nad bolniki. Tudi povečanje povprečne dnevne zavaro« vane mezde niwroti lansikemu ianuarju za 0 38 na 25.88 D;n (v dee. 26.20) je le po« sledica prav i Ine i šega prijavljanja dejanske« ga zaslužka kot posledrioa strožjega nad» zorstva.
Hnieliska prodajna zadruga. V ponedeljek 16. t. m. se bo vršil v prostorih uredništva ^Slovenskega hmeljarja«: v Celiu sestanek zastopnikov hmeljarjev in domače trgovine, kjer se bo razpravljalo o hraelfski vnovčevalnici. ki je postala posebno zadnje čase vedno bolj potrebna. Če se bo pokazala možnost se bo tudi takoj pristopilo k ustanovitvi zadruge.
= Ustanovitev Saveza avtobusnih podjetij. V n edel io se je vršila v Zagrebu ustanovna skupščina Saveza avtobusnih podjetij kraljevine Jugoslavije, ki so se je udeležili delegati organizacij iz dravske, savske, dunavske. primorske, drinske in zetske banovine. Zborovanje je vodil predsednik za-grpbške<?a udruženja gosp Velimir Vranko vie. V diskusiji so delegati zlasti poudarjali, da so avtobusna podjetja v zadniem času zašla v težak položaj, in to predvsem zaradi velikih iavnih dajatev. Ker je avtobusni promet kot nadomestilo železnic velike važnosti. je treba merodajne činitelie seznaniti s temi težkočami. Za predsednika saveza je bil izvoljen gosp. Milan Vrbanič. predsednik zagrebške zbornice; za podpredsednike pa g. Gračanin iz Novega Sada in g. Begovié
iz Podgorice. Člani uprave so gg.: Vran-kovič, Salaj in Popovic, namestniki pa gg.: čulič, Magister, Kuič in Zipser.
= Važno za izdelovalce in prodajalce kisa
V smislu členov 213 in 219 pravilnika o natančnejših določilih za izvrševanje zakona o nadzorstvu nad živili z dne 3. 6. 1930, ki je bil objavljen v 23. kosu »Službenega lista« dravske banovine z dne 4. 9. 1930, se sme namizni ocet odslej dajati v promet samo, ce ima najmanj 4 % oetove kisline. Ker se je pri nas namizni ocet doslej prodajal tudi manj močan, je treba računati s tem, da se bo odslej prodajal močnejši, kar utegne imeti za posledico tudi malo povišanje cen.
= Dobave. Prometno-komercialni oddelek direkcije državuili železnic v Ljubljani sprejema do 13. t. m. ponudbe glede dobave
100	komadov sparilnib cevi za helioforke; gradbeni oddelek pa do 13. t. m. ponudbe glede dobave 100 m vrvic za zastore ter gle-<je dobave manufakture m do 17. t. m. glede dobave 200 doz čistila za kovine in 50 kg balzamovega terpentinovega olja. (Poboji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 18. t. m. ponudbe glede dobave 5000 kg strojnega olja. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 19 t. m. ponudbe glede dobave ščetk in sidola. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave prod-ja. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 23. t. m._ ponudbe glede dobave pločevin, medene žice, merilnega aparata, 300 kubičnih metiov jamskega lesa in 1.0.000 komadov krajnikov ter glede dobave 20 komadov okretnih vozičkov. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za
101	v Ljubljani.)
BORZE
10. februarja.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Tečaji deviz so se deloma za malenkost okrepili, vendar so tečajne razlike le neznatne.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Voj« na škodi ostala brez prometa. Za aranžma je bil zabeležen tečaj 419—419.50, za kaso pa 419—420. Do zaključkov je pršlo v 7 odst Blairovem posojilu po 82—82.125 in v 7 odst. Seligmanovem posojilu Drž. hip. banke po 81.25. Med bančnimi delnicami je prišlo do orometa v Praštedioni tx> 975— 980, v Srpski pi 193—194, v Unionbanki po 195—194.50, v Jugobanki po 78 !m v Po'jo« delski po 56. Od industrijskih delnic je bil zaključen le Slaveks po 50. Trboveljska ]e notirala čvrstejše pri 342-50—344 brez pro« meta.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 22.79, Berlin 13.475—13.505 (1349), Bruselj 7.919, Budimpešta 9.9014, Curih 1095.9, Dunaj
795.49—798	49 (796.99), London 275.85 Newyork 56 62. Pariz 22151. Praga 167.44 do 168.24 (167.84). Trst 296.90 povpraševanje. 297.07 ponudba.
Zagreb. Amsterdam 22.79, Dunaj 795.49—
798.49,	Berlin 13.4750—13.?050, Bruselj 791.90, Budimpešta 988.64—991.64, London 275.45—276.25. Milan 296.01—298.01, New-vork ček 56.52—56 72, Pariz 221.51—223.51, Praga 167.44—168.24. Zürich 1094.40—1097.40
Curih. Zasrreb 9.1275, Pariz 20.3050, London 25.17, Newyork 517.65. Bruselj 72.25, Milan 27.1050, Madrid 52.30, Amsterdam 207.85. Berlin 123.08. Dunaj 72.72, Sofija 3.75, Praga 15.3150. Varšava 58.—, Budimpešta 90.35, Bukarešta 3.08.
Efekti
Ljubljana. 8% Blair 92.50 bi., 7% Blatr 82.50 bi., Celjska 160 den., Ljubljanska kreditna 125 den., Kreditni zavod 170 — 180, Praštediona 980 den., Vevče 128 den., Ruše 200—230.
Zagreb. Državne vrednote* Vojna Skoda aranžma 419 — 419.5, kasa 419 — 420, za februar 416.5 — 417, za junij 417 — 418, investicijsko 86.5 — 87, agrarne 49.5 — 50, 8% Blair 92 — 92.75, 7% Blair 82 — 82.125, 1% Drž. hipot. banka 81.125 — 81.25, 6% begluške 68.75 —r 69.5; bančne vrednote: Praštediona 975 — 980. Jugo 78 — 785, Union 194 — 196, Narodna 8050 — 8250, Srpska 193 — 194, Zemaljska 133 den., Potjo 56 — 57, Ljubljanska kreditna 125 den., industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den., Gutmann 135 _ 150, Slaveks 50 — 51, Drava 235 — 237, Šečerana 280 — 285, Union Osijek 60 — €5. Vevče 128 den., Isis 40 — 43, Dubrovačka 380 — 390, Jadranska 545 den., Trbovlje 342.5 — 344.
Beograd. Vojna škoda 419.5 — 420.25 zaklj., za junij 416.5 — 417.5, Narodna 8120 bi., investicijsko 88 zaklj., agrarne 49.5 do 50.50, 7% Blair 82.25 — 82.375.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Ljubljanska borza (10. t m.) Tendenca za žito neizpremenjeno čvrsta. Zaključen je bil 1 vagon pšenice in 1 vag. koruze. Nudi se (fco. slovenska postaia po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): pšenica: baška. potiska in srbobranska 80/81 kg po 210 — 212.5. gornjebaška, 79/80 kg po 205—207.5 baranjska, 79/80 kg po 190 r- 192.5. Sombor okolica, 79 l?g po 190 — 192.50: oves: ba» ranjski (pri navadni voznini) po 195 — 197.5: koruza: baška. stara po 150 — 152-5 baška. nova. umetno sušena po 142.5 — 145 pri navadni voznini po 147 5—152.5, času primerno suha. pri navadni voznini po 140 do 142.5 moka: banaška »0« po 340—345
+ Novosadska blagovna borza. (10. t m.) Tendenca trdna. Promet: 9 vag. pšenic«, 1 vag. ječmena, 6 vag. moke in 5 vag. otrobov. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, 79/80 kg
152.50—157.50;	okolica Sombor 145—147.50; srednjebaška 79/80 kg 155—157.50; sremsba 78 ks 137.50—142.50; slavonska, 78 kg 140
142.50.	Oves: baški in aremski 145—150. Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 107.50— 112.50. Koruza: sremska 76—78; baška, sremska, ladja Sava, predčasno suha S2 50 do 85.50; za mare—maj 87.50—92.50. Moka: baška >0g< in >0gg< 245—265. »2< 215 do 230; »5< 185-195: >6« 175-185; >7< 140 do 145; >8« 105—115. Otrobi; baški 96-97.50; sremski in banaški 90—95.
4- Somborska blagovna borza (10. t m.) Tendenca prijazna. Promet 140 vag. Pšenica: baška. potiska, šlep. 80 be 15750 — 162.50; okolica Sombora, 78 kg 14230 — 147.50: gornjebaška 79*80 kg 155 — 160: sremska. 79 kg 135 — 145. Oves: baški. sremski in slavonski 150 — 155 Ječmen: baški. 64-65 kg 115—120. Koruza: baška in sremska 77.50—82.50; za februar 80—85; umetno sušena 85—90 M o k a : baška in »Ogg« 245—255; >2< 215—225; >5« 185 do 195: >6« 175 - 185; >7« 185 - 145;
4- Bnditnpeštanska termi tiska borza (10. t. m.). Tendenca neenotna: promet živahen. Pšenica: za mare 14 98—14.99, za maj 15.01— 15.05; ri: za mare 10.99—11.—, za maj 11.15 do 11.16; koruza: za maj 12.50—12.51, tranzitna za maj 9.95—9.96.
Sport
Po nedeljski tekmi v Bohinju
O rezultatu smučarskih tekem za po« gojno državno prvenstvo smo poročali v ponedeljskem »Jutru«. Sijajne vremenske prilike so pripomogle, da je bila udeležba prav lepa in se za mednarodne tekme 20. do 24. februarja pričakuje rekorden obisk.
Po zaključku tekem se je zvečer v pro» štorih hotela Sv. Janez vršil planinski kar» nevai ob polni udeležbi oficirskega zbora, ki ima svoje smučarske tečaje v Bohinju in domačih gostov. Plesna dvorana je v originalni dekoraciji v planinskem slogu vsem zelo ugajala, posebno pa koča z ža* rečim ognjiščem, planinskim cvetjem in slikarijami, ki jih je nalašč za to napravil akademski slikar Tine Hodnik. Da bi pri» šli vsi na svoj račun, so se med zabavo vršile različne tekme tn so tvorili ocenje« vaino komisijo nadsvetnik inž Rejc, ka» pitan l. kl. Tauber, inž. Sodja, načelnik Biziak in nekateri drugi gospodje. Prvo darilo v najboljši maski je dobil »pastir«, ki se je razkrinkal v gdč. Mihelci Pečar iz Slov. Javornika. za kraljico plesa pa le» pa Hrvatica gdč. Anka Deutsch iz Zagre» ba. Za najlepšo izmed vseh z naslovom »Mis Bohinja«, je bila izvoljena ga. Erika Novakova, soproga poročnika
Nato pa so dame in dekleta zaželele iz» volitev »najbolj fejst fanta«. To je bilo konkurentov, smelo trdimo, da za 100 od» stotkov več. kot pri volitvi lepotic. Velik bura je nastal, ko se je izvedelo, da je iz» med vseh naš Tomaž Godec vsem najbolj všeč in dobil zato od damskega odbora lepo darilce.
