Poštnina plačana v gotovini. Leto XXII. Dolnja Lendava, 19. maja 1935. Štev. 20. Cena 1 Din. Naročnina: doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p o l o ž n i c e 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: — 800 Din., pol Popüst po dogovori. Pilo i kadilo. Mi smo že večkrat naprejprinesli vnoge krivice, štere je pretrpo naš narod pod ravnanjom bivše Jugoslovanske nacionalne stranke (JNS). Najvekšo krivico pa zdaj pokažemo odkrito, brez kakšega olepšavanja, javnosti. Ta krivica je z pilom i kadilom dobivati glase, pač z dari podküpiti gasilca. Mita, podküpnina je vsikdar judaške delo, predvsem je pa te, če se ž njov krivica podpira, podira pa pravica. Pod vogrskov oblastjov je cvelo to judašovo delo i seme te čarne korine se je razsteplo tüdi v Slov. krajini i pognalo mladike, gda je ta prišla v Jugoslavijo. A te mladike je popolnoma ztrebilo naše lüdstvo do 1929. leta. Volitve od 1920. do 1927; so potekle popolnoma brez vsake najmenše mite od strani zvoljenih poslancov krščanske stranke SLS, naj so bili to državni, ali oblastni poslanci, naj so bili to banovinski svetniki ali pa občinski poglavarje. Vse je šlo na poštenoj poti, narod je gledao krščanske može, štere je volo, ne pa stranke, štere so kričale ali obetale. To je bila doba najčistejšega idealizma i zaistino krščanskoga, poštenoga osvedočenja v politiki, ki je globoko segala v njo Slov. krajina, jezeri so v toj dobi poslüšali govore kandidatov, ne da bi što dobo samo en cigaretlin, eno pipo duhana, ali kupico vina. Ne, narod je držao to za nájnepoštenejše djanje, za najsramotnejše Izdajstvo krščanskih načel i krščanskoga iména, da bi koga zvolo sebi za odgovornoga zastopnika z darom, z duhanom ali pilom. Vlasje so našemi volilci vujšla poskakali, kak se je prijavo kakše drüge stranke korteš z spodobnimi ponüdbami. 1 sama takša ponüdba je bila zadosta, da je obrno hrbet stranki, ki njemi je ponüjala mito i je v svojoj düši etak odgovarjao na ponüdbe: „Ne more biti istinska ta stranka, štera pravico za mite šče deliti. Pravica že ne pravica, če je samo senca darü polegˮ. I prav je sodo naš človek. I dnesden? Kak je prišla na oblast že pokojna JNS — a nešterni njeni stebri ešče stojijo — tak se je stari vogrski greh začeo znova poživlati pri nas tak pri občinskih, kak pri državnih volitvaj. Pilo se je, kadilo se je, jelo se je. Davao i jemao se je tüdi penez, če že nej v mrtvoj kovini, pa vendar v drügoj obliki. I najnovejše volitve so vpelano zamazanost obdržale pa še povekšale. Leta dugo ne bilo čüti, ka se je zdaj čülo: „Daj mi teliko penez, pa idem na tvojo stranˮ. Istina, ka je „blekašovˮ (haspárti) i „gutašov“ (ivópárti) ne bilo dosta. A bili so. Vse so trepetali, gde bi mogli priti do kaplice alkohola, do falaček mesa, do nekaj kadila brezplačno, da niti ne gučimo od penez, po šterom jih je dlan srbela. Istina, ka je takših malo bilo, a bili so i so sad na našem narodnom tali i : so seme našega narodnoga dreva. Če so pa seme, znajo ščrčati i se naploditi. To bi pa pomenilo smrt za naš narod. To bi bilo ponovlenje tistoga najža-lostnejšega sada na zemli, gda je ravno takše blekasto i gutasto pokolenje kričalo: Nedužnoga Kristuša križaj, morilca i ropara Barabaša pa kak nedužnoga püsti na slobodo! — Izvržki človečega roda, sramüjte se! Ešče bole se pa naj sramüjejo tisti, ki so to pokolenje zgojili, pokolenje, šteromi je pravica, poštenost, jakost, svetost Spaka, nad vse želna njim je pa hüdobija, krivica, greh, mesenost. Jaj našemi narodi i sploh človečem! narodi, če de meo odgojitele, ki iz sovraštva do pravice do sejali seme pokvarjenoga pokolenja, ki oslepleni od strasti lastnoga „jaz“-a, do agitirali proti krščanskim možom, — zarüšil- ce večne sloboščine Cerkve, štero njej je Kristuš dao i za rüšilce nerazdrüžíivoga svestva, krščanskoga hišnoga zakona, v šterom se pretaka Kristušovo živlenje za večno živlenje. Ešče stokrat bole pa jaj narodi, če se tej odgojitelje v Kristušov plašč oblečejo. Pa vršim o svoj pogled na drügi tabor tüdi, na tabor stanovitnih, nesebičnih, požrtvovalnih značajov, na tabor molov, na tabor lüdi. Pit so je zvali, vnoge jezere, vnogim, jezerim duhan ponüjali i za vse je odgovoro tisti poštenjak tam pri Müri „Sramota bi bila za mene, če bi jaz samo kaplico spio z te ponüjane pijače ali samo edno cigareto skadoˮ. I gda njemi je hüdobija odgovarajala: „Ve je pa kšenkiˮ — je z vekšov ogorčenostjov odgovoro: „moj pošteni glas je ne k odajiˮ. Tak delajo junaki i tak so delali junaki i na jezere je teh bilo. Te junake, te nesebične, požrtvovalno naše može i dečke prosimo: držite zastavo poštenosti visoko, glasno povdarjam, da se pravica za mito ne more deliti, da kak bi se, bi postala najvekša krivica, povejte tak močno, ka de vas vsako vüho slišalo: sram vas bodi, ki ste za dare davali svoje glasove, ne spoznamo vas za lüdi, ne spadale v našo človečo drüibo, sram vas bodi . . . Takši odločen nastop bo ozdravo rane mit na našem narodnom teli i seme pokvarjenosti vničo. TSJ. Smrtna nesreča pri Eppingerovih ciglenicaj v Dolnjoj Lendavi. Preminoči četrtek popoldnevi je postao žrtev nesrečne smrti Eke Štefan iz Lendave v najlepših cvetočih letaj, v 26 leti. Eke je isti den, kak po navadi, šo popoldnevi v ciglenice delat popunoma zdrav i veseli, a naskori ga je že doletela smrtna nesreča pri mašini, gde je šteo remen gor djasti na edno kolo transmisiona. Pri tom ga je pa zgrabo eden drügi remen, šteri je bio ravno v pogoni i od šteroga se več ne mogo iztrgati. Vlačo ga je okoli potača, mlato ga od stene i od tla i to tak grozno, da se je rüšo cigeo vö od stene. Trpe- lo je to par minut, dokeč so mašin ne stavili. Spotro njemi je remen noge i roke, vküp zmečkao celo telo tak, da se je vsakši pred groznim prizorom strsno. Na lice mesta je taki prišla komisija, da ugotovi, koga teži krivica. Te grozen dogotek naj vsem bode v resen Opomin, da okoli mašinov naj vsaki jako pazlivo dela, ar níšče ne ve gde i kak njemi lehko vzeme živlenje samo edna nepričaküvana minuta, kak je doletela pokojnoga Eke Štefana, ki zapüšča mlado ženo i edno nepreskrbleno dete. Kmetje pišejo. . 1. Zadruga — rešiteo. Pred kelkimi leti so prišli Nemci v Petrovac — resan ne vemo. Znamo pa vsi, ka so bili brez izjeme — pametni lüdjé. Edna velka drüžina je bila cela ves i župan, v pameti i poštenosti prvi med vsemi Nemci, je bio oča te velke drüžine. Od sunca do sunca je delalo mlado i staro v toj vesi, manjaka, pijanca, zapravlivca ne bilo med njimi, Bogi so dali ka je božega, casari, ka sliši casari i državi, sebi so tüdi privoščili iz nedužnoga veselja telko, kelko je preneslo Zdravo telo i kelko je preneslo zdravje düše. Petrovčani so meli bogate pašnike i ešče lepše senožeti.