URADNI LIST
	ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA	
LETO V. j	KOPtR 21. avgusta 1951	ŠTEV. 9
V S E B
PREDPISI IZVRŠILNEGA ODBORA ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA
47.	Odredba o dolžnostih delodajalcev pri izvajanju socialnega zavarovanja in o 'Višini ter načinu plačevanja prispevka za socialno zavarovanje.
48.	Odredba ¡o preskrbi za otroke zavarovancev,
49.	Odredba o najmanjših zneskih, ki se morajo izplačevati Uživalcem osebne pokojnine, oziroma rente, družinske pokojnine, oziroma rente ter drugih dajatev iz socialnega zavarovanja,
50.	Odredba o prevedbi pokojnin, rent in "podpor, določenih po .prejšnjih predpisih o 'socialnem zavarovanju ta o priznanju pravice ¡db ¡pokojnine ац rente osebam, ki niso ¡pridobile pravice do ¡pokojnine po ¡prejšnjih ¡predpisih.
51.	Odredba o izplačevanju pokojnin starostnim upokojencem za čas, ko so v delovnem razmerju.
I N A:
52.	Odredba o potnih in selitveniih stroških delavcev, nameščencev in uslužbencev.
53.	Odredba o najemninah stanovanjskih prostorov.
54.	Odrëdba o izgradnji investicijskih objektov kmečkih delovnih zadrug in o oprostitvi kmečkih delovnih zadrug Od invest ¡cij-skiih dolgov.
55.	Odredba o izdajanju dovoljenj za uvozne in izvozne posie.
56.	Odredba o zamenjavi točk iza matkiuip induistriijiskega blaga.
57.	Odločba o povprečnih trgovskih strožkih in ¡povprečnem odstotku fonda plač za trgovino na ¡drobno.
58.	Odlok o prometu z alkohoto'mi pijačami.
59.	Odredba o dodelitvi štimulačijskiir bonov kmečkim delavnim zadrugam.
OBJAVA
Predpisi Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora
47.
Na podlagi 3., 11. in 99. Člena odloka o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev ter njihovih družin z dne 31. julija 1951 izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
O DOLŽNOSTIH DELODAJALCEV PRI IZVAJANJU SOCIALNEGA ZAVAROVANJA IN O VISINI TER NAČINU PLAČEVANJA PRISPEVKA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE
1.	člen
Ko zavarovanec nastopi službo ali izstopi iz službe ali ko nastane kakršna koli sprememba, ki vpliva na pravice zavarovanca iz socialnega zavarovanja, mora 'delodajalec v 8 dneh to priglasiti pristojnemu organu Zavoda za socialno zavarovanje. ,	i
Zaposlitev upokojenca je delodajalec dolžan priglasiti v 3 dneh (57. člen odloka o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev ter njihovih družin).
Za zavarovanca, ki dela pri več delodajalcih, mora vložiti predpisano prijavo vsak posamezen delodajalec.
Tiste, 'ki se sprejmejo v delovno razmerje za manj kot 8 dni, mora prijaviti delodajalec takoj, ko nastajajo službo, laihiko pa jih obenem tudi odjavi.
Stroške za vložitev predpisanih prijav in plačilnih seznamov nosi delodajalec.
Zavod za socialno zavarovanje predpiše obrazec plačilnega seznama in obrazce prijav.
2.	člen
Vsako delovno nezgodo, ki ima za posledicô, da izostane zavarovanec z dela, mora delodajalec priglasiti Zavodu za socialno zavarovanje najkasneje v 3 dneh.
3.	člen
Prispevek za socialno zavarovanje delavcev in nameščencev se določa na 26.5 % vseh zavarovančevih prejem kov. Prispevek za gospodinjske pomočnice se plača v višini 20 % od prejemkov.
4.	člen
Dospele prispevke za socialno zavarovanje je dolžan delodajalec plačati Zavodu za Socialno zavarovanje.