Bohinj vleče v vseh ozirih, pa tudi po svoji originalnosti in tako je postal pia» ninski karneval pri Sv. Janezu tradicijo» nalen.	H.
Zhnsko-sportni drobiž
Zagrebško planinsko društvo »Runo» list« je prošlo nedeljo priredilo na Slijeme» nu smučarsko tekmo za klubsko prvenstvo v dveh kategorijah, seniorski in juniorski. Pri semorjih, ki so vozili 13.500 m dolgo progo, je izven konkurence startal tudi bivši član SK Bled Leo Bassler, ki je z 1:21:56 dosegei najboljši čas. V tej kate» gori ji je zmagal V. Zalokar v 1:24:15, v kategoriji juniorjev, ki so vozili 6500 me» trov dolgo proge, pa Z. Travinac v 39:06.
V mednarodnem drsalnem savezu je pri» šlo do krize. Kakor znano, se je pred 14 dnevi vršilo tekmovanje dam za evropsko prvenstvo v umetnem drsanju. Ne ravno lahko ej zmagala Sonja Henie pred Dunaj« čanko Fritzi Burgerjevo. Na tem tekmova» nju je startala tudi znana švedska športni» ca Hultenova. Njena mati je vložila oster protest proti razsodbi na tem tekmovanju. V tem protestu pravi, da bi prvo mesto moralo pripasti vsekakor Burgerjevi. Pro» test ostro napada tudi predsednika save» za Salchowa ter najavlja, da Hultenova ta» ko dolgo ne bo več nastopila na mednarod» nih drsalnih prireditvah, dokler bo Salchow načeloval mednarodnemu drsalnemu save» zu. Ker so slične izjave podali tudi drugi znani drsalci, med njimi Grafström, je Salchow izvajal konsekvence ter odložil mesto predsednika mednarodnega kakor tu» di švedskega drsalnega saveza.
Thunberg ni več amater! Tako je izjavil pred dnevi neki list v Oslu, ki je očital TTiunbergu, kateremu je v nedeljo pripad» lo evropsko prvenstvo v hitrostnem drsa» nju, da je kršil določbe o amaterstvu s tem, da je dobil za tri časopisne članke 6000 šilingov.
Pri ameriškem prvenstvu v smuških sko» kib, ki se je nedavno vršilo v San Fran» ciscu, je zmagal Hägen iz Salt Lake City. Hagen, ki je po rodu Norvežan, je skočil 72.90 m.
SK Ilirija (table»tenis sekcija). Danes ob 17. se prične klubsko prvenstvo v salo» nu pri »Levu«. Igralci Grünfeld Polde, Lu» kič. Muray, Vargazon, Dermelj in Dobrič morajo biti ob 17. v salonu, igralci I. sku» pine ob 18. Turnir se vrši vsak dan, in sicer od 11. do 14. januarja single gospo» dov, 15. januarja single dam, 16. do 17. double gospodov, 18. januarja double dam m mixed Kdor nima časa naj se opraviči dan preje.
Težko-atletska sekcija SK Ilirije. Vsi
člani naj se udeleže važnega sestanka v četrtek 12. t. m. ob 19.30 v klubski sobi kavarne Evrope.
SK Slovan. V petek 13. t m. ob 30. sestanek vsega članstva v lovski sobi pri Sokolu. Zlasti se pozivajo gg. Volkar, G lo» belnik Lado in Jane, Marcinoti Viko :n Silvo, Šlegl. Seunig, Grum, Pirš, Vidic, Vlaj, Klučeč, Bogel. Potocski, Poznik, Ko» be. Stanič, Javorod, Ladi Gärtner, Leban, Pire. Popadič, kakor tudi ostalo I. moštvo in rezerve. Udeležba obvezna. Kdor ne bo prišel na sestanek, se pri spomladanskih tekmah ne bo upošteval pri sestavi mo» štva. Prinesite seboj tudi vsak svojo opre» mo.
SK Reka priredi v nedeljo 15. t. m. smu-ško tekmo za prvenstvo kluba v kategoriji seniorjev in juniorjev. Tekma se vrši na terenu Rožnika: start in cilj pri strelišču. Proga znaša za seniorje cca 10 km, za juniorje cca 5 km. Prvi trije vsake kategorije dpbijo plakete. Prijave na gg. Hartmana ali Brodnika, Sestanek udeležencev se vrši v petek 13. t. m. ob 20. v Sokolskem domu na Viču, kamor se vabijo tudi člani, ki bi bili pripravljeni sodelovati.
Dopisi
DRAML.TE. Danes, 11. t. m. ob 19. bo v novi v>li ustanovni občni zbor Sokola. Predaval bo g. ravnatelj Smertnik iz Celja. K obilni udeležbi vabi pripravljalni odbor — Gasilno društvo v Dramljah se zahvalju« je darovalcem strešne odnosno zidne opeke iz Ljubečne in sicer gg. Juteršku (200). Mastnaiku (100), Trobišu (200) Šumerju (150), Nagliču (50), Sodinu (500), Spešu (100) in Svet cu (400).
SEVNICA. Športni klub »Sava« je pri» redil 7. t. m v hotelu »Triglav« zaključni venček plesne šole. ki jo je vodil učitelj go« vpod Liubič Ob zvokih šramelkvarteta se jc razvil/i prijetna zabava. Gas4no društvo pa je priredijo v nedeljo pb 20. v isti dvo« rani gasilsko igro v 3 deianHh »Naibolišn je gasilec«. Ob številni udeležbi občinstva se je po igri razvija zabava 9 plesom. Svi« rail je šramelkvartet iz Trbovelj. V nedePo 15. t. m. pa se b.o vrSi'a vsükoWnq «oVo'ska maškerada v djvorani Sokoiskega doma v SevnicL
Epidemije
(hripa. inSluenca)
skrbe pretesto ljudi, zlasti roditelje, ki se tresejo zaradi svojih otrok. Oblasti priporočajo za spre-čevanje infekcijskih bolezni največjo opreznost in čistočo.
Odvračati
je vedno laže nego boriti se proti infekciji, ki je že nastopila. Po sedanjih izkušnjah je znano, da prihajajo bakterije skozi organe za sopila v telo. Zaradi tega morate vsako jutro in tudi nekolikokrat preko dneva izpirati svoja usta in grlo z mlačno vodo, v katero na-kapate nekoliko
99
francoskega zganja.
Njeno dobrotvorno delovanje je poznano že cele decenije, a tudi 7 Vaše strani boste dosegli uspeh v pobijanju prenašanja infekcije. Dobiva se povsod.
Skladišče za Jugoslavijo:
JU GOFARMACI JA D. D.
ZAGREB	2373
Radio
Izvleček iz programov
Sreda, 11. februarja.
LJUBLJANA: Opoldanski program odpade. — 17.30: Koncert radio - orkestra. — 18.30: Mladinska ura. — 19: Ruščina. — 19.30: Literarna ura. — 20: Gangl: Sokol-ska ideja. — 20.30: Radio - orkester. — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 11.25: Plošče. — 12.45: Koncert radio - orkestra. — 16: Plošče. — 17: Popoldanski koncert — 18: Narodne pesmi. — 20: Koncert slovenskih pesmi. — 211 Pevski koncert — 21.30: Poročila. — Koncert lahke glasbe. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Glasbeni program za mladino.
—	20: Prenos koncerta i? Budimpešte. — PRAGA 18.35: Pevski koncert — 19.20: Koncert godbe na pihala. — 20: Prenos koncerta iz Budimpešte. — BRNO 20: Prenos koncerta iz Budimpešte. — VARŠAVA 17.45: Popoldanski koncert orkestra. — 19.25: Plošče. — 20: Prenos simfoničnega koncerta iz Budimpešte. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Koncert orkestra. — 12:.10: Plošče. — 15.25: Popoldanski koncert. — 19.35: Koncert komorne glasbe. — 19.35: Graz. Koncert godbe na pihala. — 20.30: Recitacije. — 20.30: Graz. Sluhoigra.
—	21.50: Koncert orkestra. — BERLIN 18: Moderna francoska glasba. — 19.30: Prenos iz Königsberga. — 21.10: Operna glasba. —
—	Godba za ples. — KÖNIGSBERG 16.30: Koncert lahke glasbe. — 19.30: Orkestralen koncert: Madžarska glasba. — 20.35: Revija usode. — 21.25: Leoncavallova opera »Glu-mačk. — Godba za ples. — MÜHLACKER 16.30: Koncert solistov. — 20.45: Madžarski večer. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert kvarteta. — 17.30: Koncert lahke glasbe. - 20: Simfoničen koncert madžarske glasbe. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert
—	20.43: Prenos opere iz gledališča.
SOKOL
Sokolsko društvo Ljutomer. Najlepša letošnja prireditev bo gotovo sokolaka ma» škerada, ki se bo vršila pod devizo. Pri grofici Maricd«x v soboto 14. t. m. v vseh prostorih Sokolskega doma. Vabljenj vsi!
Nova sokolska četa na Kočevskem. V nedeljo sc je ustanovila v Stari cerkvi pri Kočevju sokolska četa. Ustanovni občni zbor je otvorid im vodSI br. J. Povše st, ki je po opravljenih formalnostih dal preči« tat listo odbora. Zastopniki matičnega društva v Kočevju, starosta, prosvetar, taj« nik i. dr. so obrazložili idejo in naloge So» kolstva in bodrili k smotrenemu delu. Nato so se domači funkcionarji, ki so predlaga« ni v upravo, konstituirali in se posvetovali o bližnjih mlogah in delu za utrditev in širjenje Sokola v okokšu.