* Krme je bilo zadosta, za plemensko živino bi tüdi zmogli plačilo, ali itak so se težko odločili za novo pasmo, ar so se bojali, ka prehitro napredüvanje ništernih vertov lejko pripela v ves nevoščenost, te najvekši beteg za lüdsko düševno zdravje v vsakoj vesi i v vsakoj občini. V Petrovaci je takša bila navada, ka so se vsi Odrasli moški v nedelo zadvečara zbrali v veškoj krčmi. Ne zavolo pijače. Ne. Nemec v Petrovaci je znao, ka je penez v vidno obliko spremenjeni deo njegovoga težkoga dela, on za nepotrebno pijačo nema penez. Zavolo — prijatelstvo so se zbirali moški v veškoj krčmi. Kupico vina, istina, je spio vsaki za volo poštenja i zavolo toga, ka krčmár tüdi more zaslüžiti kakši dinarček, ali pijanoga človeka so ešče ne vidili na svojem nedelskom sestanki. Njuva krčma, kda se zberejo v njej odrasli Petrovčani, bi lejko mela drügo, lepše ime, lejko bi pravili, ka je to njuv drüštveni dom. Znam, lejko bi pitali, zakaj pa majo potem krčmo i ne drüštveni dom. Znam pa tüdi za njuv odgovor: »Krčma i krčmar sta nikša nevarnost ne za Petrovčane. V občini potrebno krčmo i krčmara samo slabi lüdje postavijo na slab glas. Se zna, ka med takše „slabe lüdiˮ lejko zablodi tüdi — krčmar. No, pa vrnimo se k našim Petrovčanom, šteri so meli lepe pašnike, ešče lepše košeline, pa bi radi meli bolšo — plemensko živino. Kmet Placer je že večkrat povedao ob pri liki nedelsko razgovorov, ka on küpi na svoje stroške plemensko živino. „Moje delo je blagoslovo Bog, lejko aldüjem kašo malenkost za celo ves, tak je povedao stari Placer i možje so bili zahvalni za takše, v istini lepe reči. Župan, najmodrejši med vsemi, je ugovarjao, proti gučao. »Ne priča-küjem od toga početja vekšega blagoslova", je ponavlao lüdem. »Glejte, več vredna živina je, kak že pove ime — vekša skrb, ar je vekša vrednost. Plemenita živina žele bolšo podvorbo, več dela, več lübezni, več skrbi, bolšo krmo, lepše vrejeno štalo. Vse to od dnes do vütra ne zmoremo. Z našov dnešnjov »fajtov" ali pasmov smo zadovolni, s tov pametno ravnamo, ali velko pitanje je, če bomo od dnes do vütra sposobni oskrbovali nove, bole plemenite pasme. Prvič se navadite na novi način dela, preskrbite vse potrebno za novo pasmo, samo potem lejko računamo na spremembo . . .“ Tak je gučao oča župan i lüdje, šteri so svojemi župani zavüpali, so odobravali njegove misli. „Za mene se ne boj, županˮ, je trdo svoje stari Placer. „Ne sebi, vsem bi rad pomagao, zato vam ponüjam plemensko živino na svoje stroškeˮ. „Ravno zato se branimo tvoje dobrote. Nam bi rad pomagao, lejko pa škodo napraviš — sebi. To neščemo", je razlagao župan. (Ništerni premodri »mladi" bi pravili, ka smo meli takše župane i takše kmete pred vesolnim potopom... Da takših dnes den ne najdemo. Vörjem. Ali te, kda šo meli takše župane i takše veščare, deca ne poznala gladi i dačo so lüdje plačali, ne pa kak dnes, ka jo žekutarje i financarje morejo zbrati z najvekšim trüdom ! Te ne bilo — krize, dnes jo mamo. Te ne bilo telko nevoščenosti, škodoželnosti, telko kraje, ropa, podivjanosti, kak dnes, kda je iz takših i spodobni čednosti že skoro — preveč. Te so bili lüdje — lüdje, pravi lüdje, dnes je med nami dosta lepo, ali slabo oblečenih vukov v človečoj podobi.) ... Konec nedelsko razgovorov je bio té, ka je stari Placer ostao pri svojem, občina pa pri etom obečanji: „Nam ščeš dobro, zavolo nas ne smeš meti škode. Če se izkaže, da nova pasma rogate živine ne za nas, ti poplačamo škodo vsi, vsaki po svojoj moči. Če pa pridemo do spoznanja, ka je nova pasma za naš kraj i naše lüdi, ne boš meo blaga za mesara, meo boš vsikdar dobre küpce v vesi, dokeč ne pride nova pasma v vsako štaloˮ. Pri tom je ostalo. Oča Placer je postavo v svojo štalo novo živino i cela občina je opazüvala, kaj bo z novov pasmov v Petrovaci. Občina je prostovolno jamčila za škodo, štera bi lejko nastala pri Placerovih. I kda je šlo kakše živinče iz Placerovih štao v drügo štalo, gospodar nove pasme je proso, naj občina jamči tüdi za njegovo škodo, če bi nastala brez njegove krivde. Počasi v teki več let, so dobili Petrovčani v svoje štale novo pasmo. Stara je na velko žalost ništernih mamic sploj zginola iz vesi, staro pasmo so odpravili mesarje, ali ostao je tihi, nikdar ne napisani dogovor, ka v nesreči, šterö bi meo šteri-šteč vért z novov pasmov, eden drogami pomorejo. Tak so dobili Petrovčani nálogo, zametek, prvo kal za svojo zavarovalno Zadrugo, štera je rasla; tiho, ali puna lübezni do bližnjega je podpirala vse veščare v slučaji nesreče. Kda je, na peldo bodi povedano, pri Šnelerovih nastopila nevarnost, ka vzeme telitev, skotitev, kravo edinko, je oča župan napregeo i pripelao iz varaša živinozdravnika. Gospod je prišeo, pomagao, rešeno je bilo tele, rešena je bila krava. V nedelo so pa meli možje v veškoj krčmi zanimiv razgovor od toga: što naj plača stroške. »Vsi", so pravili, pravično.»Bogati več, Siromaki menje", so popravlali modri. Kmeta Zorman i Meolic sta mela vsaki po 4 glav živine. Zorman je razlagao: »Glej, Hanzl, ti maš, istina, 4 glav živine, kak jaz. Ali moja je dvakrat telko vredna, kak tvoja. Pravično je teda, Če jaz dvakrat telko Plačam". Župan je odobravao miseo, »Ne samo po števili,, nego tüdi po vrednosti živine moremo razdeliti škodo med posamezne vérte!“ so trdili možje. Iz te misli je potem nastala du-go-dugo let oobstpječa Oblika živinskoga zavarvana. Popisali so vse krave v občini, ocenila vsako živinče i če je meo šteri od vehov škodo, so jo povrnili vsi s pogledom na vednost živine, štero so meli v svoji štalaj posamezni gospodarje. Takša zavarovalna zadruga je brez predsednika, brez tajnika, brez blagajnika, občnoga zbora i pregledovao računov pomagala vsem v Petrovaci; v teki let je meo vsaki kmet živino nove pasme v svojoj štali, vrednost živine je rasla, stoga i medsebojna lübezen i medsebojno zavüpanje je dobilo novo hrano. Petrov-čanom je dala njava tiho, ali iz lübezni do bližnjega delüjoča zadruga novo moč v živlenskom boji. Oča župan je lejko ponavlao ete reči: »Poštüvani veščarje, nikdar ne pozabimo, v nesreči je zadruga za vsakoga kmeta naše občine — zagvišno rešitevu. . . . Pred tremi leti je Petrovčane tüdi obiskala kriza. Na mesto starih, nekdajšnjih očakov je zdaj vladao novi, ,.