5.	člen
Javni organi, uradi, zavodi in podjetja^ zadružne in družbene organizacije in njihovi zavodi in podjetja morajo vedno, drugi delodajalci pa, če imajo redoma zaposlenih 10 ali več oseb, ki so zavezane socialnemu zavarovanju, sami napraviti obračun prispevkov po plačilnem seznamu in plačati prispevke. Plačilni seznam, ki ga podpiše delodajalec, se mora predložiti Zavodu za socialno zavarovanje v 3 dneh po končanem rednem izplačilu.
Zavod za socialno zavarovanje sme odrediti, da obračunavajo in vplačujejo prispevke po plačilnem seznamu tudi delodajalci, ki imajo redoma zaposlenih manj kakor 10 zavarovancev socialnega zavarovanja.
6.	člen
Delodajalec, ki prispevkov za socialno zavarovanje ne obračunava po plačilnem seznamu, mora obračunali prispevke, kakor so odmerjeni na potrdilu o priglasitvi sprejema zavarovancev na delo, oziroma na potrdilu o priglasitvi spremembe zavarovančevega zaslužka.
Prispevki za zavarovance, katerih zaslužek ni prijavljen v mesečnem znesku, pa njihovo delovno razmerje traja nepretrgoma ves koledarski mesec, se zaračunajo delodajalcu, ki ne obračunava prispevkov po plačilnem seznamu, za 26 delovnih dni, če ne priglasi spremembe.
Ce delodajalec v določenem roku ne predloži plačilnega seznama ali predpisane priglasitve, ali pa če na ponovni poziv Zavoda za socialno zavarovanje ne predloži zahtevanih podatkov v določenem roku, se zberejo potrebni podatki na samem kraju, pri čemer nosi delodajalec stroške.'
Ce delodajalec nima potrebnih podatkov o obračunu prispevkov ali če jih prikrije ali uniči, se prispevki odmerijo na podlagi podatkov, ki jih zbere Zavod za socialno zavarovanje glede števila zaposlenih, višine zaslužka in trajanja zaposlitve.
7.	člen
Prispevki za socialno zavarovanje se plačajo za vsak začeti delovni dan in za dneve, ko zavarovanec ne dela, pa ima za te dneve pravico do plače od ¡delodajalca, bodisi v celoti ali deloma.
Ce dela zavarovanec pri več delodajalcih, mora vsak delodajalec plačali prispevke od zaslužka, ki ga je izplačal zavarovancu.
8.	'člen
Ko se ugoTavlja višina zaslužka, je treba upoštevali vse denarne prejemke, do katerih ima zavarovanec pravico (plačo, nagrado za nadurno delo, stalne nagrade in druge stalne dodatke!.
Ce zavarovanec dobi poleg denarnih pi ejem-kov ali namesto njih za svoje delo prejemke v naravi (stanovanje, hrano, kurivo in drugo), je treba pri ugotavljanju višine zaslužka vračunati tudi te prejemke po predpisanih denarnih ekvivalentih.
9.	člen
Delodajalci, ki imajo tekoči račun pri Istrski banki v Kopru oziroma njenih podružnicah, so dolžni plačati pri Istrski banki prispevke za socialno zavarovanje zaposlenega osebja ob priliki, ko dvignejo gotovino za izplačilo prejemkov.
10.	člen
Istrska banka v Kopru oziroma njene podružnice ne smejo izplačati čeka, s katerim dviga delodajalec gotovino za izplačilo prejemkov pri njem zaposlenih oseb, ako predbžitelj čeka istočasno ne priloži virmanskega naloga za vplačilo prispevka za socialno zavarovanje na tekoči račun Zavoda za socialno zavarovanje v Kopru.
-e>i s ‘>po eoeidzi о>јцп[ e>jiroq e^sjfsj ouuiojzj terim se dvigne gotovina za akontacijo prejemkov, tudi brez virmanskega naloga za vplačilo prispev-
kov. Takšen ček mora biti posebej označen s klavzulo »Akontacija prejemkov«. Obračun izplačanih akontacij in prispevkov za socialno zavarovanje se mora izvršiti najmanj enkrat mesečno.