Sokol Pragersko je priredil v nedeljo veselico, ki je prav lepo uspela. Ob zvokih dobre godbe se je razgibalo mlado in staro ter je vsakdo prišel na svoj račun. Hud je bil tudi boj za nagrado mask, ker so lepa darila vzbudila pri vseh posetni-kih veliko zanimanje za tekmovanje. Zahvaljujemo se vsem, ki so z darovi ali z delom pripomogli, da se je zabava zamogla vršiti v tako prijetnem razpoloženju ter upamo, da nam darovalci tudi v bodoče, kot mlademu društvu, ne odrečejo svoje naklonjenosti.
Repertoar?!
LJUBLJANSKA PRAHA
Začetek ob 20. Sreda. 11.: Zaprto.
Četrtek, 12.: Trije vaški svetniki. Ljudska
predstava po znižanih cenah Izven. Petek, 13.: Glavni dobitek. B. Sobota, 14.: ob 16. Mercadet Dijaška predstava po zelo znižanih cenah. Izven.
LJUBLJANSKA OPERA
Začetek ob 20
Sreda, 10.: Zakonska stavka. Gostovanje Te-
gernseerjev. Izven, četrtek, 12.: Madame Butterfly. D. Petek, 13.: Nina nana, punčka moja. balet
Figurine. C. Sobota, 14.: Diiak orosiak. Premi iera. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20. Sreda, 11.: Zaprte, četrtek, 12.: Ciganska ljubezen. C.
ŠENTJAKOBSKI Ol.fn*t ISKI ODER.
Začetek ob 2015 Sobota 14.: Extemporale. Premiera. Nedelja 15.: Extemporale. Repriza,
Iz življenja tn sveta
Nesrečna smrt devetih letalcev
Razbitine angleškega vodnega letala »Irls m«, ki ga dvigajo iz vode po nesreči. Kljub skrbnemu iskanju s potapljači so doslej našli le tri trupla izmed devetih ponesrečenih
letalcev.
Lakota v Zedin jenih državah
V Washington ski senatski zbornici je imel demokratski senator Caraway iz Arkansasa oster govor proti predsedniku Hooveru iti republikanskim voditeljem, ki so se uprli glasovati za vsoto 25 milijonov dolarjev kot prvo pomoč gladujočim Američanom. Caraway je v svojem govoru trdil, da umre v nekih delih ameriške države, ki jih je zadnje poletje obiskala suša, povprečno po tisoč oseb na dan in to samo od gladu. Tudi ameriški Rdeči križ je izdal plakat, ki poziva k zbiranju darov za gla-dujoče in ki pravi, da umirajo ti reveži v tisočih. In Amerika je najbogatejša država na svetu ...
Važnost maskirania v vojni
V času maškarad in mask je umestno spomniti se, da je maskiranje zelo koristna voina zvijača, ki se z uspehom uporablja zlasti v moderni vojni. Sovražniku je treba skriti ne samo baterije, ki trosijo svoj mori Ini ogenj na njegove vrste, marveč tudi razna zbirališča in skrivališča vojske, da niso izpostavljena ognju V svetovni vojni so se izkazali osobito Nemci kot pravi mojstri v maskiranju Cela vrsta kiparjev, slikarjev, optikov in de-koraterjev se je bavila s tem poslom. Osamela drevesa na fronti so Nemci skrbno fotografirali z vseh strani ter eabeležili njih obliko, barvo in ob?eg. Na temelju teh opisov in slik so v zaledju napravili iz litega železa prav enako drevo ter ga primerno pobarvali. V kaki temni noči so potem odstranili pravo drevo, na njegovo mesto pa postavili ponarejeno železno drevo, v čigar varni votlini je tiral opazovalec. po telefonu javljal Nemcem vsako premikanje sovražnika ter ravnal miu-ško obstreljevanje. Zelo težko js bilo prevariti letalsko opazovanje, ven la r eo Nemci tudi v tem pogledu iznašli način, ki je imel popoln uspeh. Dne 17. aprila so Francozi v okolišu Mon',a po izdatni artiljerijski pripravi podvzeli napad na nemško obrambno črto, pa so se nenadoma znašli pred čisto svežimi nemškimi četami, ki so krepko odbile napad. Po še silnejšem obstreljevanju so Francozi še dvakrat ponovili napad z istim neuspehom Na srečo so pri tem zajeli nekoliko Nemcev, med katerimi je bilo nekaj pijonirjev. Od slednjih so izvedeli, da so nemški prednji okopi le maskirani, moštvo pa je med obstreljevanjem skrito v treh velikih vzporednih rovih, izkopanih v hribu Cornilletu. Letalci, ki so odleteli. da pregledajo ozemlje, niso mogli
Na smnčeh v šolo
Osnovna šola v Oberstdorfu na Bavarskem, ki uči kot obvezen predmet tudi smučanje. Slika nam kaže mladež, ki na smučeh prihaja v šolo in tako praktično uporablja, česar se je naučila.
dognati ničesar, dasi so skrbno fotografirali vsako ped zemlje. Po dolgem opazovanju so odkrili na slikah tri črne točke, ki jih je zasenčeval bližnji jarek. Francosko topništvo je začelo biti po teh črnih točkah in naslednji napad je končal z uspehom na celi «t-ti Ena izmed stotine izstreljenih granat je razbila spojni rov med tremi tuneli in zamašila izhode Pri zavzetju so Francozi našli v rovih poldrugi tisoč zadušenih nemških vojakov Nemci so tunel kopali celo leto in vojaki so izkopano prst odnašali v nahrbtnikih in torbah v 3 km oddaljeni kamnolom Zato francoski opazovalci niso mogli dognati niti najmanjšega sledu o teh tajnih in spretno zamaskiranih delih. Nekoliko nemških vojakov, ki so ušli strašni usodi v Cornilletskih tunelih, je podrobno opisalo previdno in tajno delo nemške vojske.
GRAFIKA

PRIREDI PLES V KAZINI
iMli'Y
14. FEBRUARJA 1931
M U Z I K A D R A V S K F DIVIZIJE
DOSTOJNE MASKE DOBRODOŠLE ZAČETEK OB 8. VSTOPNINA 15 DIN

Rudnik za rubine iz turških časov
Po poročilih madžarskih listov so v Bakonjskem lesu nedavno odkrili rudnik za rubine, ki so ga otvorili in izkoriščali še Turki, dokler je spadal pod njihovo oblast večji del bivše Madžarske. Pred štirimi leti se je pojavil v teh krajih neki zagonetni tujec, o katerem se je kasneje izkazalo, da je Turek. Lazil je neprestano po gorovju, 1. 1929 pa je nenadoma odpotoval in se ni več vrnil Pri delu in pohodih je tujca opazoval rudar Kalafut, ki je po Turkovem odhodu preiskoval kraje, ki so tako zelo zanimali tujca Slednji je rudarju tudi pokazal star turški načrt in mu razodel, da Turki pri svojem umiku niso uspeli odnesti s seboj vseh pridobljenih bogastev, marveč so jih skrili v rovih. Rudar je povedal tajnost nekaterim tovarišem ter je z njimi nekaj mesecev kopal na različnih mestih. Končno se je delavcem le posrečilo, da so našli vhod v rove in naleteli tudi na večjo podzemsko dvorano, ki je najbrž služila za zakladnico. V tem prostoru so naleteli na prav sveže stopinje, ki jih je napravil oni tajinstveni Turek Pri tem je seveda pospravil vse nakopičeno bogastvo. Kalafut in tovariši niso dobili ničesar več, pač pa so javili odkritje vladi, ki je na temelju prinešenih vzorcev sklenila, da obnovi izkoriščanje rudnika, ki je edini te vrste v Evropi.
Duševne bolezni na Češkoslovaškem
Povojna leta izkazujejo po vsem svetu znaten porast števila duševnih bolnikov Dočim jih je prišlo pred vojno na vsakih tisoč prebivalcev največ 4, jih je danes na istotolikšno število ljudi 5.6, ponekod celo 9. Ta porast zaznamujejo tudi statistike češkoslovaških zavodov za duševno bolne L. 1922. je bilo v te zavode oddanih 2996
pacientov, 1. 1925. pa 3591 in 1. 1929. celo 4201. Vseh pacientov je bilo v zavodih 1. 1922 5421, 1. 1929. pa 7892. Lansko leto je kazalo istotako naraščajočo tendenco, ki gre le v majhni meri na rovaš izpopolnjenih opazovalnih metod. Opaziti je tudi, da se čim dalje bolj širijo živčne bolezni, kar je samo posledica vedno težjih socialnih razmer.
Zadnji poskus za opravičbo Nobila
Znani nemški letalec Willy Meyer je izdal v Berlinu knjigo »Boj za Nobila«, v kateri je zbral obsežni mate-rijal nesrečnega zračnega potovanja Italijanov na severni tečaj. V knjigi so zbrane tudi izjave odličnih letalcev in vse listine, ki se tičejo ponesrečenega poleta Uvod knjigi so podpisali dr. Behounek, Berson in Breitfuss, ki odločno protestirajo proti krivici in nehvaležnosti, ki jih je deležen Nobile po nesreči Meyer poziva vse letalce sveta, Daj se zavzamejo za pravico in naj se pridružijo akciji za rehabilitacijo generala Nobila. Vsa akcija pa je doživela hud udarec s smrtno nesrečo švedskega letalca Lundborga, ki je bil edina priča, ki bi lahko izpovedal, pod kakimi okoliščinami se je dal rešiti Nobile pred svojimi ponesrečenimi tovariši Prizadevanje Nobi-lovih prijateljev je brez dvoma dobro mišljeno, pomagalo pa najbrž ne bo nič, prej zna Nobilu še škoditi in mu v Italiji poslabšati položaj Pri tej akciji bi šlo namreč predvsem zoper postopanje današnjega vladnega režima v Italiji ki bo gotovo skušal rešiti svoj prestiž z vsemi silami Kakor pravijo poznavalci razmer, poziv, ki naj alarmira letalce vsega sveta proti Nobilovim sodnikom, ni ravno srečna misel Oni, ki se zavzemajo za Nobila so mu s tem zadali hud udarec, ki ga bo mož po vseh dosedanjih krivicah in ponižanjih še najbridkejše občutil.