šolani . . rod. Kak so šteli pregnati krizo tej, Povemo prišestno nedelo. Smrtna nesreča. Rezman Ivan, 24 letni stolarski Pomočnik, je poželivo gledao namo-torni potač svojega brata, ki je v Maribori v slüžbi i je prišo domo na obisk v okolico Jesenic. Vseo si je na motorni potač i včio na njem voziti. A ta šola ga je koštala živlenje. Na sred ceste je spadno dol s potača, si glavo prebio i za pol vöre vmro, 2 NOVINE 19. maja 1935, NEDELA. Štrta nedele po vüzmi. Odhajam k njemi, ki me je poslao; nego zato ka sem Vam to povedao, je žalost napunila vaše srce, aleluja. V. Ostani z nami, Gospod, aleluja. O. Ar se večeri, aleluja. Molimo. O Bog, ki davleš, da so srca edne vola; daj svojim narodom, da bodo to lübili, ka zapovedavaš, to želeli, ka obečavaš: da se pri vsoj nestalnosti tü na zemli naša srca tam stavijo, gde so prave radosti. Po Gospodi našem . . . O. Amen. ' • Evang. sv. Jánoša vu XVI. táli. Vu onom vremeni: Pravo je Jezuš vučenikom svojim: Idem k onomi, ki me je poslao; i nišče me z vás ne pita: kama ideš. Ali ka sam vam eta pravo, žalost je napunila srcé vaše. Ali jas istino velim vam : hasni vam, naj jas odidem; ar či ne odidem, oveseliteo ne pride k vam, či pa odidem pošlem ga k vam. I gda on pride, karao de svet od greha i od pravice i od sodbe. Od greha zato, ka so ne vervati v meni: od pravice pa, ka k Oči idem; i že me ne te vidili: od sodbe pa, ar je poglavnik etoga sveta že Osojeni. Ešče vnoga mam vam praviti; ali zdaj nemorete nositi. Gda pa pride on Düh pravice, včio de vas na vso pravico. Ar ne bode gučao sam od sebe; nego šterakoli de čüo, gučao bode i štera so Prišestna navesti vam. On bode mené dičo; ar z mojega vzeme i nazvesti vam. * B e r i 1 o iz pisma svetoga apoštola Jakoba (1, 17—21). Prelübi! Vsakši dober dar i vsakše popolno darilo je odzgora i Prihaja od Oče svetlosti, pri šterom nega spremembe ne sence menjave. Radevole nas je rodio z rečjov istine, da bi bili nekša prvina njegovih stvari. Znate, lübi moji bratje: vsakši človek bodi hiter za poslüšanje, počasen za govoreče, počasen za čemere. Zato ka človeški čemerje ne zvršavlejo bože pravice. Zato odpravite vso nespodobnost i vsak izrastek malovrelosti i sprimite v krotkost! vsajeno reč, ki more rešiti vaše düše, * Kak radi se postavlamo, če kaj dobroga napravimo: jaz sem to napravo. Kak dobro nam dene, če nas što občüdüje ali hvali za to ali ono delo. Vnogokrat so nam drügi pomogli, da smo kaj dosegnoli. Če nam drügi ne bi pomagali, sploj nikaj ne bi mogli napraviti. 1 denok jako radi zamučimo drügoga pomoč, nego sami sebe ščemo podignoti, da bi nas drügi ešče bole hvalili. To slabo nagnenje je človeki vsajeno v pokvarjeno naturo i bi ga morali zatirati. Pa Vnogi idejo Predaleč, tak da jim je nazadnje cio živlenja samo to, kak bi dosegno čast i hvalo. Istina je, da kem sposobnejši zmožnejši je što tem več lehko dosegne. Nego sposobnosti i zmožnosti so skoro vsikdar dane od Boga, nam šenkane. S temi se teda nikak nemamo pravice postavlati, ar nam jih je Bog šenkao. Njemi ide zato čast i njemi na čast bi je tüdi morali obračati. Što pa s svojimi, od Boga njemi danomi zmožnosti išče svojo čast, sam sebi škodi. Hipno čast mogoče dosegne, lüdje ga spoštüjejo, se njemi začnejo navelci klanjati, ali pred Bogom je menje vreden, kak je prle bio, dokeč je nikaj ne dosegno. Bog najmre želi, da mi priznamo, da „je vsakši dober dar i vsakše popolno darilo od ozgoraˮ. Da se teda ne postavlamo pred drügimi, rekši jaz pa jaz sem to napravo. Nego ponižno lepo Bogi na čast obrnemo, če nas že što ma za kaj hvaliti. Što na zemli išče čast iz slabih nagibov, samo zato, da bi čast neso i jo mogoče tüdi dosegne je dobo svoje plačilo že tü na zemli. Za drügi svet njemi malo ali pa nikaj ne ostane. Bolše de teda tü na zemli delati brez vsakše časti, iskati samo božo čast, v vsem mišlenji, govorenji i deli samo to, kak Bogi dopadne — i zaslüženo plačilo ne ostane na drügom sveti. Izid volitev v mursko-sobočkom srezi za narodno skupščino dne 5. maja 1935. Maksimovičova lista ne dobila niednoga glasa. Politični pregled. Ka pravi uradno poročilo od volitev 5. maja? Glasalo je vsega-vküp 2,778.172 volilcov, to je 72% vseh upravičencov. S toga sledi, da so grozno pogoreli tisti, ki so lüdi napelavali, naj ne idejo volit. Z med sto lüdi je 72 glasalo i povedalo, ka šče v državi spremembo na bolše. Na listo g. Jevtiča je glasalo 1,738.390 volilcov, na listo g. Mačka je glasalo 983.924 volilcov, na listo g. Ljotiča 23.814 volilcov, na listo g. Maksimoviča 32.720 volilcov. V dravskoj banovini je glasalo od 318.472 volilnih opravičencov 151.816. Lista g. Jevtiča je dobila 115.178 glasov, lista g. Mačka 22.210 glasov, lista g. Ljotiča 2513 glasov i lista g. Maksimoviča 44 glasov. Nevalanih glasov je bilo 1601. Če v našoj banovini vzememo zraven tiste, ki so ne doma — na jezere je takših samo v Slov. krajini — i siromake pa betežne, ki ne so mogli voliti, te spadne število tistih, ki so ne šteli glasati, komaj na 30% Ta številka jako-jako dosta pomeni i da nači misliti vodilnim možom v Sloveniji kak dozdaj. Kantare trbe v roke vzeti i tirati voz državne politike naprej, ovak ščista odzajaj ostanejo tisti, ki bi mogli v prvih vrstaj stati. Od zdržavanja pri glasanji narod ma škodo. Nova vlada na Španjolskom. Leroux, ministerski predsednik je preosnovao svojo vlado i je stopo v njo voditeo katoličanske stranke, Gil Robles. Njegova stranka ma pet ministerstev, on sam je minister vojske i mornarice. Tak sodijo Španjolci, ka je počila zarja bolših, lepših dni s tem za Španjolsko. Pa katoličanska stranka ma samo pet mest vu vladi i mora z sovražniki Cerkve vküpsedeti. Vendar je Šla vu vlado, ar pametno tak sklepa, bolše je tisto dobro dosegnoti, ka se da, kak pa vse zgübiti, bolše je tisto slabo preprečiti, ka se da, kak pa nikaj ne preprečiti. Jako lepi navuk za našo bivšo katoličansko slovensko lüdsko stranko. Polska. Razglašena je nova ustava. Po ustavi se zmenša število poslancov od 444 na 200, volilnih okrožij pa od 100 na 64. Vsakomi okrožji zvolijo zastopniki lüdstva 4 kandidate i izmed teh 4 potrdi vlada dva. Teva dva se te bonta med sebov i šteri dobi več glasov, tisti je poslanec. Edno tretjino senatorov za senat imenüje predsednik države, dve tretjini senatorov pa se volita. Senatore smejo voliti samo tisti, ki majo vojaške ali civilne zaslüžne rede (medajle). Politične stranke s tem preminejo na Polskom. Če bodo zastopniki lüdstva v volilnih okrožjaj pravični lüdje, bo Polska mela dobre poslance; če pa bodo tej sebičneži, teški dnevi čakajo na Polsko, štera ma na milijone državlanov drüge vere i drüge narodnosti. Inozemski listi pišejo od naših volitev. Listi iz vnogih držav pišejo, ka so se vršile v popolnom redi volitve v Jugoslaviji, samo v 11 mestaj je trbelo volitve pretrgati i ka je Jevtič dobo ogromno večino v potrdilo, ka je njegova zvünešnja i notrašnja politika dobroga namena. Jevtičova lista je dobila od oddanih glasov 65%, Mačkova pa 35%. Priprave za podonavsko pogodbo. Italija se je pogajala v Benet-kaj z zastopniki Austrije i Madjarske, da pripravi pot za podonavsko pogodbo. Zdaj pa zove Malo Zvezo i Balkansko Zvezo, da i tevi pripravi. Podonavska pogodba se bo sklepala v Rimi. Mi njej Želemo od Marije Po- I močnice krščenikov Uspeh, da pride že ednok mir na svet, v šterom de se Bogi bole verno lejko slüžilo. Seja Balkanske Zveze. Balkanska Zveza je v glavnom mesti Romunije, Bukarešti obdržala svojo sküpno sejo, po šteroj so vse štiri države: Türčija, Grčija, Romunija i Jugoslavija dale izjavo, da so složne pri rešavanji političnih pitanj. Ka se tiče oborožavanja Austrije i Madjarske, ka bi Italija proti Nemčiji rada dovolila, so države zastopane v Balkanskoj Zvezi, drügoga mišlenja. . Laval v Polskoj i Ruskoj. Francoski zvünešnji minister je odpotüvao! skoz Varšave v Moskvo, da si z boljševiki podrobno poguči od pogodbe, štero da sklene, bo podpisao v Parizi z Rusijov. Teško ide, a mora. Drügi ga rivlejo. Zato je prle šo k Polakom, mogoče bi ga tej pomogli, da ne bi v pregloboki prepad spadno, kak so spadnoli njegovi predniki, ki so se v Rusaj vüpali, a so Nemci te prle premagali, kak bi njim mogli tej na pomoč priti. Kakši odgovor so dali uredniki pobožnih slovenskih listov tistim, ki so šteli pobožne liste odpraviti, odnosno je zdrüžiti z ,,Bogoljubom ?