11.	člen
Tisti delodajalci, ki so dolžni plačevati prispevek za socialno« zavarovanje, pa nimajo tekočega računa pri Istrski banki v Kopru oziroma- njenih podružnicah, ter zaradi tega plačujejo te prispevke s čekovno položnico, morajo plačati prispevek za socialno zavarovanje v petih dneh po končanem rednem izplačilu prejemkov.
Delodajalcem, ki v tem roku ne plačaju dospelih prispevkov za socialno zavarovanje, zaračuna Zavod za socialno zavarovanje 6 % zamudne obresti od dneva dospelosti.
12.	člen
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu, uporablja pa se od 1. avgusta 1951 dalje.
Koper, dne 14. avgusta 1951.
V.	d. tajnika:	Podpredsednik:
Alfonz Dolher 1. r.	Dr. Stanko Kovačič 1. r.
48.	____I
Na podlagi 35. člena Odloka o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev 1er njihovih družin z dne 31. julija 1951 izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
O PRESKRBI ZA OTROKE ZAVAROVANCEV
1.	člen
Uresničujoč posebno varstvo družin tistih, ki so v delovnem razmerju, zagotavlja ljudska oblast po socialnem zavarovanju preskrbo za otroke po predpisih te odredbe.
Preskrba za otroke obsega:
1.	podporo za opremo novorojenčka,
2.	podporo za boljšo hrano matere in novorojenčka,
3.	preživnino za otroke,
4.	nagrado družinam z več otroki.
2.	člen
Pravico do podpore za opremo novorojenčka, do podpore za boljšo hrano matere in novorojenčka in do nagrad družinam z več otroki ima zavarovanec, ki je pred otrokovim rojstvom prebil v delovnem razmerju brez presledka najmanj 6 mesecev ali s presledki v zadnjih dveh letih skupaj 18 mesecev.
Preživnina za otroke pripada zavarovancu ne gleda na trajanje delovne dobe.
3.	člen
Če se istočasno rodi več otrok, pripadajo nagrade po predpisih te odredbe za vsakega otroka posebej.
Podpora za opremo novorojenčka
4.	člen
Podpora za opremo novorojenčka -znaša 20.000 dinarjev.
Ta podpora se izplača praviloma pred porodom na podlagi izvida in mnenja pristojnega zdravstvenega organa, da je pričakovati porod v enem mesecu. Če se podpora ne zahteva pred otrokovim rojstvom, se da po otrokovem rojstvu na podlagi potrdila matičarja, da se je rodil živ otrok.
Podpora za boljšo hrana matere in novorojenčka
5.	člen
Zena v delovnem razmerju ima pravico do denarne podpore za boljšo hrano matere in novorojenčka v znesku 2000 din mesečno. Podpora začne teči z nastopom porodniškega dopusta in traja 6 mesecev.
Zavarovanec, ki se mu rodi otrok, ima pravico do podpore za boljšo hrano matere in novorojenčka v znesku 2000 din mesečno, in sicer tri mesece po otrokovem rojstvu, kolikor nima otrokoma mati po prednjem odstavku sama pravice do te podpore.
6.	člen
Pravica do podpore za boljšo hrano matere in novorojenčka preneha:
1.	v primeru splava ali rojstva mrtvorojenega otroka;
2.	v primeru otrokove smrti pred potekom roka iz prvega oziroma drugega odstavka prednjega člena:
3.	v primeru prenehanja delovnega razmerja, ki po krivdi zavarovanca ni bilo v redu razrešeno po veljavnih predpisih.
Preživnina za otroke
7.	člen
Zavarovancu, ki prejema plačo na mesec, pripada za vsakega otroka, ki ga vzdržuje, preživnina v stalnem mesečnem znesku po 3500 din.
Zavarovancu, ki ne prejema mesečne plače, pripada za vsakega otroka ki ga vzdržuje, preživnina do 135 din za vsak polno plačan delovni dan.