Fanatičen abstinent
Apostolstvo abstinence je v današnjih razmerah težavna stvar. Kdor hoče ostati dosleden pri načelu vzdržnosti, si često nakoplje zamere z leve in desne. Vse naše slavnosti od zibelke do groba, od krsta do sedmine in kar jih je vmes se vrše več ali manj v znamenju alkohola. Take težave je občutil pri vsakem koraku tudi bolgarski učitelj Stojkov iz Čustendila. Junak je ostal zvest svoji obljubi, kljub temu, da raste ravno v okolici Čustendila izvrstna kapljica. Prišel pa je čas ženitve in pravoslavni obred zahteva pri tem tudi obhajilo pod obema podobama. Sovražnik alkohola se je branil obhajila z vsemi štirimi, toda brez tega ni sv. zakona, zato se je moral končno le vdati ter vzeti v usta par kapljic posvečenega vina. Ko je to storil, je bil zakon pravnoveljavno sklenjen. Ali učitelju se je toliko zagabil alkohol, da niti obhajilnega vina ni maral trpeti v ustih, zato ga je takoj izpljunil. S tem pa je nesrečnik zagrešil zločin. ki ga zasleduje cerkvena in prosvetna oblast Nakopal si je jezo obeh Prva sicer ni mogla razveljaviti zakona, pač pa je javila prosvetni oblasti grozoviti postopek fanatičnega abstinenta Prosvetna oblast pa je učitelju naprtila preiskavo, ga obsodila in pognala iz službe. Tako je zdaj mož ože-njen, ali oropan je možnosti skrbeti za svojo ženo in kar še pride Značaj-no zadržanje je zvestega abstinenta do-velo v navzkrižje s cerkvenimi in državnimi zakoni Zdi se, da bi bil pameten kompromis boljši, saj: enkrat ni nobenkrat.
Za preproge nespremenljiva
SMYRNA VOLNA
TONI JAGER, Ljubljana, Dvorski trg št. 1.
1848
Zanimiva reforma šaha
Budimpeštanski trgovec Pavlovič je dodal sedanjim figuram v šahu še dve novi in dva kmeta na obeh straneh, šahovnico je razdelil na 100 polj ter z obema novostima znatno povečal možnost kombinacij. Sahi-sti so z velikim zanimanjem sprejeli to reformo.
Oglas
izmena gvozdenih k on h trn li ci i a n starom koloseku na prozi Vinkovci - Prod.
Direkcija Državnih Zeljeznica n Subotici na osnovu rešenja Gospodina Generalnog Direktorja u aktu G D Br. 111476/30 od 13-og januara 1931 g. i odredaba Zakona o Državnom Računovodstvu deo II. čl. 86 deo 98.
raspisuje na dan 5. marta 1931 g.
drugu pismenu ofertalnu licitaciju za nabavku, montažu. uguranje in far-banje novih konstrukcija in izguranje, demontažu i utovar u vagone demon-tiranih konstrukcija, koje se moraju, zbog nabavke novih konstrukcija odstraniti iz koloseka na pruzi Vinkovci Brod na klm 219 0/1 otvora 1.5 m. na klm 183 1'2 i 210 8/9 od 2 0 met otvora, na klm 210 1/2 od 3-0 met. otvora i na klm 180 0/1. 180 7/8 i 209 3/4 od 9.0 met otvora
Kaucija od 5% ponudjene sume za naše, 0dn0SD0 10% za strane državljane polaže se na blagajni Direkcije Državnih Zeljeznica u Subotici ili na blagajnama ostalih Oblasnih Direkcija Državnih Željeznica prema čl. 88 Zakona o Državnom Računovodstvu a najdalje do 10 časova pre podne na dan licitacije.
Propisne taksirane ponude u voskom zapečačenom zavoju sa oznakom spol ja: »Ponuda za izmenu gvozdenih konstrukcija u starom koloseku na pruzi Vinkovci Brod od ponudjača NN« predaju se najkasnije do 11 časova Gradjevinskom Odelenju Direkcije Trg Vojvode Putnika br. 9 II. sprat vrata br. 9
Pravo na licitaciju imaju samo ona lica i tehnička preduzeča, koja podnesu komisiji za licitacijo dokaze svoje preduzimačke podobnosti, revers o položenoj kauciji, uverenje o tome da su svoju radnju za porez prijavili i da su na istu piatili sav porez sa pripadajuéim prirezima za sve istekle zakonske rokove kao i za sve odobrene obroke po specijalnim rešenjima. Za-stupniki ponudjača moraju imati sa sobom pismeno punomočje da ih mogu na ovoj licitaciji zastupati.
Planovi, obrazac, ponude, specijalni, opšti i tehnički nslovi mogu m videti i po ceni od 463 dinara nabaviti svakog radnog dana za vreme zva-ničnih časova u Gradjevinskom Odelenju Direkcije Državnih Zeljeznica u Subotici.
Oni ponudjači koji su nabavili planove prilikom prve licitacije mogu nabaviti ponovo samo specijalni uslovi, opšti i tehnički uslovi i obrazao ponude, a po ceni od 145 dinara.
Naknadne ili telegrafskim putem podnete ponude ne£e se prlmitL
Iz Direkcije Državnih Željeznica n Subotici
br 2358 1931.
Oglas
Ojačenje gvozdenih konstrukcija n starom koloseku na pruzi Vinkovci - Brod
Direkcija Državnih Zeljeznica n Subotid na osnovu rešenja Gospodina Generalnog Direktora u aktu Generalne Direkeije G. D. Br. 111476/30 od 13. januara 1931 godine i odredaba Zakona o Državnom Računovodstvu deo II čl. 86 do 98
raspisufe na dan 5. marta 1931
drugu pismenu ofertalnu licitaciju za ojačenje mostova sa dostavom sveg potrebnog materijala, sa izradom svih potrebnih skela i naknadnim farba-njem i to na pruzi Vinkovci - Brod na klm. 179 7/8. 203 2/3 i 204 6/7 mostova od 5 metara otvora na ki. 177 5/6 i 183 8/9 mostove od 7 m. otvora i na klm 219 4/5 mosta od 12 0 metara otvora.
Kaucija od 5% ponudjene sume za naše odnosno 10% za strane državljane polaže se na blagajni Direkcije Državnih Zeljeznica u Subotici ili na blagajnama ostalih Oblasnih Direkcija Državnih Željeznica prema čl 88 Zakona o Državnom računovodstvu, a najdalje do 10 časova pre podne na dan licitacije.
Propisno taksirane ponude u voskom zapečačenom zavoju sa oznakom spol ja: >Ponuda za ojačenje gvozdenih konstrukcija u starom koloseku na pruzi Vinkovci - Brod od ponudjača N. N.« predaju se najkasnije do 11 časova Gradjevinskom Odelenju Direkcije (Trg Vojvode Putnika br. 9 II sprat vrata br 9).
Pravo na licitaciju imaju samo ona lica i tehnička preduzeča koja podnesu komisiji za licitacijo dokaze svoje preduzimačke sposobnosti, revers o položenoj kauciji. uverenje da su svoju radnju za porez prijavili i da su na istu piatili sav porez sa pripadajuéim prirezima za sve istekle zakonske rokove kao i za sve odobrene obroke po specijalnim rešenjima.
Zastupnici ponudjača morajo imati sa sobom pismeno punovažno puno-moéije da ih mogu na ovoj licitaciji zastupati.
Planovi, obrazac ponude, specijalni, opšti 1 tehnički uslovi mogu se videti i po ceni od 410 dinara nabaviti svakog radnog dana za vreme zva> ničnih časova v Gradjevinskom Odelenju Direkcije Državnih Zeljeznica u Subotici Oni ponudjači koji so nabavili planove prilikom prve licitacije mogu nabaviti ponovo samo specijalni uslovi, opšti i tehnički uslovi i obrazac ponude a po ceni od 145 dinara.
Naknadne ili telegrafskim putem podnete ponude neče se primiti.
Iz Direkcije Državnih željeznica u Subotici
br. 5071 1931.
+
NaSa mHJenka.
LJUBICA
nas je t. t. m. ob 2. zjutraj za vedno zapustila.
Vzklil Je naš Božur, se razmogotil, vzplamtel Je in — usahnil ...
DR. DIMITRIJ in BOSILJKA KOŠI8A, starši, — VOLODJA, bratec — ostali sorodniki
Zahvala
Ob prüQd naše tuge smo prejeli toliko izrazov Iskrenega sočutja, da nam je taka srčna dobrota prijetno dela. Iskrena hvala!
Naša res topla hvaležnost pa gre veleč. g. dr. V. Staculu, ki n^m je kot zdravnik in človek stal najpožrtvovalnejše ob strani, ter našemu dobremu proti, velečast. g. Dimitriju Jankoviču, ki je z mnogo srčnega takta vodil našo Ljubico v Cerkev in pokopal njene zemske ostanke.
Vsem Vam, Vitezom srca, srčna hvala!
Ljubljana, v februarju 1931.
Žalujoči ostali
E. M. fluii:
IL POGLAVJE
Taka je prišla iz šotora in se s srčnim sijajem v očeh ozrla okoli taborišča. Tu je bila vendar že puščava, ki je vse svoje življenje hrepenela po njej. Do tega trenutka sama ni vedela, kako globoka je bila ta želja. Čudno, domače čuvstvo jo je obhajalo, kakor da je tudi ta velika, nema praznota čakala nanjo.
Bratov glas jo je zdajci zmotil, da se je vrnila iz svojih sanj na zemljo.
»Ali se boš vsak večer tako naJišipala za gospoda Musfafa Alija ln gonjače velblodov?«
»Nimam namena, da bi vabila vrlega Mustafa na obed, in tudi ne navade, da bi se iišpala zaradi drugih ljudi, kakor se izražaš v svoji ljubeznivosti.«
»Ne maram tega; saj veš, da si vražje zala — vsekako preveč, da bi mogla srečno končati to prismojeno reč.«
»Ali u« ne bi povedal, kaj prav za prav hočeš?« je mirno dejala.
»Zdaj si moraš vendar sama izprevideti, da je nemogoče. Kako si moreš misliti, da boš te mesece sama potovala po pustinji, brez drugega spremstva kakor s temi prekletimi črnci?«
Diana si je počasi prižgala cigareto in se s trdim smehom obrnila na stolu.
»Aubrey, da nisem bila vse življenje s teboj, bogme, tvoja bra, tovska skrb bi me utegenila ganiti. Ker te pa poznam, zato tudi
vem, kaj Je pravi vzrok. Ne more se ti potovati brez mene; navajen
si, da ti na potovanjih prihranjam razne opravke in druge nepri-
like.«	_
»Diana, daj si vendar dopovedati —«
»Rekla sem svojo zadnjo besedo. T voi razlogi me ne morejo prepričati, nikar že, da bi feprememli moj namen.«
Strmela sta drug v drugega. Jezna rdečica je stopala Aubreyn
v obraz. Njegov monokel je s trdim žvenkom udaril ob gumb na
telovniku.
»Vražiček, trmasti!« je vzkliknil z besnim glasom. S posmehljivo priprtimi očmi mu je pogledala v obraz.