“ Glasnik Presv. Srca Jezusovega je glasilo svetovnega „Apostolstva molitveˮ, ki ima svoj sedež v Rimu in je bilo neštetokrat priporočeno od raznih papežev in škofov; je glasilo „Apostolstva mož in fantovˮ, ki skupno mesečno pristopajo k sv. obhajilu in branijo sv. Cerkev pred sovražnimi napadi; je glasilo posvetitve družin presvetemu Srcu Jezušovemi in je zbral že nad 25.000 slovenskih družin, ki so se slovesno posvetile in katerih imena so v treh ,, Zlatih knjigahˮ v Parélmonjálu; je glasilo „Duhovnih vajˮ, ki jih sedanji sv. oče Pij XI. tako priporoča za vse stanove; je glasilo „papeških molitvenih namenovˮ, ki jih vsak mesec razlaga in raznih akcij za sv. očeta (tako je n. pr. letos zbral nad 140.000 sv. maš in lani nad 1,600.000 duhovnih darov za sv. očeta); je glasilo „češčenja presv. Srca Jezusovegaˮ v raznih oblikah: prvi petek, mesec junij, Sveta ura, Dušežrtve, zadostilnih pobožnosti itd; je glasilo vseh častilcev presv. Srca in zato obravnava razna vprašanja sodobnega duhovnega in cerkvenega življenja v besedi, sliki in pesmi; je glasilo slovenskih jezuitskih misijonarjev v Indiji, ki poročajo o svojem delovanja v prilogi „Bengalski misijonarˮ. Slovenski Glasnik Presvetega Srca je član svetovne družine „Glasnikov presv. Srca Jezusovegaˮ, ki izhajajo pri 69 narodih v 44 jezikih in imajo okrog 30 milijonov pripadnikov. — Slovenski Glasnik je blagoslovil sv. oče Pij., večkrat pohvalil apostolski nuncij v Belgradu, priporočili so ga vsi slovenski škofje, vesele se ga naši izseljenci in misijonarji in ima polno stalnih naročnikov doma in v inozemstvu. Odmev iz Afrike. Katoliški mesečnik. Organ misijonske Družbe sv. Petra Klaverja. Izhaja v podporo afriških misijonov in oprostitev zamorskih sužnjev v mnogih jezikih. Ljubljana, Metelkova ulica 1. Katoliški Misijoni so splošen slovenski misijonski list. Namen imajo, buditi med Slovenci zanimanje za misijonske naloge sv. Cerkve. Posebno važnost polagajo na to, pa bi se tudi Slovenci uvrstili v število misijonskih delavcev. Zato budijo misijonske poklice, opozarjajo na misijonske potrebe in vzdržujejo stalne zveze s slovenskimi delavci na misijonskem polju. Katoliški misijoni so uradno glasilo papeške družbe za širjenje vere za Slovenijo. Končno pa ravno s tem gojijo tudi versko življenje v župnijah, saj misijonstvo sv. Cerkve itak nujno spada h Katoliški akciji. Pri vseh narodih izhaja vse polno različnih misijonskih listov. Če Slovenci takega lista še ne bi imeli, bi ga morali ustanoviti. — List izhaja od leta 1923., Misijonski koledar, ki zasledüje iste cilje, pa že od 1. 1918. Te tjeden bom molo, trpo i delao vse: naj ljubljanski eucharistični kongres obilen sad obrodi. 19. maja 1935. NOVINE 3 Salezijanski Vestnik je glasilo za salezijansko sotrudstvo. Izhaja v 18 jezikih. V slovenskem že 30. leto in se tiska 12.500 izvodih. Naročnine ni, prostovoljni prispevki se hvaležno sprejmejo. To glasilo je ustanovil sam sveti Don Bosko 1877. leta. Namen Salezijanskega Vestnika je, obveščati salezijanske sotrudnike o salezijanskem delu po svetu, gojiti Don Boskovega düha gorečnosti za zveličanje duš s tem, da vsak sotrudnik deluje v tistem smislu, ki ga je salezijanskim sotrudnikom določil Don Bosko in sicer prvič: posvečevati samega sebe, drugič pomagati z besedo in delom župniku v svoji župniji in škofu v svoji škofiji; slednjič, podpirati salezijansko delo z molitvijo in kdor more, tudi gmotno. (Dalje sledi.) GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Lendava. Poklonitev novoga g. plebanoša svojim farnikom. G. Bakan Štefan so se maja 5. poklonili svojim vernikom. Poklonili so se v treh predgaj: 1. ob osmih gospodi vogrskoj, 2. ob 9 Slovencom, 3. ob 10 vogrskomi prostomi narodi. Vu svojih predgaj so odkrito povedali, da nemajo nikšega svojega programa. Dühovnik, ki ma svoj program ne je napunjen s Kristušovim dühom. Njihov program je Kristušov program i dühovnik drügoga sprejeti ne sme. Kristuš je 1) glaso božo reč z jezikom i djanjom, 2) je narod vodo i posvečüvao, i 3) se je darüvao, žrtvüvao za njega. To je program vsakoga dühovnika, ki ne išče sebe. Po tom programi ščejo voditi lendavsko faro. A da je to teško delo, prosijo vernike, naj molijo za njih, ka do dober pastir njihov, oni da pa za vernike molili da do tej dobre njihove ovce. Lendavska fara je z genjenim srcom i s skuzami v očeh sprejela prve. bože reči svojega novoga g. plebanoša. Daj Srce Bože, da je tüdi obdrži vu svojem srci. — Čestitke g. poslanci, dr. Klari. Naš poslanec, g. dr. Klar sprejema od vseh strahi vnogo čestitk. Med prvimi, ki so njemi poslali čestitke, je ban dravske banovine, g. dr. Dinko Püc. K tem čestitkam spada tüdi objava „Slovencaˮ, ki z debelimi črkami tiska, keliko glasov je dobila tu lista Jevtičova, na šteroj je zmagao dr. Klar, gda pri drügih srezaj toga ne bilo. Zakaj je šo dr. Klar na vladno listo? Tak je pravilo več lüdi, ki so ali ne šli glasat, ali pa proti njemi glasali. Mi odkrito odgovorimo, da drüge liste kak vladne nega. Zakaj? Zato, ka tista, štera je na vladi, zato ide na volitve, ka bi na vladi ostala, štera je pa proti, to je protina (ellenzék, opozicija) na zato ide na volitve, ka bi Zmagala i na vlado prišla. Te sta pa obe vladnivi. Mislite, ka če bi lista dr. Mačka dobila teliko, keliko je Jevtičova, ka bi te poslanci te liste v križ djali roke pa pravili: Jevtič ti li ladaj dale s svojimi ministri, mi mo dale samo gledali, ka ví delate? Jeli ka bi se protina spravila na vlado, ravnala državo, postala vladna stranka i Jevtičova bi šla v drügi tabor, protina bi postala. Zato je pa lejko žao tistim dobrim volilcom, ki so je mastne reči zapelale i ne dali svojega glasa na našega dobroga krščanskoga domačega moža, dr. Klara. Črensovci. Naša upravna občina je nabrala 8 metrov kukorice i to razdelila med siromaške drüžine, v šterih nega delavnih rok, ka bi lejko kaj prislüžile. Lažem ne verte. Hüdobni lüdje so raznesli reči, ka so prej kandidatje dobili veliko šumo penez za agitacijo. G. Hajdinjak je prej te peneze med narod raztroso, kda ga je napojao i kadio z duhanom, g. Klar je pa ne trošo, ar je znao, ka prepadne, naj njemi tak več penez ostane. Grda, nesramna laž Klarovih neprijatelov. Nieden g. kandidat, ne Hajdinjak, ne Benko, ne Klar, ni pare ne so dobili. Če so zato trošili, so svoje trošili. Od pila i kadila pa v posebnom poglávji spregovorimo odkrito, istinsko reč. Odranci. Prostovolna gasilska četa z Odranec vprizori v nedelo 19. maja v šoli igro „Sv. Elizabetaˮ v 5 dejanjih. Vsi prav lepo vableni! Židovski odgovor. V Lendavi je pitao „narodnjakˮ nekoga vučenoga židova: Kak morete vi židovje glasati na klerikalce i ne na nas nacionalce?