Zavarovancu z mesečno plačo, ki vstopo v delovno razmerje med mesecem, pripada preživnina za vsakega otroka po 135 din ha dan za vse delovna dni v tistem mesecu od nastopa službe dalje.
Za novorojenega otroka pripada v prvem mesecu preživnina po 135 din dnevno, ob pogojih prednjih odstavkov, od otrokovega rojstva dalje.
Ta dodatek pripada zavarovancu za ves čas, dokler je v delovnem razmerju, kakor tudi po prenehanju tega razmerja, dokler uživa pokojnino ali rento zaradi nad 50% invalidnosti, ali dokler zaradi delovne nezmožnosti uživa oskrbnino na podlagi
socialnega zavarovanja. Ta dodatek gre ob pogoju 35. člena odloka o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev ter njihovih družin tudi zavarovančevim' otrokom, ki uživajo družinsko pokojnino.
8.	člen
Preživnina za otroke pripada za vsakega zakonskega in nezakonskega otroka, za posvojene otroke, vnuke, pastorke, tuje otroke brez staršev, ki jih vzdržuje zavarovanec, in take tuje otroke4 ki jih vzdržuje zavarovanec, ker jih starši niso sposobni preživljati. Preživnina za otroke se izplačuje do dopolnjenega 17. leta. za otroke, ki se šolajo, pa do konca rednega šolanja, vendar najdalje do dopolnjenega 24. leta.
Za otroke, ki so postali nezmožni za delo zaradi bolezni ali hibe, ki je nastopila med prejemanjem ali po prenehanju preživnine po prednjem odstavku, pripada zavarovancu preživnina ves čas, dokler traja nezmožnost.
Če imajo otroci lastni dohodek, se preživnina zmaniša za toliko, kolikor znaša niihov redni do-Jhodek. Preživnina ne gre za otroka, ki je na stroške liudske oblasti v zavodu ali ustanovi, kjer ima brezplačno popolno oskrbo.
9.	člen
Preživnina za otroke primada ženi.
Če sta oba zakonca v delovnem razmerju, se izplačuie preživmna za otroke ženi.
Če je mož v delovnem razmerju, žena pa ne, se preživnina za otroke lahko izplačuje možu.
Če živita zakonca ločeno, dobiva preživnino za otroke tisti, ori katerem otrok živi in sicer ne glede na to ali ie ta zakonec v delovnem razmerju in ne glede na to, ali ie dnio; zakonec dolžan plačevati preživnino za tega otroka ali ne.
Nagrada družinam z več otroki
10.	člen
Zavarovancu, ki ima dvoje ali več otrok, pripada ob rojstvu tretjega oziroma vsakega naslednjega živorojenega otroka enkratna nagrada v naslednjem znesku:
za 2 živa 3000 dinarjev;	otroka	in	novorojenega	3. otroka
za 3 žive 4000 dinariev;	otroke	ini	novorojenega	4. otroka
za 4 žive 5000 dinarjev;	otroke	in	novorojenega	5. otroka
za 5 živih 6000 dinarjev:	otrok	in	novorojenega	6. otroka
za 6 živih 7000 dinarjev;	otrok	in	novorojenega	7. otroka
za 7 živih 8000 dinarjev:	otrok	in	novorojenega	8. otroka
za 8 živih 9000 dinarjev;	otrok	in	novorojenega	9. otroka
za 9 živih otrok in novorojenega 10. oziroma'za vsakega naslednjega otroka 10.000 dinarjev.
Pri določanju pravice do te nagrade se računajo k skupnemu številu otrok samo lastni zavarovančevi otroci.
* Postopek, za uveljavitev pravice
11.	člen
Pravico do podpore za opremo novorojenčka (4. člen), pravico do podpore za boljšo hrano matere in novorojenčka (5. člen) im pravico do denarne nagrade za več lastnih otroik (10. člen), uveljavijo zavarovanci pri Zavodu za socialno zavarovanje.
Za uveljavljanje teh pravic veljajo vseskozi predpisi o postopku za uveljavljanje pravice do oskrbnine na podlagi socialnega zavarovanja.