»Nelogičen človek si, to je tvoja napaka, ne moja. Jaz delam, kar hočem, in se ne bom nikoli uklonila drugi volji.«
»Tedaj ti bogme želim, da bi prej ko mogoče našla moža, ki te bo naučil ubogati!«
Njena usta so se še bolj porogljivo zategnila. »Tistemu bodi Bog milostljiv,« je rezko odgovorila in se vrnila v svoj šotor.
Ko je ostala sama, se je nejevolja umaknila zadovoljstvu s seboj. Pripraviti lenuha Aubreya v besnost, ni bilo kar si bodi. Dobro je poznala vzrok slabe volje, katero ji je bil kazal v Baskri vse te štiri tedne.
Do žensk mu ni bilo nikoli nič, a Izmed vseh, kar jih je bil srečal. so ga delale Američanke najmanj nervoznega; prav zato se je odpravljal v Ameriko na oglede. Hotel si je v Ne\vyorku urediti dom in pri tem je bilo zaradi bodočih družabnih zvez neizogibno potreba, da bi bila Diana z njim.
A zdaj si je izbila Aubreya in njegovo sebičnost iz glave. Ker je bilo zelo vroče, je mirno ležala na ozki postelji in ugibala, ali je ne
bo ponoči kak nenaden gfcjjaj mahoma vrgel v kopalno kad, ki je stala tik zraven nje.
Drugo jutro pri zajtrku je bfla kar vznemirljivo prijazna, dokler niso pripravili tovornih velblodov.
Cas odhoda je prišel. Obrnila se je k bratu, ki se je srdito vlekel za brke.
»Odlašati bi bilo nezmiselno, Aubrey. Saj menda ne nameravaš tako naglo jahati, da bi bil do večerje že v Biskri?« je rekla kar moči ravnodušno.
Obrnil se je k njej. »Ni še prepozno, Diana, da se odrečeš te brezumnosti.«
Prvikrat je zvenelo v njegovem glasu nekaj pravega in Diano je res obšla neodločnost, ki pa ni dolgo trajala. Z rahlim nasmeškom mu je pogledala v obraz.
»Ne smeši se, Aubrey, saj vendar ne pričakuješ, da se bom v poslednjem trenutku premislila. In razen tega je varnost popolna; streljati pa tudi znam!«
Veselo se smejoč je vzela samokres s slonovinastim držajem iz toka in ustrelila na nizko skalo, ki je ležala dokaj daleč od njiju. Čeprav je drugače izredno dobro streljala, je bilo to pot vendar videti, da je ni zadela. Na kamnu ni bilo videti nikake sledi. Diana je osuplo zastrmela vanj. Pogledala je brata in nato samokres, ki ga je držala v roki.
»Kakšne neumnosti delaš. Diana?«
Ni ga poslušala, še vedno je strmela proti kamnu.
»Tega ne razumem. Kako sem ga mogla zgrešiti?« je zamišljeno zamrmrala m še enkrat vzdignila samokres. A Aubrey jo je ujel za roko.
zdrornf^cm /
kompletne aparature orlgln. dr. med. F. G. Zelleis - Gallspach dobavlja ln daje možnost kupcem, da v inozemstvu prakticirajo potrebni čas. — B. Gjukič, Beograd, Balkanska ul. Sira. Tel. 43—47.	3173
iloškl/
H« ob op* j t« I Bo I ei al aermwr*. ustna* t r^fmi * *»toj»mi » funkcijah in prezgodnje sooSke knemog-ioeti yiArx-nt* po novi mu odi doktorja sp«cij»li»t« l»r». Bach Scbauer-j». Specijaino letenj«, iineaaduj«-4e "delovanje! Prospekte razpošilja diskretno is b»ca
pìaèno v alovenskejB jezika pharm. Labor, K. Fröhlich-Krsek. Vamberk, N. Dea?
»1H9	153, C. S. R.
{Shranit« oglasi — Priioiite 3 Din znamko x* odg»t*
HOTEL 5KUŠIČ
»JUŽNI KOLODVOR«, ZAGREB. Ljubljanska 33. Telefon 63—50,
priporoča svoje dobro znano sedišče Slovencev s prvorazredno restavracijo ln čistimi okusno opremljenimi hotelskimi sobami po najnižjih cenah. — Potniki iz Slovenije dobijo za mal denar prijetno prenočišče in dobro domačo kuhinjo.	3X1-3
KNJIGOVODINJA
se S PK E J ME za takojšen nastop z znanjem
rernške in slovenske korespondence ter slovenske stenografije. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod
i-Sposobna moč«.	3170
Cenjeno občinstvo opozarjam na svojo
spreiensnico za barvanje i n snaìlenie damskih in moških oblačil
pri krojaču AXT. PREZELJ, Vošnjakov»
ul. 4 (ali prej cesta na Gorenjsko železnico). Na željo se v kroiačnici popravljajo vse barvane ali snažene obleke.
AXT. PREZELJ, A\T. WAGNER, krojač.	barvar.
1941
SPALNICE iz trdega ln mehkega lesa kakor tudi drugo pohištvo za opremo stanovanj Vam nudi po najnižjih konkurenčnih
cenah
MATIJA ANDIOVIC
strojno mizarstvo, Komenskega uL 34, Ljubljana. Vabim na ogled brezobvezno. 89
Tehnika v Konštanci (Technikun. Konstanz). Inženjerska šola za stro jegradbo in elektrotehniko, zgradbe letaJ in avtomobilov. Prospekti za
stonj.	83
Za premnoge dokaze iskrenega
sočutja ob bridki izgubi našega nad vse ljubljenega soproga, brata, strica in svaka, gospoda
skladiščnika tovarne »Titan« d. d.
v Kamniku
se iskreno zahvaljujemo vsem za poklonjeno cvetje in vence. Posebno hvalo smo dolžni častiti duhovščini. g. dr. Matjašlču za njegov trud, vodstvu tovarne »Titan« za njegovo podporo za časa bolezni, upravi kr. Barutane, »Narodni čitalnici«, gasilnemu društvu Duplica, delavskemu pevskemu društvu »Solidarnost«, tovarniškemu uradni-štvu in delavstvu ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti Srčno se zahvaljujemo tudi g. Kra-vosu kot zastopniku »Zveze društva delovodij, industrijskih uradnikov in privatnih nameščencev« za ganljiv govor ob odprtem grobu.
Vsem in vsakomur posebej prisrčna hvala!
Kamnik, dne 10. febr. 1931.
MARIJA LAPAJNE
za ostale žalujoče.
3172
»dpm vi pieko noči
Masirajte si na
večer z ALGO prsa, ledja, roke in noge, zjutraj
vstanete brez temperature svež, prerojen.
IIFLIEIH PREHLAD
®6 dobtyft povsod«
steklen lea 16 Din.
za masažo
Po poŠti razpošilja: laboratorij ALGA, 4 steklenice 77 Din, klenic 131 Din, 14 steklenic 205 Din, 25 steklenic 320 Din.	95
POHIŠTVO
gradla
Moške kratke nogavice iz macco, vzorča-Ste in barvane, par za
Moške kratke nogavice v pastelnih barvah, par za
Din 4,-
Bln 4.50
Močne strapacne kratke nogavice par Din 1.—-
Kratke nogavice za gospode v lepih modnih barvah, vzorč., zelo trpežne, par za Din 11.—
Naročila svojih odjemalcev z dežele Izvršujemo z največjo skrbnostjo. Za kakovost blaga jamčimo. Neod-govarjajoče zamenjamo ali vrnemo denar.
Največja blagovna In izvozna tvrdka
3136
Mlajšega izkušenega
rudarskega
ženjerfa
ki bi bil event sposoben samostojno voditi rudnik in upravno administracijo, ISCE zelo razprostran rudnik.
Ponudbe pod šifro »Srečno« ua oglasni oddelek »Jutra«.	3132
Zuhvaìa
Ker mi ni mogoče, da bi se takoj pismeno ali ustmeno zahvaliti vsem, ki so se me ob moji 60'I e t niči, tako prisrčno spominjali in mi čestitali s stotinami pisem in brzojavk, in vsem, ki so mi poklonili toliko cvet» ja, vencev in še dragocenih daril za spomin, vsem tem:
Preiskrena hvalal Bog plačaj!
F. S. FIN2GAR.
3171
Predno se odločite za nakup POHIŠTVA, zahtevajte ponudbe tvrdke
FRANC IZGORSEK, Šmartno pri Litiji
Moderno urejene delavnice in velika zaloga suhega lesa Vam jamči za dober in soliden izdelek. Prevzema tudi stavbna dela, opreme za hotele, banke itd.	3155
Pozor,
tesni trgovci in stavbeniki
Proda se na licu mesta v gozdu večja množina mecesnovega lesa (Lerche) približno 200 m3 še stoječe, dolžina dreves 20 do 24 m, širina 30—40 cm, tik ceste in blizu kolodvora.
Dopise je poslati na apravo veieposestva Roten turn grad Gornja Radgona.	3050
INSERIRÀ JTE V „JUTRU"
Zet
l«- /Mr
«uL
USfe^g.W 6
O*- «MVloCtfc V
TlCo^ovi 4 Oonv&fci/vt,
krepi !n zdravi
ŽELODEC
LOVRO SFBENIh Uuhltan* VII
Mladost, »vežost, lepota i
CREME
DARUM
Najbolj dovršen proizvod moderne In znanstvene kozmetike. Kar po prvi uporabi postane koža sveža, mehka in fina, odstrani vso nečistost, mozolje, spuščaj«, pege. rdečico nosu in drugo. Na zahtevo smo razposlali okoli 30.000 poskušnjih puščic ter na temelju tega prejeli mnogo priznanic in nad 20.000 naročil Ne verujte nikomur, ampak zahtevajte brezplačno poskusno puščico, da se prepričate. Pošljemo Vam jo brezplačno, ako nam pošljete za stroške v znamkah 3 Din Originalne trioglate puščice dobite po ceni od 15 Din v vsaki apoteki, drogeriji in strokovni trgovini. S pošto pošlje:	2121
apoteka BLÜM, Snbotica 17.