ˮ Vučeni židovski gospod njemi je etak odgovoro: „Mi Židovje molimo Boga, tüdi klerikalci ga molijo, vi pa proti Bogi z vragom držite. Nemremo zato vas, moremo klerikalce voliti.ˮ — Na vnoge, čeravno ne vse gledoč je te gospod istino povedao. Iz G. Bistrice smo dobili i objavlamo : V soboto večer pred volitvami, so prenašali od 8—11 vüre Hajdinjakovci sem-tam pijačo. Pilo se je pri Glavači, pri Vučko Antoni, pri Magdiči pa ešče v večih mestaj za štera pa dozdaj še ne vemo. Nekak je prineso v gornji konec G. Bistrice edno palasko vina (do 12 1). Toda lüdje so se ne dali zmešati, ravno tisti, ki so tam doma, so volili vsi do ednoga g. dr. Klara. Znamo je tüdi, kak se je delio tüdi isti večer duhan. — Bistričanec. Polovična Voznina na železnicah je dovoljena obiskovalcom letošnjega sprotolešnjoga velesejma v Ljubljani, šteri bo od l.do 11. junija. Popüst vala za dopotüvanje v Ljubljano od 27. maja do 11. junija zaklüčno, za povratek pa od 1. do 16. junija t. 1. zaklüčno. Razstavno blago se prevaža tüdi po polovičnoj ceni v smisli odredb tarife za prevoz blaga, zvezek I-A-IX. „Aeroput“, drüžba za zrakoplovi promet v Beogradi, je odobrila posetnikom letošnjih Ljubljanskih velesejmov od 1. do 11. junija in od 5 do 16. septembra 50 % popüst od pune tarife na svojih avijonaj. Žito je dozorelo. Maja 2. i 3. smo meli 2 stopinji mraza, po neki krajaj ešče več i nam je dosta dragoga i miloga zmrznolo. Tüdi krüh nam je zmrzno. Ranejše žito je pozebo i zdaj, gda je vse belo gratalo, smo spoznali žalostno istino, da smo zgübili krüh. Povesimo glave i dobrom i smilenomi Oči Nebeskomi pravimo : Zaslüžili smo si za naše grehe a smiluj se nam, ki si Večna Smilenost ! Vüpamo se, da se nam smilüješ. Šmarnična pobožnost se vrši vsakši večer ob 7 vöri v martiniškoj kapeli. Lepe evharistične govore majo martiniški prefekt g. Czigüth Peter. Na podporo naših listov so darüvali: dr. Kočar Jožef, Sodnik kr. table v Zagrebi 50 Din, Kmečka posojilnica v Lendavi 200 Din. Bog plačaj! Naročnikom Mar. Lista! Včasi nam javite Širitelje, keliko naročnikov ste meli samo za Ograček, ka teliko Mar. Listov zraven pošlemo. Če što ne bi šteo meti M. Lista, ar je zdrüžen z Ogračekom i tak 4 Din dražji, nam včasi javite! Gde so listi više prišli, je včasi pošlite nazaj! M. Sobota. Preselitev notarske pisarne. Javni notar Jezovšek Vladimir se je preseli! s svojo pisarno iz dosedanjih prostorov na Aleksandrovi cesti št. 30 v hišo g. Hahn Izidorja v Šolski ulici št. 1., kjer je imel svojo pisarno g. advokat dr. Sbrizaj. Komi se sme izročiti naročnina naših listov? Sme se izročiti 1) pošti potom položnic (čekov), na-kaznic; 2) č. sestram v Soboti, 3) uredniki naših listov i 4) osobji uprave v Črensovcih. Nikomi drügomi ne, ar če se drügomi izroči, uprava ne odgovarja, če se penez zgübi. - Uprava. Nastavlenivi sta za vučitelic} našivi rojakinji Kolenko Marija iz Črensovec v Lendavo, Kelenc Verona iz Dol. Bistrice v Gaberje. Edno leto sta čakale na slüžbo i komaj zdaj sta prišle v red. Želimo njimo obilo božega blagoslova v njüvom težkom i odgovornosti punom pozvanji. Čaka pa ešče gdč. Lutar Boža, ki je že pred dvema letoma končala šolo. Vüpamo, da se zdaj najde mesto, da mlada vučitelica zavolo predugoga čakanja ne zgübi veselja. Spomini — za dobro volo. V Žižke je nekak šteo priti agitiral za poslanca, šteroga so Žižkanjarje ne marali. Gospod, ki bi meo priti da bi držao guč, je že prej meo napro-šeno hišo, gde bo shod. Pa so njemi Žižkanjarje že naprej poslali glas, naj niti ne hodi, ovak ne bo vtigno priti nazaj na glavno cesto, nego ga postopajo naravnoč skozi Virico (mali gaj med Žižki i Lendavov). Delo je iskalo v Soboti na borzi dela od 1. do 10. maja 411 moškov i 164 žensk. Lendava. Mesto g. kapetana Vlahoviča pride v Lendavo za komandanta mesta g. poročnik S t a v r a V e 1 i k o v i č. Črensovci. Strelška drüžina v Črensovci i na Gor. Bistrici mata dne 19. maja 1935 sküpno Otvoritev letnoga strelanja na svojem strelišči v Sr. Bistrici. Začetek ob 14 vüri. Dobra okrepčila istotam. Vableni vsi strelci i prijatelje strelskoga športa. Pazite, čtite! Zahvale. — Karitas, posmrtninski oddelek Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, nama je izplačal celo zavarvano šumo po pokojnoj materi. Ar sva se osvedočila od poštenosti i solidnosti, priporočava vsakomi pristop. Mežica, dne 21. dec. 1934. Peter i Marija Tomazin. — Vsakomi Priporočam pristop h Karitas, posmrtninskomi oddelki Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, ar mi je bila po pokojnom oči zavarvana šuma pošteno izplačane. Karitas je Solidna ustanova, zato Pristopite kèmprle k njoj. Pobrežje pri Maribori, obe 20. dec, 1934. Klemenčič Ana. — Takih srahval bi lehko priobčili več. Pa ne potrebno, ar že iz teh dveh razvidite, ka je Karitas. Dobrotnica je, ki priskoči na pomoč človeki, kda je pomoči najbole potreben. Če neste zavarvana storite to taki! Zavarte sebe i svoje domače, da se rešite skrbi. Obrnite se na Vodstvo Karitas v Maribori, Orož-nova 8, ali na uredništvo Novin v Črensovcih, ali na zastopnika g. Sinka v D. Lendavi. Lipa. Pri nas je nekak za ednoga jürja, za jezero dinarov vadlao, ka g. dr. Klar prepadne proti g. Hajdinjaka Mi smo se smejali nad tov vadlingov, ar je prišla s tiste strani, gde se je dobila agrarna zemla na škodo siromakov. I gospod dr. Klar so zmagali z večimi glasi proti Hajdinjak^ kak je dinarov v dvema jür-joma. Monopolska uprava bo mela na letošnjem sprotolešnjem velesejmi v Ljubljani od 1. do 11. junija svojo posebno propagandno razstavo. Obiskovati velesejma bodo meli priliko, da se spoznajo z vsemi vrstami tobaka, ki slüži za proizvajanje jugoslovanskih cigaret ino cigarov. Naše kadilce bo ta razstava gotovo zanimala. Izložbene cigarete „Vardarˮ ino „Drinaˮ pridejo v promet pri letošnjem sprotolešnjem velesejmi v Ljubljani od 1. do 11. junija. Te specijalne se bodo odavale