12.	člen
Preživnine za otroke izplačujejo:
1.	delavcem in uslužbencem, ki so zaposleni v javnih, zadružnih in družbenih podjetjih, zavodih in uradih — izplačilne blagajne, ki so pristojne za izplačevanje njihove plače;
2.	uživalcem pokojnine ali rente in uživalcem oskrbnine —1 Zavod za socialno zavarovanje;
3.	delavcem in nameščencem, ki so zaposleni pri zasebnih delodajalcih — Zavod za socialno zavarovanje.
Preživnine za otroke se izplačujejo mesečno skupaj s plačo oziroma pokojnino ali oskrbnino.
Posamezni mesečni obroki preživnine za otroke, ki niso bili pravočasno uveljavljeni, zastarajo v enem letu, računano od začetka tistega meseca nazaj, v katerem je bila vložena prijava za preživnino.
Preživnine za otroke, izplačane zavarovancem, za katere plača delodajalec ves prispevek za socialno zavarovanje, obračunavajo javna, zadružna in družbena podjetja, zavodi in uradi s kompenzacijo dospelega prispevka za socialno zavarovanje,
13.	člen
Organi socialnega zavarovanja so upravičeni kontrolirati na samem kraju, ali delodajalci pravilno izplačujejo preživnino za otroke. V ta namen so delodajalci dolžni dajati tem organom na vpogled vslrezne poslovne knjige, listine in evidence.
Dolžnosti delodajalca in zavarovanca in odgovornost za škodo
14.	člen
Delodajalci, ki priznavajo in izplačujejo preživnino za otroke pri njih zaposlenim osebam, morajo hraniti vse listine, na podlagi 'katerih je priznana oreživnina za otroke, ves čas, dokler traja delovno razmerje.
Izplačila preživnine za otroke morajo delodajalci vpisovati v plačilne in kontrolne evidence zaposlenih oseb.
15.	člen
Zavarovanec, ki mu je priznana pravica do preživnine za otroke, je dolžan javiti organu, ki mu to preživn no izplačuje, vsako spremembo, ki vpliva na to pravico, v 15 dneh po spremembi. Zavarovane^ ki ne poda te prijave v predpisanem roku, je dolžan povrniti Zavodu za socialno zavarovanje škodo, ki utegne nastati zaradi tega.
Delodajalec je dolžan povrniti Zavodu za socialno zavarovanje škodo, ki je nastala zaradi neupravičeno izplačane preživnine. Delodajalcu mora to škodo povrniti koristnik.
Povračilo škode nasproti delodajalcu uveljavlja Zavod za socialno zavarovanje kot terjatve dospelih, a še ne plačanih prispevkov. Povračilo od zavarovanca uveljavlja delodajalec z odbitkom od naslednjih izplačil dodatkov za otroke, ali z izplačilno prepovedjo na plačo ali pokojnino.
Prehodne in končne določbe
16.	člen
Predsednik Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora je pooblaščen, da izda po potrebi natančnejša navodila za uporabo te odredbe.
17.	člen
Ta odredba velja z dnem objave v Uradnem listu, uporablja pa se od 1. avgusta 1951 dalje.
Koper, dne 14. avgusta 1951.
V. d. tajnika:	Podpredsednik:
Alfonz Dolher 1. r.	dr. Stanko Kovačič 1. r.
%.
49.