Zahvala
Za Številne izraze odkritega sočutja, ki smo jih prejeli povodom težke izgube našega dragega brata, strica in svaka, gospoda

Brez posebnega obvestila
\ - * * • " 1?" ' ' •:> 1
Naznanjamo, da je naša predraga majka, stara mati in tašča.
gospa
a Ekela
višjega admin. svetnika v pokoja ■e tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, darovalcem prekrasnega cvetja in vencev, osobju Direkcije šum in banske šumarske uprave, vsem kolegom pokojnikovim in končno vsem številnim prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem Številu spremili na njegovi zadnji poti.	316S
MARICA SVETEK
rojena Kermanner
vdova višjega revidenta jnžne železo1!»
danes, 10. februarja ob 3.45 zjutraj mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb se bo vršil v sredo, 11. t. m. ob pol 16. izpred mrtvašnice ormoške bolnica na kolodvor, od koder jo prepeljemo v Ljubljano in 12. februarja ob 10. dopoldne iz kapele pri Sv. Križu spremimo k večnemu počitku.
V Ljubljani, dne IL februarja 193L
Žalujoči ostali
Kdor oglašuje, ta napreduje!
Žalujoči ostali
CENI MAUM OOLASOMi
Za oglas», ki slutijo v posredovalne in socialni namens občinstva vsaka beseda 50 par Cs naj pove naslov Oglasni od-delek »Jutra«. je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa ie oglas priobčen pod šifro le plačati pristojbino ta Šifro S Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
hoče
la mm mu
poitfm po posti nam t OK ßaßo dru^c jti/ormotf*)c tičoco mm matih mf lomov naj prilc&i v mnamßah	•
/ 3 Ot it
•»• bo prejel odgovora
CENE MAUM OGLASOM:
Zenuvs tn dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka besedo / Din Naj manjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din Vse pristojbine ie aposla ti obenem t naročilom, stcer se oglasi ne priob-čujejo. Št ček rač pn Pošt hranilnici v Ljubljani. 11842.
STO^rgtfi
Dobro kuharico
pridno tu poéteno. u gostilno iščem s 1. marcem. Nasi(rv t oglasnem odd-iku »Jutra«.	4840-1
Kamnoseškega
vajenca
•prejmtm takoj po dogo Toro. Josip Lukšič. Kan dija • Novo mesto. <906 1
Trajna eksistenca
Veliko podjetje išče takojšen nastop abiturijen ta sTednje šole iz bojše rodbine kot uradniško moč najraje začetnika Istot-am »e sprejme diplomiran in fenjer stavbene ali stroj ne t»troke. Prednost Imajo oni, ki obvladajo poleg slovenžčin« tudi nemščino Ponudbe pod »Trajna eksi eterea« na oglasni oddelek »Ju trac.	4839-1
Kontoristin]*)
če mogoče le vpeljano t lesni stroki, z znanjem nemSke korespondence — sprejmem takoj. Ponudbe pod »Pisarna« m oglasni oddelek »Jutra«. 6208-1
Perfektno Hkarico
sa fino delo Išče vele kopališčt za časa sezo ne Ponudbe (= sliko na D. Sparhakl, Celje-Breg 5086-"
Trg. učenca
cdravega. s primemo lol Rko izobrazbo s p r e j m « Lotto Petovar. trg. meša nega blaga. Ivanjkovci.
5125-1
Kuharico
»aroostojno in perf^ktoo. rmožno tndi močnatih jedi, s prvovrstnimi »priče vali. sprejme večje hote! r-ko podjetje na Gorenj skem. Plača po dogovoru Ponudbe s sliko na »glas oddelek »Jutra« pod šifro »l'rvovrstna moč«. 5128-1
Mizar, vajenca
K brano in stanovanjem liiši sprejme Joža Stare »trojno mizarstvo. Bled n 5167-1
Restavr. jelonošo
mJajSega sprejmem takoj Ponudbe na podruž. Jutra v Maribora pod »Spreten Jelonoša«.	5203-1
Mesar, pomočnika
mladega lo zanesljivega »prejmem proti meseni plači 400 Din. Nastopiti je 20. februarja. — J'redstsviti se je osebno ra naslov, ki ga pove ogl. «wädelek »Jutra«. 5152-1
Magistra
®Se letama dr. B. Karba r Kamniku.	5207-1
Zobotehnfškega praktikanta
■OTejmem. — Ponudbe o« orla«, oddelek »Jutra« pod flfro »Zn-botehniški prakti-kant 768«.	5216-1
Kroj. vafenca
■prejme takoj Frane Moi«, Cesta v Kožno dolino 12.
5221-1
Vajenca
m krojaško obrt sprejme Joeip Z « r m a n, krojač — Zg. Kašelj 58.	5254-1
Slaščičarja
■prejmemo kot družabnika. Naslov v oglasnem oddelVu »Jutra«.	5349-1
Pleskar, pomočnika
ki ima svojo obrt. sprejme stalno delo mizarstvo
»Sava«
Kolodvorska nI. 18 5248-1
Tovarna konj. žime
»prejme sa starega m-oi-stra takoj energičnega
delavca
* dobro prakso in znanjem nekoliko tudi ▼ iz-delo-vanin. Reference z navedbo plačilnih pogojev ca naslov: Beograd, Oblakov, •ka 14-16.	5209-1
Iščem hlapca
ki je vešč spravila les« lz goratega kraja, nadzorstva drugih hlapcev, dobave krme in oskrbe vo©ne opre me konj ter da prevzame sploh vso odgovornost za 2 para konj. Mesečna pia ča s svojo oskrbo 1000 Din Kavcija 3000 Din. Ponulbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zvest« 5282-1
Brivski pomočnik
dober štucer in onduler dobi stalno mesto. — Lisao, Trbovlje.	6381-1
Tlabtom medili oqtabov
ln druge informacije, tlòoóe se oglasov, se dobijo tudi ? podružnici »JUTRA« v
Vrhovljah
▼ hiši g. dr. Baumgartnerja.
Male oelase in inserate naročalte v naši Dodni?nM.
Dekle
pridno in pošteno, vajeno kuhanja ter pospravljanja sob, išče službo za takoj ali » 1. marcem. Gre tudi k vdovcu. Ponudbe pod šifro »320« na oglas, oddelek »Jutra«.	5211-2
Poslovodinjo
s 15.000 Din kavcije sprejmem takoj za vodstvo podružnice v Ljubljani. Dopise pod šifro »Delikatesa« na oglasni oddelek .Jifra« 5309-1
Gospodinjo
«prejme boljši gospod — event. vstopi r skupno gospodinjstvo. Reflaktira le na zdravo, do 40 let staro osebo. Ponudbe na oglasni oddeleik »Jutra« pod šifro
Železostrugar
specializiran v veliki inozemski tovarni, z znanjem vseh mehaničnih del. izšolan in z dobrimi spričeva li, s poznanjem motorjev in strojev, išče primerno mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Specijalist«.	5239-2
»646«.
5288-1
Potnike
zanesljive, za proda}« šivalnih strojem in dvokoles sprejmem. Prednost imajo že vpeljani. Ponudbe na osrlas. oddelek »Jutra« pod »Dobro vpeljan«. 5260-5

éaé*
Marljive zastopnike
iščemo u prodajo vsake mu kmetovalca potrebnega predmeta, rrajen In lep za služek V naprednem kme tijstvu vešči ln marljivi iaj se javijo os ogla« "d delek »Jutra« pod enačk »Lep dohodek«. 4724-3
Trgovski zastopnik
dobro vpeljan po celi S'o veniji, vzame Se zastopstvo dobro idočega pred meta. Obišče redno vsaka meseca vse kraj«. — Sprejme tudi sopotnika »roti primerni odškodnini. 3ontidbe na podr. »Jutra« v Mariboru pod »L. 1. 13« 4912-3
Monogrami
ročno delo od 1 JO—8 Dfa Dunajsika cesta la/TV — levo.	6227-3
Angleško
francosko, nemško tn Italijansko korespondenco ter knjigovodstvo obavljaan v prostem času. Dopise na o^las. oddelek »Jutra« pod Strokovnjak«.	5240-3
Sportske tvrdke In trgovine
Zastopnik novejše, toda odlične znamke t-emis-raket prosi za naslove radi ponudbe. Nasloviti na: Drag. Gavrovič. Beograd. Kos-majska 53/10.	5229-3
Brivskega
pomočnika
mladega, dobro izurjenega bi poštenega, ki razume dobro svoj posel in zna tndi ondulirati ter po mo-ročnosti m.iskirafi. sprejme z 18. februarjem Jerca Tavčar v Tržiču. 5210-1
General, zastonnika
1500 Din fiksne plače in 50 % provizije i $ č e m za Celje za takoj. Ospeh ta-amčen. Pojasnila med 12. in 2. uro v hotelu Evropa, oba 33.	6310-3

Samostojna šivilja
išče službo. Gre tudi kot hišna k boljšim ljudem. Ponudbe z navedbo pogo jev in plače na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Izvrstna«.	5213-2
Mlada gospodična
(Ljubljančanka) ieli službo k otrokom — najraje na Hrvaškem ali v Dalmaciji. Ponudbe na oglas, odde.leik »Jutra« pod šifro Prijateljica otrok«.
6228-2
Mlajša Slovenka
želi mesto gospodinje na večjem posestvu ali graščini v Sloveniji — ali gre tudi k ekonomu. Je izvež-bana in delavna. Pismene ponudbe prosi na naslov-Voditeljica zavoda sv. Nikolaja. Banjaluka. Tonaz ko Bajič uli. 32. 5332-2
Pekovski pomočnik
mlad in trezen, vešč vseh del. Išče službo v mestu ali na deželi. Naslov: Feliks Mrovlje. Stara vas 41 — pošta Ziri.	5126-2
Nemška gdč.
ki ma kuhati in šivati, želi mesto pri manjši družini v Ljubljani. — Poizve se: Vič-Glmce št 49. 5257-2
Nekaj omar ln polic
(štelaž) pripravnih za pisarne in skladišča, naprodaj v Dalmatinovi ulici 10, L nadstr. levo. 5267-6

Stare avto plašče
ki za vas niso več rabljivi vsako miL-ožino kupi Prejem, tovarna čevljev v Kramju.	4546-13
Trg. opravo
za ipecerijo. dobro ohra njeno kupim. Ponudbe pod šifro »55« na oglasni od delek »Jutra«.	5193-7
Daljnogled
šestkratna povečava, dobro ohrajijen, kupim. Ponudbe z navedbo oene na ■»glas. oddelek »Jutra« pod ■ifro »M. Beran«. 5234-7
Šivilja
gre Hrat na dom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Marljiva šivilja«. _ 5272-?