v časi velesejma i to samo v trafiki na sejmišči. Novine so naraste za komadov : 1 na Hotizi, 1 v Moravcih, 5 v Franciji, 1 v Medjimurji, 3 v Turnišči, 1 v Beltincih, 1 v Črensovcih, 1 na G. Bistrici. Sküpno za 14 komadov. — Odpadnole so 1 v Maribori. — Uprava. Na podporo naših listov sta poslali Baligač Marica i Forjan Anika, Lipovci, iz Francije 9 Din. — Bog plačaj. Sobota. „Kolo jugosl, sesterˮ priredi v soboto, 18. maja večer ob V29 vüri Akademijo v proslavo „Materinskoga dneva". Kratke novosti. Nepoznani pozoj. Pri Galway-i blizu irske obali je čuvar morskoga svetnika opazo veliko zverino v morji. Seo si je v čun, vzeo puško i šo nad-njo. Petkrat jo je zadeo v glavo i jo vmoro. Gda so jo z morja potegnoli, so vidili, da je 16 metrov duga, 9 pa široka. Vagala je 80 metrov. Zaistino grozen pozoj. Pobožen minister mrtev. Vmro je bivši Čehoslovaški minister dr. No-sek. Pokojni je bio vzoren katoličan, znan politik. Vnogo je delao v vrstaj Kat. Akcije. Bio je tretjerednik. Dekle romajo. Jezerotristo dekeo je bilo na romanji v Rimi. Vse so članice Kat. Akcije. Deca v Rusiji. Policija v Moskvi je najšla jezerodvesto dece na cesti zapüščene. To je tüdi eden primer, da zvemo, kakše razmere so med bolševiki. Naši prek mej države. Okoli dva i pol miljona Slovencov, Hrvatov i Srbov živi zvün mej Jugoslavije. Povrnitev v kat. cerkev. Pravoslavna občina Mjatynie na Polskom se je zdrüžila s katoličanskov cerkvijov. Ma 1000 prebivalcov. Prošnja za zdrüžitev s kat. cerkevjov. 17 anglikanskih dühovnikov je poslalo püšpeki v Nottinghami pismo, v šterom želejo, da bi se anglikanska cerkev pomirila s katoličanskov, od štere jo je država proti voli anglikanske cerkve odtrgala. Püšpek je v svojem pastirskom pismi pozdravo to želo po zdrüžitvi. Stoletnica poštne znamke. Pred sto leti se je poštna taksa plačala pri prejemi pisma i ne naprej. Leta 1835. je potüvao po Škotskoj Anglež, po imeni Hil. Prišeo je v malo oštarijo, štero je mela edna mlada dekla. V tistom časi, gda je bio on tam, njoj je prineso pismo. Ona ga je ne štela sprejeti, ar je znala od koga je, pa je ne štela plačati poštne takse. Hil je to vido, pa je začno premišlavati, kak bi se lehko to preprečilo. Spomno se je, da bi bilo najbolše plačati to takso naprej i da se to označi s posebnim znamenjom na pismi. Tak je prišlo do poštne znamke. Leta 1840. je bila uvedena poštna Znamka. Prva predga povrnjenoga farara. Znani anglikanski predgar, D’ Archarp, šteri se je povrno v kat. cerkev, je pri svojem nastopi kak katoličanec meo telko poslüšalcov, da se je moralo nad 1000 lüdi odpovedati poslüšanji njegove prve predge. Nove cerkve v Parizi. Parizi so blagoslovili temelni kemen že 72. nove cerkvi. — Na Dunaji (Beči), ali v dunajskoj nadškofiji pa je bilo v zadnjih letaj zgrajeno 23 novih cerkev. Svetek Marije Pomočnice v Martinišči v Soboti bomo letos obslüžavali dne 30. maja, to je v četrtek na Vnebohod ali Zastoplenja. Letošnji svetek Marije Pomočnice mora biti še lepši kak je bil lani. Že zdaj Vas vse vabimo, da se toga Marijinoga svetka v obilnom števili udeležite! Iz vsakše fare naše Slov. Krajine naj bi prišla prošecija! Natančen spored slavnosti se bo kesnej oznano; za zdaj sporočamo samo nekaj reči. 1. Pred svetkom de se vršila v martiniškoj kapeli tridnevna pobožnost (misijon) s predgov zjütraj i zvečer. Vse tri dni de prilika za sveto spoved. 2. Za tiste romare, ki pridejo k Mariji Pomočnici že v sredo, 29. maja popoldne, bo celo noč kapela odprta i od 11 - 12 ponoči bo vüra molitve pred Najsvetejšim. 3. Zvečer pred svetkom pa bo ob nastopi mraka za vse na martiniškom dvorišči prekrasna verska igra: „Slehernikˮ. Igro bodo predvajali igralci iz Veržeja i sodelovala bo tüdi. Salezijanska godba iz Veržeja. Vstop- nice za igro bodo po 6, 4 i 2 Din, Stojišče 1 Din. Dohodki od te igre se bodo ponücali za novi oltar Marije Pomočnice. — Po igri bo razsvetljava zavoda. 4. Drügi den, na svetek pa bo blagoslovitev novega Marijinoga oltara v Martiniškoj kapeli. Od ranoga jütra de tüdi več gg. spovednikov spovedavalo i do se slüžile svete meše i de se delit sveto prečiščavanje. 5. Pred slovesnov popevanov sv. mešov pri oltari na dvorišči de se pa slovesno blagoslovila prelepa zastava dijaške Marijine drüžbe v M. Soboti. Blagoslovitev do zvršili sam Prevzvišeni g. püšpek ali pa njihov zastopnik. Zato prosimo vse Marijine drüžbe i naj prinesejo s seboj Marijine zastave, da bodo delale drüščine novoj zastavi pri sv. meši i pri procesiji, ki de včasi po sv. meši. Veselimo se tega Marijinoga dneva ! Pripravljajmo se i molimo, da bi se po tom svetki še bole razširilo češčenje, lübezen i zavüpanje do naše mogočne nebeške Pomočnice. 4 NOVINE 19. maja 1935. Pisma naših iz tüjine. Prečastiti g. vrednik ! V imeni Jezuša i Marije Vas dühovnike črensovske fare, svoje drage stariše, brate, sestre i vse poznance prav lepo pozdravimo. Iz srca se Vam zahvalimo na rednom pošilanji naših listov, ki so nam v tüjini, gde ne čüjemo našega maternoga jezika, na veliko veselje. Posebno nas veseli Marijikin ograček, šteri nas mladino opomina na vse dobro, da se ne bi spozabili z naše nebeske mamike Marije, da bi nas ona vodila po pravih potaj i rešila vsake nevarnosti. Vsako nevarnosti. Vsako nedelo k sv. meši i po njej si zgučavlemo od našega rojstnoga kraja, od vesele črensovske fare. Gospodi vredniki Želemo od Marije Pomočnice i sv. Ivana Boska trdno zdravje, da do nas mladino po svojih listaj ešče dugo vodili. Vineuil, Francija Gabor Veronika iz Trnja, Čurič Štefan i žena Treza iz Trnja, Ritlop Štefan i sestra Treza iz Črensovec Pozdrav pošilam, vse dobro želem celoj beltinskoj fari, mojim lübim starišom, bratoma, sestricam, botri Marti, vsoj rodbini, vsem sosidom i Vam gospod Vrednik. Želem Vam vse dobro do konca Vaših zemelski dni po smrti pa naj Vam Bog v obilnosti poplača vse vaše trüde i lepe opomine, štere nam pišete v vaših listaj. S prijatelicov Baligačovov Micikov poplave 20 frankov meseca januara za dva Ogračeka v Lipovce, mojoj sestrici Ljudmili i ednoj siroti, ovo pa naj se razdeli na štiri vednake dele 1. na podporo naših listov, 2. na Dom sv. Frančiška, 3. na sirotišnico Deteta Marija, 4. na evharistični kongres. — Forjan Anika i Baligač Micika v Franciji. — Hvala lepa za vse. Penez smo dobili samo 44 Din i to meseca marca. ________ Pozdrav pošilajo: Vind Marija, a Sept Meusles iz Čepinec vsem svojim domačim, ki so v lübom slovenskom kraji, vredniki Novin i srčno žele, da bi se Novine, štere vsaki tjeden komaj čaka — širile. Zdravstvo. Če se nam neprestano kuca, je to največkrat nervozno motenje, nastopi pa tüdi pri skritih žučnih kamlaj. Nešterni doktorje predpišejo brom. Priporočajo tüdi, da sline ne požiramo, liki je izplüjemo. Dali naj si vtekne betežnik od časa do časa vüstni zatik med zobe podočnike. Keliko krvi ma odraščeni človek ? Odraščeni človek, šteri vaga okoli 70 kg, ma povprečno ½½½ 5 litrov krvi. Zatiranje trahoma 1. 