Na podlagi 96. člena Odloka o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev ter njihovih družin z dne 31. julija 1951 izdaja Izvršilni odbor Istrskega ljudskega odbora
ODREDBO
O NAJMANJŠIH ZNESKIH, KI SE MORAJO IZPLAČEVATI UŽIVALCEM OSEBNE POKOJNINE OZIROMA RENTE, DRUŽINSKE POKOJNINE v OZIROMA RENTE TER DRUGIH DAJATEV
IZ SOCIALNEGA ZAVAROVANJA
%
1.	člen
Uživalcem starostne pokojnine, uživalcem invalidske pokojnine, katerim je možnost za delo zmanjšano nad 65%, rente zaradi nesreče pri delu in uživalcem družinske pokojnine, katerih pokojnina oziroma renta ne dosega spodaj navedenih zneskov, se izplačuje poleg pokojnine oziroma rente tudi še začasni dodatek, in sicer:
a)	uživalcem' osebne pokojnine se izplačuje začasni dodatek v višini razlike med osebno pokojnino in naslednjimi zneski:
za manj kot 10 let delovne dobe do 4500 din na mesec;
za 10 in več let, toda manj kot 15 let do 5600 dinarjev na mesec;
za 15 in več let, toda manj kot 20 let do 6000 dinarjev na mesec;
za 20 in več let, toda manj kot 25 let do 6400 dinarjev na mesec;
za 25 in več let, toda manj kot 30 tet do 6800 dinarjev na mesec;
za 30 in več let, toda manj kot 35 let do 7200 dinarjev na mesec;
za 35 in več let do 8000 dinar jev na mesec;
b)	uživalcem rente zaradi nesreče pri delu se izplačuje začasni dodatek v višini razlike med rento in naslednjimi zneski za zmanjšanje delovne zmožnosti:
nad 25% do 33 1/3 % do 1G00 d;n na mesec; nad 33 1/3 % do 39% do 2400 din na mesec; od 40%.. do 49% do 3600 din na mesec; od 50% do 59% do 4800 din na mesec; od 60% do 75% do 6000 din na mesec; nad 75% do 8000 din na mesec;
c)	uživalcem trajnih rent, pridobljenih po prejšnjih predpisih, se izplača odpravnina v sledečih zneskih:
če je zmožnost za delo zmanjšana nad 10% do vštetih 15% 16.000 dinarjev;
če je zmožnost za delo zmanjšana nad 15% do vštetih 20% 32.000 dnarjev;
če je zmožnost za delo zmanjšana nad 20% do vštetih 25% 48.000 dinarjev;
če je zmožnost za delo zmanjšana nad 25% do vštetih 33 1/3 % 96.000 dinarjev;
dl uživalcem družinske pokojnine oziroma rente se izplačuje dodatek v višini raizlike nad družinsko pokojnino oziroma rente in naslednjimi zneski:
za 1 člana
do 4400 din na mesec
77	2 člana	77	4800	77
»	3 člane	77	5200	77
77	4 čl ane	77	5600	77
79	5 članov	77	6000	77 J
77	6 članov	77	6400	77 7
77	7 članov	77	6800	77 7
77	8 članov	77	7200	77
77	9 članov	77	7600	77
77	10 ali .več članov	77	8000	77 7
*2. člen
Uživalcem invalidske pokojnine in rente, ki imajo pravico do posebnega 'dodatka za tujo pomoč in postrežbo po 38. in 47. členu Odloka o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev in njihovih družin, se izplačuje la dodatek najmanj v znesku 3000 dinarjev.
3.	člen
Določbe te odredbe se ne uporabljajo v primeru, ko je uživalec starostne pokojnine zaposlen.
4.	člen
Najmanjši znesek pogrebnine, ki gre zavarovancu ali njegovi družini p0 72. in 73. členu Odloka o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev in njihovih družin, znaša 10.000 din ob smrti zavarovanca, 5000 din pa ob smrti družinskega člana zavarovanca.
5.	člen
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu, uporablja pa se od 1. avgusta 1951 dalje.
Koper, dne 14. avgusta 1951. •	«
V. d. tajnika:	Podpredsednik:
Alfonz Dolher 1. r.	dr. Stanko Kovačič 1. r.
50.
