Trd oreh
Mladi delavci, ki so sam-ski, rešujejo svoje stano-vanjske probleme pretežno v samskih domovih in pod-najemniških sobah. Neka-tere delovne organizacije so že mnogo naredile za svoje samske delavce z gradnjo samskih domov (npr.Tehnika, Gradis.Pod-jetja za PTT promet itd.), nekatere pa jih še rešujejo. Za gradnjo samskega do-ma na Taboru je bil odo-bren kredit iz sredstev za subvenoioniranje stanarin, kar pomeni aktiviranje mr-tvih sredstev stanovanjske-ga gospodarstva za reše-vanje stanovanjskega pro-blema. Za reševanje teh te-žav pa bo treba še mnogo storiti, saj potrebe sam-skih delavcev nenehno na-raščajo.
Poseben problem so mla-dedružine. V sistemugrad-
nje najemnih stanovanj smo to skupino dolgo za-nemarjali. V povprečju so organizacije združenega de-la na področju občine Ljubljana-Center v zadnjih petih letih dodelile mladim 1,8 stanovanja. V vsaki or-ganizaciji združenega dela pravilniki zahtevajo daljšo zaposlitev za uvrstitev de-lavca v združenem delu na listo prosilcev za stanova-nje, tega pogoja pa mladi delavci pretežno ne izpol-njujemo. V odloku o dode-litvi stanovanj iz solidar-nostnega sklada so mladi zajett kot posebna skupina z ozirom na težaven po-ložaj. Ob tem pa se po-stavlja vprašanje, koliko stanovanj bo dodeljenlh mladim iz tega naslova in kaj smo mladi sami storili za rešltev našega stano-vanjskega priman.jkljaja.
Nedvomno želimo mladi čim uspešneje reševati svo-je probleme. Pri svojem delu smo že večkrat poka-zali, da smo del avantgar-de naše družbe in se za-vestno spoprijemamo z problemi, ki vodijo h kon-kretnim rešitvam.
Na področju občine Lju-bljana-Center je zaposlenih ca. 25.000 mladih delavcev s povprečnim osebnim do-
hodkom 1800 din. En odsto-tek letnega neto dohodka mladih delavcev v naši ob-čini predstavlja maso sred-stev za izgradnjo 20 do 25 stanovanjskih enot. Ta po-datek nam daje močno osnovo za premišljevanje o ustanovitvi sklada za iz-gradnjo stanovanj za tnla-de. Menim, da obremeni-tev 1 odstotka od neto osebnega dohodka, ne bi bila prevelika, če upošte-vamo problem, ki bi ga s takšnim sklaclom reše-vali. Konferenca mladih delavcev naj bi bila tista, ki bi to idejo uveljavila in jo realizirala. Ob upošteva-nju Ljubljane, kot homo-gene celote, pa bi kazalo ustanoviti sklad na nivoju mesta. Ob formiranju skla-da bl bilo nujno zagotoviti racionalno vlaganje sred-stev,    upoštevati    socialni
položaj in družbeno-politič-no aktivnost prosilcev in zagotoviti čimboljši izkori-stek stanovanj. Za hitrejše reševanje stanovanjske problematike mladih pa bi bilo treba zagotoviti dodat-no mobilizacijo stanovanj-skih sredstev pri banki.
Mladi naj bi se v širši razpravi opredelili za to obliko solidarnostnega združevanja sredstev za stanovanjsko gradnjo in s sporazumom opredelili pravice in dolžnosti do sklada. Akcijo bi bilo treba začeti čimprej, saj pomeni vsak mesec zamujeno re-alizaoijo dveh stanovanj-skih enot.
S takšnim reševanjem stanovanjskih problemov mladih bomo pokazali svo-jo sposobnost reševanja in dokazali, da ne postavlja-mo družbi samo zabtev-kov, ampak s konkretnimi akcijami sami rešujemo in družbo vsaj delno razbre-menjujejmo problemov. To pa je naša naloga, naloga naprednega in pomembne-ga faktorja sistema našega samoupravnega socializma. Rado Kobal
(Iz referata na ustanovni sejd konference mladih de-lavcev Centra.)