1934. v Slov. krajini. Organizacijo protitrahomske borbe v Slov. krajini vodi Zdravstveni dom v Soboti s pomočjov protitrahomskoga ambulatorija v Lendavi i 10 selskih ambulanc je bilo nanovo odprtih. Zdravstveni dom je ugotovo do konca leta 1933 v Slov. krajini 3780 na trahomi betežnih oseb. To število je naraslo v l. 1933. na 4807 oseb. Zdravstveni dom je pregledao v 1. 1934. 25.671 oseb i zdravo trahomaše v Zdravstvenom domi i po selskih ambulancah v 113 933 ordinacijah. Zaščitne protitrahomske sestre so napravile na dom 1361. obiskov. V Zdravstvenom domi je bio otvorjen oddelek s 710 postelami za operirane trahomaše. Protitrahomsko akcijo v Slov. krajini je podpirala z penezi kr. banska uprava. Zdravje št. 3. Gospodinjstvo. Kak se popravla osmojena mast. Gospodinjam se večkrat zgodi, da pred samim kühanjom zapazijo, da njim je mast osmojena. To je velika nesreča, ar je takša mast nevporabliva za kühanje. Ka se osmojena mast popravi, trbe postopati na ete način. Osmojeno mast trbe raztopiti i vsakših 10 kil dodati do pol litra nekühanoga mleka i vse postaviti na mirni ogenj, ka zavre. V časi, gda to vre, se pojavi na površini pena, štero moramo jemati tak dugo dol, dokeč je je kaj. Kda nega več pene, te trbe djasti v mast leseno vogelje i košček krühove skorje i püstiti, ka mast na ognji ešče malo vre. Gda je dobro prevrela, jo moramo zdignoti s špareta i püstiti, ka se vogelje i krühova skorja sedeta na dno posode. Po tom, gda se ešče da mast preljati, jo preljemo pazlivo v čeber, šteroga püstimo tak dugo odprtoga, dokeč se mast ne sede. Kakše odstranijo zamazki(madeži) Zamazek od voska ali sveče. Vosek odstrani z nožom, na to mesto deni flispapir ali pivnik i ga z vročov peglov prepeglaj. Zamazek od krvi odpravimo navadno že z gostov žajfanicov. Če to ne pomaga trbe vzeti razredčen amoniak. Zahvala. V dneh 27. in 28. aprila t. i. je kon-certiralo Orkestralno drüštvo Glasbene Matice ljubljanske v M. Soboti in Ljutomeru. Podpisani odbor Orkestralnoga društva si šteje v častno dolžnost, da se javno na tem mestu zahvali vsem činiteljem, ki so pripomogli, da sta bila Oba koncerta deležna tako odličnega odziva meščanov v obeh mestih in da so bili člani društva povsod sprejeti s tako ljubezni-vostjo in toplino. Predvsem gre naša Zahvala v M. Soboti celokupnemu prebivalstvu, mestni občini in nje predsedniku županu g. Ferdinanda Hartnerja za sprejem na kolodvoru ter gostoljubno pogostitev, dalje kolu jugoslovanskih sester in njega načelnici ge. soprogi majorja Narančiča za prodajo vstopnic in pogostitev. Dalje sestram Sokolicam s sestro načelnico, soprogo srezkega načelnika go. Lipovšekovo, sokolskemu društvu in njega načelniku podžupanu Kristjana Pertotu za prepustitev dvorane in tople besede ob sprejemu na kolodvoru. Dalje gospema Dolenec in Samec, vsem korporacijam za sprejem na kolodvoru za šopke in vence prav posebno pa še športnemu društvu „Muraˮ in Kolu jugoslovenskih sester. Osobito naša zahvala pa gre g. ing. Hugonu Hofbaerju, ki je z neutrüdljivo vesnostjo in požrtvovalnostjo vodil vse priprave za naš prihod in koncert v M. Soboti in si s tem stekel prav posebne zasluge za naše društvo. Enako prisrčnega sprejema smo bili deležni v Ljutomeru, kjer se moramo zahvaliti v prvi vrsti Glasbenemu društvu z repre-zentantoma gg. Zacherlom in Karbašem na četo, dalje Kolu jugoslavenski sester za pogostitev, Sokolskemu društvu za prepustitev dvorane ter g. dr. Stajnku za ves trüd, ki so ga imeli imenovani s pripravami za naš Prihod in nastop. Se enkrat vsem iskrena hvala in nasvidenje I Za odbor Orkestralnega društva Glasbene Matice v Ljubljani dr. Ivan Karlin 1. r. ing. arh. Jože Platner predsednik tajnik Pošta. Šaruga Jožef, Sv.' Sebeščan. Pitaj Niederer Franca, ki je v Soboti plačao 32 D. 50 par, za štero leto je to plačao i na kakši naslov so te hodili memi naši listi ? — Edšidt Ana. Cankova. Tisti penez je nam prekdáni za oba namena. — Pozvek Matjaša domačim. Dajte nam glas, gde je meo dozdáj vaš naše liste i ka njemi naj v Francijo pošilamo. - Vogrinčič Marija, Cankova. Dajte po Ani spisati iména naročnikov s hštev. i nam je poslati. - Niederer Franc, Pečarovci. V Soboti ste plačali Din 32‘50. Prosimo odgovor, na kakši naslov i kama so hodili naši listi i štero Ieto za to naročnino. — Vind Marija, Sept Meules, Francija. Naročnino sprejeli od očé. Vse je plačano. Liste pošilamo redno, javi nam, šteroga si ne prejela, ka ti ga ešče ednok dopošlemo. — Denša John, Chicago. Peneze sprejeli. Štefi gda pride, zročimo 7 dol po 43 50 Din, kak smo mi zmenili. Najlepša hvala za trüd, vsem srčne pozdrave. — Po Denša Ivani so sledeči plačali naročnino po 3 dolare iz Chicage: Staus Ignac, Gjura Martin, Ritlop Ana, Perša Štefan, Špilak Ivan, Toplak Ivan, Hozjan Matjaš, Lajnar Janoš, Salaj Ivan, Sobočan Štefan, Hozjan Ignac, Cipot Matjaš, Trajbar Jožef, Gjura Štefan, Zver Matjaš, Herman Jožef, Špilak Jožef, Vučko Štefan, Krampač Roza, Antolin Martin, Tkalec Matjaš, Grüškovnjak Štefan, Ritlop Štefan, Žalig Janoš, Novak Štefan, Balažic Štefan, Zver Jožef. Polovico je plačala Zelko Marija. Za stari kraj so plačani naši listi za Gjura Pavla Sr. Bistrica, za Horvat Marijo Kovačko Trnje. Ne še plačala, ali bo Vuk Helena za Kramar Ano v Žižkih i Sarjaš Ivana v Trnji. Grüškovnjak Štefana stari dug je plačala pri nas žena. Vse Vas toplo pozdravlamo i vam Želemo bolše čase. — Vinčec Jožef, Canada. Hvala lepa za tvojo lübezen, štero si kazao v mojem betegi Zdaj je že bolše, hvala Bogi. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice r. z. z n. z. v Črensovcih, ki se bo vršo dne 26. maja 1935. predpoldne ob 11 vüri s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika od zadnjega obč. zbora. 2. Poročilo načelstva i nadzorstva. 3 Odobritev računskoga zaklüčka za 1. 1934. 4. Volitev članov načelstva i nadzorstva. 