Pekovski pomočnik
dobro kvalificiran, išče oa meščenja za takoj »11 pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kvalifikacija«. 5265-2
Fant
15 let «tar. ka j« dovrši! 8 razr. osnovne šole. poštenih staršev, išče mesto mehaničarsikega vajenca. _ Pnmudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pošten fant«. _ 5307-2
Treovsk? pomočnik
s šoferskim izpi-hom in petletno prakso, dober želez-ninar, vešč mešane stroke ter slov., srbohrvaškega ln nemškega jezika, želi pre meniti mesto. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Sprememba«. _ 5315-?
Ključavničarski pomočnik
star 55 let. dobro Izurjen v vseh v stroko spada iočih deKh. išče stalno službo — najraje v mestu, event pa tudi na deželi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« ood šifro »Zanesljiva in poštena moč«.	5290-2
1500 Din nagrade
dobi tisti. H preskrbi do-bremii knjigovezu stalno boliše_ me«to za takoj ali pozneje. Naslon v oglas, oddelku »Jutra«. 5306 2
čamemiknva šoferska *ola
Jubliana Onnajska e. Ki
(Jugo Auto) P r » g '»blast k->ncesijonirana — Prospek-'.astonj pišite d on j I 251
Mizico
za pisalni stroj kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »L. S.«
6256-7
Ia živo apno
v vagonskih tovorih kupi trgovina stavbnega mate-rijala. Nujne in obširne poaudbe z navedbo najnižje cene, izdatnosti in drugih svojstev apna pod »Vapno 183-14« na Inter-reklam. Zagret), Masarvko-va ulica 28.	5140-7
Hišo v Guštanju
s 6 orali zemlje prodam. V hiši je klobučarska obrt, pripravno pa tudi za trgovino. — Pojasnila daje Marija Hušar, Guštanj 29.
5331-20
Enonadstropno vilo
z 2 stanovanji po 4 in 5 «ob, pritiklina.mi. gospodarskim poslopjem in velikim vrtom, na Mirju v Ljubljani prodam. Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod »R. V. F.«
6238-20
Dve hiš!
e poslovnimi prostori, na
Tržaški c. (Glince) naprodaj za 330.000 Din. Letni donos 60.000 Dfa. — Vprašati pri društvu hišnih posestnikom v Salendrovi ulici štev. 6.
5275-20
Nemško-slovenskl slovar
2 lopo rezana zvezka prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 5337-8
Stavbno parcelo
800 m' veliko, v Linbljairt, ob cesti ležečo ngodn« prodam. Pismene kupne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stavbna parcela«.	5280-20
Hišo z vrtom
dvo- do tristaiwwanjsko kn pim pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Svoj dom«.
5294-20
Sobico in kuhinjo
oddam takoj samski osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	5319-31
Stanovanje
2	»oh. kuhinje in pritikHn oddam s 1. marcem 1931 v Koroščevi alici štev. 8. Ogledati po 5. uri pop.
_ 5342-21
Stanovanje
3	sob in pritiklin, v I. nadstropju oddam s 1. majem. Ponudbe na oglas, oddelei »Jutra« pod šifro »Lepo«.
5287-21
Sobo ln kuhinjo
ali voč sob s posteljami takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
5274-21
Stanovanle
9 («pili sob. kuhinj« In pritiklin, v pred 4 meaeci dograjeni hiši oddam 8 1. marcem. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 5218-21
Srebrne krone
staro tlat« lo «rebro
kupuje Rafinerija dragih kovin Ljubljana, Ilirska ulic» 36. vbod is Vid »v danske eeste pri gostilni
M oži na.
70
Avto-taksi, pozor!
/.».prt UinsedeieD i v t o »Essex, ugodno predam — prt earaneij! tudi oa ^ roke. Ponudbe oa '»glasni ►d delek »Jutra« pod šifre »Essex«.	4857 10
Prevozništvo
ki donaša mesečno od 10 do 12.000 Din. z dvema, skoraj novima avtomobiloma. eden Ford. drugi Fiat limuzina. » koncesijo prodam za 120.000 Din. radi prevzem« večjega podjetja. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj gotovina«. 5273-10
Harley Davidson
350 ccm naprodaj v mehanični delavnici Vajbel, Miklošičeva cesta. 5304-10

Klavirske ure
daje gospa na Dunajski e. Učemkam istotam na razpolago klavir za vaje. Na=lov v oglasnem oddelku Jutra.
5253-4
» fl
Puhasto perje
Čl »to čuhann kg pn 4g !),„ irugs vrsta po Din 88 *g *isto Gohato kg po 4? Din Dfa In čisf puh kg po Dir 250 _ Razpošilja po oošt nem povzetju L BroznvV Zagr-b Ilic» 82 kemična čistilnic» perja	262
20—50.000	Din
vloži v dobro	podjetje mlajša m agilna	trgovsko naobražena oseba.	— Ponudbe na oglasni	oddelek »Jutra« pod šifro »Resno sodelovanje«.	5142-16
Katera oseba
posodi stalni državni na-meščenki 5000 Din za eno leto. proti 10—12 % obresti. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »5000 Din«.	5250-16
Maske
* leto veliki izbiri, p» al* ki eenl tzposojuje Ana S'audinget. Celje. Aloksan trova 7	152313
Uniforme
Deta* plašče »se potreb ščine w lalori Simon KU manek. Selenburgova &
106
Elegantne maske
(svilene) hi domino pogodim. Bohoričev« nI. 13.
4879-13
Damsk) plašč, boo in snežne čevlje
poceni prodam. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«.
5006-13
Elegantne maske
dobite oa posodo na Pru lah v vili Vidmar, n nad stropje (nasproti vile Za-Iaznik).	6134-13
Krasno masko
terno-bek>) poceni prodani Naslcw v oglasnem oddelku »Jutra«.	5226-13
Več mask
posodim ali prodam. R««-Ijerva centa štev. 10, levo.
5205
Gostilno s trg. lokalom
okolici Celja oddan v najem. — Informacije daje Crepinšek, Cel je. Kralja Petra cesta St. 37. 5150-17
Majhno trgovino
z mešanim blagom, dobro idočo. na deželi oddam s 1. aprilom v najem, proti
Preprosto gdč.
pošteno, sprejmem s 15. februarjem na stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	5298-23
Sobo
ev-eirt. g brano iščem g 16. februarjem Ceoj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Akademik«.
6363-23
Maihno sobico
odda Maier v Floriia-neki ulici št. 31.	6291-33
Kot sostanovalca
t lepo sobo po niiki ceni, s 15. febr. ali 1. marcem sprejmem blizu sv. Jakoba k solidnemu in zelo mirnemu gospodu. Vprašati po 5. uri na naslovu, ki ga po>v« ogla«, oddelek Jut.ra.
5299-23
Ikrpiti
Biser
To ni bilo, idaj
no odgovoriš.. Prosim . ne, ne tako! — Boli . . .!
6312-24
»Idealen brak«
Dvignite pismo v oglasnem oddelka »Jutra«. Stankovič. _ 6214-24
»Ernstgemeint«
Dvignite pismo od 5. in 6. t. m. »6. 0. S.« 5 285-34
_____ _________ Kostanjev 30«
prevzemu blaga. Brez k on- I Dvignite pismo pod to šifro kurence. Naslov v oglas. Iv oglasnem oddelku Jutra, oddelku »Jutra«. 8215-17	6283-24
Akumulatorji
za avtomobile in radi« se polnijo in popravljajo po tovarniških predpisih — »Autolux« družba z. o. z. Ljubljana. Igriška nI. 11, vhod z Borštnikovega trga — dvorišče.	4824-30
Slike za legitimacije
izdeluje najhitrejt Hugvp Hibšer fotograf Ljubljana Sv Petra eesta 25	85
Preklic
Preklic ujesn kot neresnično vse, kaj sem govorila o gospe Elizabeti Paulič in gospe Mariji Pesjak. — Paulič Marija, Trbonje.
5233-31
Preklic
Podpisani praklicujem vsa obrekovanja, ki sean jih govoril in p mal toper Andreja Vidäca na Bledn. — Vinko Pogačar. 5286-31
Nikoprost
Vaa odvadi kajenja. Pri znanja na razpolago. Sta ce 7« Din franko. Lindič. Ljubljana. Komem&ega 36 207 6
Proti izpadanju las
in bolezni lasišča je »Ines« edino uspešno sredstvo. Lonček 80 Din. — »Ines«. L.iubljaLa. Merosodna ulica št. 1.	879-24
Telefon 2059
Premog ** suha dr j
Pogačnik, Bohoričeva it. 5
Kurja očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom »Clavta« j« maat
l
Dobite t lekarnah, droge rijah ali naravnost is tvor niče in glavnega skladišča čuvajte se ponaredbt 361
M. Hrnjak
lekarnar — Sisak
izvavredna prtlftai
Železa» «lulintka patent poetelia zložljiva, , (a. peciranum ffladrtcum, telo praktična (• vsako biSo, hotele, nočoc «lui-be—in potuiuč« o>ob«
■tane mamo Dia 390___
Razpoiiliam po patta«« Cora povzeti«.


I UGLCOA
s<jQ2em
Umu m1*"* po«t«tia. (lotili** « tapeew*«ia aaadracoa. ««U prak-liia«. «Ua* »■• O U*.
fot«« bi« re tfk« u> kofo	tM« fofca«
aof parta k< p» O «•—« 4rufa vrat kf p« O M—«
Ciato bel« <osi« kf p« D IM—. ia Ciati pok k« po D 158—. Raspo» tiliam po po Stamm povzeti« Modrod paaical • volnom stanchi ■»■«
Dia
L. BKOZOVIC. ZAGBES lUca 62.
Dobro pekarno I Revanš 6
s hišo fa branjarijo oddam I Dvignite pismo. — Janko, v najem proti predplačilu |	5366-24
za 1 IA let«. Najemnina ze-
T ,^»71 Resne*a Kospoda
oddelku »Jutra«. 531Ž-17 | želi ^^tj	_
stara 32 let. čedne zuna-Gostllno	jniosti in zelo premožna. _
afl restavracijo, dobre Ido- s,1';ka zaprošena. Dopise na čo v7»me v najem ali na oglas, oddelek »Jutra« pod račun kavcij« zmo«eji. s I »Ljobeien ia sreča« osebno pravico. Ponudbe na |	6306-94
oglas, oddelek »Jutra« pod »Gostilna 20«.	5295-17
Mesečno sobo
centro mesta oddam
Kater! gospod
bi gel g simpatično gospodično (blondinkoi v nedeljo na Šmarno goro. Dopiše na oglasni oddelek »Jutra« pod »Blondšnka«. 5300-34
321etni gospod
L «15 februarjem ieM	x gospodično ali
solidnemu to «talnemu go g^^,	kjerkoli, ki bi ga
»f^» "» «T ' ^I??"""! z« e»	mesec vzela r» hra
-»ddelka »Jutra«. 2888-23 | no in	stanovanje.