5. Slučajnosti. Če bi te občni zbor ob napovedanom časi ne bio sklepčen, se vrši pol vüre kesnej z istim dnevnim redom, na istom mesti drügi občni zbor, ki po pravilih valano sklepa ne gledoč na število navzočih kotrig. Načelstvo. V DOLNJOJ LENDAVI SCHVARTZ i GROHS trgovcoma se vinska trgovina razpüsti. V kleti itnajoče vino se po dnevnoj ceni dobi. Jože Maučec; Zbornik Slov. krajine. Za veliko noč je izšel » Zbornik Slovenske krajine*, katerega je že lansko leto napovedale naše časopisje. Zbornik je Uredil naš najboljši pozna-valec Slov. krajine, profesor Vilko Novak Zanimanje za našo Slov. krajino, ki je najsevernejši del Slovenije in Jugoslavije sploh, raste zmeraj bolj. To nam najjasnejše dokumentirajo zadnje čase številne razprave in članki v vseh slovenskih revijah in časopisih. V 15. letih našega osvobojenja smo že dobili lepo število brošur. Prva, ki smo jo dobili takoj po osvobojenja je knjiga ,Prekmurjeˮ, ki jo je napisal naš bližji rojak univ. prof. dr. Matija Slavič; isti je napisal v francoskon jeziku pod istim naslovom drobno brošurico, kateri je dodana dobra etnografska karta naše Krajine, ki je posebno dobro slüžila na mirovni konferenci v Parizu jugoslovanski delegaciji. V poslednjih štirih letih pa nam je napisal naš domači Pisatelj Miško Kranjec več leposlovne knjig. V začetku letošnjega leta je izšla tudi drobna brošurica „Za prekmurskimi kolnikiˮ, ki jo je napisal slovenski Pisatelj prof. Juš Kozak. Poleg slovenskih revij in časopisov (revije: Geografski Vestnik, Časopis za zgodovino in narodopisje, Čas, Ilustracija, Dom in svet, Mladika, Sodobnost, Modra ptica, Književnost in zadnje čase »Življenje in svet*, ki prinaša tehtne prispevke k slovstveni in narodopisni literaturi naše Krajine, izpod peresa Urednika „Zbornika Slov. krajineˮ; časopisi: Slovenec, Jutro, Slovenski narod, Novine ter drugi slovenski tedniki.) pa so pisale o Slovenski krajini tudi inozemske revije in časopisi („Slovanski Prehledˮ in dunajska geografska revija „Geografischer Jahresbericht aus Österreichˮ, ki je prinesla lansko leto daljšo razpravo, ki jo je napisal j G. Werner „Nemci v Prekmurjuˮ. Žalibog pa je razprava malo znanstvena in objektivna, ker je pisatelj preveč zašel na politično polje in tako ima razprava preveč revizionistično ozadje.) Razen brošur, razprav in člankov pa smo dobili v zadnjih 15. letih lepo število zemljevidov, ki nam prikazujejo v celoti našo Krajino. (Zemljevid „Slovenske maticeˮ, Dimnik „Prekmurje in Medjimurjeˮ, specijalke za srez Sobota in Lendava in lansko leto v jeseni nov zemljevid „Slovenska krajinaˮ. Novi zemljevid „Slovenska krajinaˮ bi moral biti za vsakega domačina in Slovenca — uradnika, ki pride v Slovensko krajino, kažipot, predvsem kar se tiče krajevnih imen v Slov. krajini. Žalibog pa se še naprej dobijo nekateri gospodje, katerim ni bilo dovolj, da so pačili naša krajevna imena skozi 15. let, temveč to delajo še naprej, kakor da bi bila njihov monopol, ne oziraje se na domača ljudska imena, ki so se nam očuvala dolgo dobo let, tudi v času najhujše madžarizacije v Slov. krajini in ki tudi najbolj jasno dokumentirajo Slovanski značaj pokrajine med Muro in Rabo. Na uvodnem mestu „Zbornika Slovenske krajineˮ je razprava „Geografski pregled Slov. krajineˮ, ki jo je napisal univ. asistent dr. Svetozar Ilešič. Avtor obravnava Slov. krajino skupno s Slovenskim Pomurjem, ki prestavljata v geografskem pogledu pokrajinski enoti. Ilešič nam dobro karakterizira Slov. krajinov geološkomorfološketn pogledu, gospodarski strukturi in prebivalstvu Slov. krajine. V razpravi omenja tudi statistično rabske Slovence na Madžarskem. Prof. Novak je prevel iz madžarskega spisa prekmurskega rojaka, prof. dr. Augusta Pavla odlomek o narečjih. — Naš najboljši slovenski zgodovinar dr. Milko Kos, profesor za slovensko in srednjeveške zgodovino na univerzi v Ljub- ljani je prispeval referat o najstarejši zgodovini Panonskih Slovencev: „Panonska krajina od naselitve do prihoda Madžarovˮ Avtor nam zelo dobro in podrobno podaja potek naselitve Panonskih Slovencev v stari Panoniji in njihovo državno tvorbo za domačih knezov Pribine in Kocela, z glavnim mestom Blatogradom. Kot glavni Vir mu služi „Conversioˮ. Škoda, da nam avtor ni napisal daljšo dobo, vsaj do leta 1926., leto, ki je veliki mejnik v politični in cerkveni zgodovini Ogrske in z njo Slov. krajine. Konservator dr. Fr. Stelé razpravlja o umetnostni zgodovini v Slov. krajini. Vodi nas od najstarejših cerkveno-kulturnih spomenikov Slov. krajine, kakor cerkev v Turnišču, na Tišini, Martjancih, kapelica v Selu in drugih naših cerkvenih in kulturnozgodovinskih spomenikov na Dolinskem, Ravenskem in Goriškem k Baševi in Plečnikovi cerkvi v Bogojini. V njih nam pisec odkriva cerkveno slikarstvo in Umetnost poznega Srednjega veka in dobo novega veka. Prof. Novak nam podaja pregled literarnega dela v luteranski dobi, ob nastopu katoličanov, v nadaljevali: protestanske tradicije in v delu katoličanov novejše dobe. Isti avtor je obdelal v posebnem članku kulturne stike do leta 1919., do osvobojenja. Največje vrednosti za najnovejše zgodovino Slov. krajine pa sta razpravi univ. prof. dr. M. Slaviča „Narodnost in osvoboditev Slov. krajineˮ in „Prekmurske meje v dimlomacijiˮ. V prvi razpravi polemizira avtor z dr. N. Z. Bjelovičevičem in z drugimi hrvaškimi pisci glede vprašanja, ali je Slov. krajina Slovenska ali hrvaška, ko je bilo to vprašanje pred leti v naših slovenskih in hrvaških časopisih na dnevnem redu. Na to nas spominjata tudi velika ljudska tabora v Soboti in Črensovcih, kjer je ljudstvo Slov. krajine odločno manifestiralo in povdarjalo, da je Slov. krajina Slovenska. Ravnotako nam pisec prikažüje položaj Slov. krajine tik pred osvobojenjem in celotni potek osvobojenja 1. 1919. V drugi razpravi nam je pisatelj nazorno, prikazal diplomatsko borbo na mirovni konferenci v Parizu, ki je bil tudi sam ekspert za Slov. krajino. Zelo dobro in zanimivo razpravo je napisal prof. Fr. Baš „Narodopisni položaj Slov. krajine. Avtor razpravlja o celotnem položaju našega Porurja, ki z osvobojenje!!! Slov. krajine združuje alpski in nižinski tip Slovenca. Prof. Baš nam je znan, kot dober poznavalec Slov. krajine, saj nam je že več dobrih razprav napisal o naši Krajini. Tako je pred leti prinesel „Geografski Vestnikˮ njegovo razpravo, „Protestanti v Prekmurjuˮ, ki je vzbüdite v Slov. krajini med mlado inteligenco in katoliško duhovščino Vznemirjenje, zaradi njegove trditve, ki pravi „da so bili prekmurski protestanti bolj oboroženi in odporni proti madžarizáciji kakor pa sedanji katoliški del,ˮ kar pa je ravno narobe, zato je več dokazov kakor statistike, , Slov. priimki i. t. d. Ne smemo pa pri tem gledati na najnovejše madžarsko kolonizacijo; ki so jo začeli madžarski plemenitaši v Slov. krajine med katoliškim prebivalcem na Dolinskem. Poslednja razprava v „Zbornikuˮ je prof. Novaka „Bibliografija v Slov. krajiniˮ. Kakor ima „Zbornikˮ trajno znanstveno vrednost po vsebini, ravnotak ne zaostaja po ilustracijah — fotografijah, ki nam zelo karakteristično prikazujejo našo Dolinsko, Ravensko in Goričko. Zbornik je opremil arh. Milan Černigoj. Ne sme biti v Slov. krajini inteligenta, ki ne bi imel „Zbornikaˮ, prvo večjo znanstveno delo, ki objektivno prikažüje Slov. krajino ! (Naroča se pri uredniku, prof. Vilku Novaku v Mariboru, Kamniška 10.) Novine izhajajo vsaki četrtek sa prišestno nedelo. — Za tiskamo Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — izdajatelj in urednik. Klekl Jožef, župnik v pok.