INSERIRAJTE V „JUTRU"
Kot družabnlca
pristopim k dobri gostilni, ozir. vinotoču. ali vzamem isto v najem oziroma na račun. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kavcij« zmožna«. 5279-16
G Th Rot man:
Osel gospoda Kozamnrnika
SmučI hvcori
poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
5081-6
Otroški voziček
zelo malo rabljen, elegan ten, naprodaj v Ljubljani pleteršnikova ulica št. 9 (pri Sv Krištofu). 5141-6
Voziček (ciza)
poceni naprodaj na Masa-rykovi cesti 60. 5245-6
Nošene obleke
čevlje in otroški voziček prodam. Ogledati med 11. in 12. uro na Bregu 12/TI, vrata 12.	6346-6
Kot sodelujoč
družabnik
pristopim k dobremu pod ietju s 25.000 Din kapitala Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zdravo podjetje«.	5293-16
Stavbne parcele
od 300 do 500 m» velike, v >bčini Moste prodaia Hiralnica »v Jožefa Vi dovdanska cesta štev 9. Poizvedbe med 9. in 12 ter 15. in 18. nro v pi «ar ni-	4589-20
69.
Kil, in res Je dobil vsak mj delei, lahko
mi verjamete* Gospod Kozamurnik je namreč prigrmel r sredo mednje ter povozil pogačice in mezgo, da se je curkoma razletela na vse strani, lačnim izletnikom naravnost ▼ obraz.
Predalna omara
politila na. 130 dolga, za 2150 Din naprodaj v Beethovnovi ulici št. 16/m—14.
6256-6
Narodno nošo
krasno, paradno, masko, vi-jolino in več drugih oblek prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5052-6
Namizni prti
neuničljivi evirnati po 60 Din naprodaj. Prilika, ki n« pride nikdar več. — Omni«, Miklošičeva e. 14.
6247-6
Otroški voziček
oa peresih, prodam. Naslov ▼ oglasnem oddelku Jutra.
5368-6
Lično hišo
t vrtom, v Ljubi;ani ali bližnji periferiji (Dolenjski ali Celovški cesti) vzamem v zameno za tekstilne «troje za izdelovanje kocev in posteljnih odej, v vred nosti 250.000 Din Stroji kompletni s transmisijami in motorji. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pnd šifro »Ugodna zamena«.
5127-30
Dobičkanosno
podjetje
valjčni m Ma. faga (60 Ks)
in posestvo — njive, trav ntki. sadonosnik in stalna vodna moč. v najlepšem kraju Savinjske doli ne ugodno prodam za Din 500.000. Naslov pri podruž niči »Jutra« v Celju.
5152-2n
Hišo
s takoj prostim «tan oranjem prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 5217-20
Hiša z vrtom
T Podgorju pri Kamniku naprodaj. Pojasnila daje g. Vrlinšok, Podgorje 90 — Kamnik.	5320-20
Šoferska obleka
usnja ta, naprodaj v Prečni ulici 3, parter. levo. Ogledati v četrtek. 5391-13
Hrano
dobre, domačo kuham za
na dom. Spre im em pa tudi dva abonenta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
5302-14
Onremlleno sobo
(mesečno) s posebnim vho dom in elektriko oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	4831 33
Veliko prazno sobo
na Celovški eesti oddam najraje zakonskemu paru. Nadov v oglasnem oddelkn »Jutra«
Lepota
nJ pogoj. Ponudbe s pel nim naslovom na podružrui-60 »Jntra« v Celju t>od »Skupno življenje 16«.
5316-34
Senttiw
Za svaka
5018-23 j posestnika in podjetnik« v Ljubljani, inteligentnega, 31 , ■ , 1starega samca, dobre-2 opremljeni SOM ga značaja, iščeim istota blizu vojašnice vojvode Mi I ko družico iz dobre hiše. šiča oddam. Naslov pove I v starosti do 85 let, go oglasni oddelek »Jutra«. I vorečo nemški, z Iikvid-5155-231 nim premoženjem naimanj 300.000 Din. — Ponudbe s
1 ali 2 gospodični
spre.imeim na stanovanje z vso oskrbo — event. »udi brez hrane. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
5224-33
Veliko prazno sobo
e posebnim vhodom, išče samski gospod med Taborom fa Dunajsko cesto. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Višji oficir«
I sliko, za katere tajnost jamčim, na oglasni odde-| lek »Jutra« pod značko »Razširjenje obrata«.
5344-2?
Korespondenta
ali KORESPONDENTEVJO, popolnoma veščega slovenskega ali hrvatskega tn nemškega jezika, slovenske ali hrvatske tn nemške stenografije ter strojepisja in knjigovodstva, ESCE za svojo POSLOVALNICO v ZAGREBU veletvrdka iz Dravske banovine. Ponudbe s popisom življenja, dosedanjega službovanja ter prepisa spričeval pod »Perfektna sila< na oglasni oddelek »Jutra«.	3io7
Gramofon
1 popolnoma nov »Lfadlks«. z 20 lepimi ploščami K.-M1'«511600 Din proda Krušič
I Pete(r) Mengeé gt- 4JJ.
Mlekarno
že vpeljano, na brezkom kurenčnem kraju o d d » m agilni osebi. Ponudbe na ■>glas. oddelek »Jutra« ,>od »Mlekarna«.	6076-19
Lokal
dolg 16 in širok 6 », »votel, parketiran, z vpeljano elektriko in vodovodom — pripraven za pisarn«, trg. skladišča ali slično. takoj oddam. Pojasnila v botelu Tratnik na Sv. Petra cesti št. 25.	5306-19
Lokal
z že vipeljan« brivnieo, na "irometni cesiti takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	5276-19
Sobo z vso oskrbo
želim najraie na gostilni kateri dam brezlačno oseb-
6235
Tužnbn srcem javljamo pri ja tel jima i znan-cima, da je naš nezabo ravni
Kovčeg-gramofon
no pravico tn
Vie. h; ., ; &'»«»• kupim. Ponudbe z Kjer ni um ...^i»	n«
navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vesel«.	5223-26
opravl'al lahka dela za pribolišeJc hrane. Grem tu di na deželo, blizu želez-niče Ponudbe na oglasni .
oddelek »Jutra« v Ljub- JaZZ-HaWal gftarO
liani pod šifro »Sta reif i I tenor Banjo in Saxofom alt gospod«.	5243-23 j es, vse z etuijem. skoraj
popolnoma novo prodam. — Dopise pod šifro »Jazz« na
6314-26
l*pe «praSw t eentru IS0^™^ >Jutra< L. fi mesta, _ g parketom, elek- 1 triko in posebnim vhodom oddam s 15. februarjem boli? «mu, oolidnemu, sam »kemu gospndn. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 5235-23
3ivotì
Ing. kern, bod tvorni ce »La Dalmatlennec
preminuo v Sibeniku dne 9. febr. t. g.
Sveta misa zadušnica održati če se dne 12. februara u 7 sati u jutro u Franciškanskoj crkvi u Ljubljani
Onrpmlfeno «sobo
Istrski braki
Oddamo globoko pod pravo vrednostjo več čistokrvnih
8165
Rodbina i prijatelji
g posebnim vhodom takoi	»trških brakov od
1 2—7 let starih, izvrstnih za
Lokal
ni UMI OD za krojača «K
ca j sHčmega. oddam takoj na prometmi cesti. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra.
5297-19
fUHHwatya
Stanovanje
3 sofe in pritiklin, najraje na Mirju, v bližini Rimske ceste ali sv. Jakoba :šče 1. majem družina 6 oseb Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Primerna najemnina«. 4973-21
St^nnvanle
sobe. kuhinje in vseh pri Hklin oddam na Koeovem polju it. 150.	5160-21
500 m* vrta
in stanovanje
oddam po dogovoru brezplačno. Oglasiti se je na Ofiekarski cesti Štev. 32.
5270-21
oddam stalnemu gospodu v Mostah. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 5236-23
Gosnnriična
S?e oprermi'eno «obico ali Vabfaet v bližini Renlieve ce*te aM KomenMcega nlice P-onndbe na ocla«. oddelek »Jutra« pod »Smažnn«t«.
5-296-23
Sobo
s peoebnrm vhodom, elektriko in parketom oddam
zajca hi lisico. — Oprava psarne »Podgore«, Vrhnika i št. 31.	6264 27
Elektromotor
24 Ka vrtilni tok napro daj — Pojasnila daje H Svajgar Dravi je 74 poj»« St Vid nad Ljubljano.
4182-29
go«rK«iični na Kario^M r ženski šivalni stroj
žt^deano.	5277-231 rabljen, kupi M«e, Cesta
j v Rožno dolino štev. 12. Sobo	I	5222-29
lepo of>remli«no r&čnta dva
ä tt^j? if'" i Pisalni stroj
JČ	P^lJl'^ Prvovrstne ameriške kako
•Takoj soba«.	5300-23 vosti. „godno naprodaj na
_	—	Sv. Petra cesti št. »'II -
OnremHeno sobo I ^"i»-	5269-29
i5če gospod za fak«'. Po-nndbe na ogla»ni oddelet »Jutra« pod značko »Lepa soba 3444«.	53rt1-23
9o»n?no «nbo
opremljeno, z elektr., parketom in posebnim vhodom
in prazno sobo
takoj oddam na Krakovskem nasipu št. 26/1. — Telefon 2509.	5380-23
t
Odšla je po zasluženo plačilo k svojemu Stvarniku naša preljuba, dobra sestra
Cfrt+t
Zimnice
zgornje iz močnega ola ga po 340 Din mreže, atoma ne divane in fotelje kupi te najceneje pri Ignacu Narobe. Ljubljana. G expo •veuka cesta 16. pr! Levu 8735 30
učiteljica nsmiljenka sv. V. PavL
K večnemu počitku jo položimo v sredo 1L februarja ob 3. uri popoldne iz Marijinega doma v Kočevju na tamkajšnje pokopališče.
Blago pokojnico priporočamo v pobožno molitev, žalujoče rodbine
Adamič, Požar, Verbič
3167
Urejuje Davorin Bavljen. Izdaj, za konzorcij >Jutra< Adolf ßibnikar. Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za interini del je odgovoren Alojz Novak. .Vsi v Ä'