Na podlagi člena 96 odloka o socialnem zavarovanju delavcev ter njihovih družin z dne 31. julija 1951 izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
O PREVEDBI POKOJNIN, RENT IN PODPOR, DOLOČENIH PO PREJŠNJIH PREDPISIH O SOCIALNEM ZAVAROVANJU IN O PRIZNANJU PRAVICE DO POKOJNINE ALI RENTE OSEBAM, KI NISO PRIDOBILE PRAVICE DO POKOJNINE PO PREJŠNJIH PREDPISIH
Po predpis h te odredbe se uredi pravica do pokojnine oziroma rente:
1)	Uživalcem pokojnin in stalnih podpor, priznanih po prejšnjih predpisih o socialnem zavarovanju, kakor tudi uživalcem pokojnin in podpor, prevzetih v izplačevanje po Zavodu za socialno zavarovanje v Kopru.
2)	Uživalcem rent, pridobljenih po prejšnjih predpisih o socialnem zavarovanju, če je možnost za delo zmanjšana za 40 in več procentov. Rente do 40% se ne prevajajo po tej odredbi, temveč se za rente do 40 % uporabi točka b) in cl 1. člena odredbe o najmanjših zneskih, ki se morajo izplačevati uživalcem osebne pokojnine, rente, družinske pokojnine oziroma rente 'ter drugih dajatev iz socialnega zavarovanja.
3)	Osebam, ki niso pridobile pravice do pokpj-nine ali podpore po prejšnjih predpisih, ki pa izpolnjujejo pogoje za Dokojnino po odloku o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev ter njihovih družin z dne 31. jul ja 1951.
2.	člen
Pri določitvi nove osebne pokojnine oziroma
rente se vzame za osnovo:
1.	pri nekvalificiranih delavcih........din 8.000
2.	pri polkvalificiranih delavcih ....	„ 10.000
3.	pri kvalifiCTanih delavcih........... „ 12.000
4.	pri visoko kvalificiranih delavcih . .	„ 16.Q00
5.	pri uslužbencih (nameščencih) I. vrste	„	20.000
6.	pri uslužbencih	„	II. vrste	„	16.000
7.	pri uslužbencih	„	III. vrste	„	13.000
8.	pri uslužbencih	„	IV. vrste	„	10.000
3.	člen
Strokovne kvalifikacije uživalcem pokojnin, rent in podpor se za prevedbo po predpisih te odredbe določijo'takole:
1)	za nekvalificirane delavce se štejejo osebe, ki so opravljale fizično delo, za katero ni potrebno strokovno znanje;
y 2) za polkvalificirane delavce se štejejo osebe, ki so s praktičnim delom pridobile znanje ali spretnost za opravljanje določenega dela po navodilih in pod kontrolo, n. pr, navadno pri kakšnem stroju;
3)	za kvalificirane delavce se štejejo osebe, ki opravljajo delo. za katerega je potrebno strokovno znanje, pridobljeno s prakbčnim učenjem stroke in s strokovno šolsko izobrazbo, ter so napravile poleg tega tudi strokovni (pomočniški) izpit;
4)	za visoko kvalificirane delavce se štejejo osebe z istimi oznamenili kot kvalificirani delavc’, ki oa so Se s svojim delom in usposobljenostjo odlikovali v svoji stroki kot posebno spretni za opravljanje določenega dela;
. 4) za uslužbence (nameščence) se 'štejejo ose-he. ki so opravljate -pretežno upravno, strokovno, pomožno'tehnično ali nadzorstveno delo v uradih, zavodih ali v vodstvu oziroma upravnemu ali strokovnemu aparatu gospodarskih podjetij.
Za uslužbence (nameščence) I vrste se štejejo hsti. ki bi se no odloku o prejemkih oseb v delavskem im ustužbenskem razmerju in učencev v gospodarstvu razvrstili od 26. do 30 plačilnega raz-reda. za uslužbence (nameščence) II. vrste tisti, ki bi :sp uvrstil' od 21. do 25 plačilnena razreda, za uslužbence (nameščence) III. vrste tisti. Id bi se razvrstili nd 11. do 20, nlač'Ineaa razreda, za uslužbenec (nameščence) IV vrste pa tisti, ki b’ se razvrstili od 5 do 10. plačilnega razreda.
Strokovne kvalifikaciie, navedene v prejšnjih odstavkih, se priznajo osebam, ki so v zadniem letu svoje delovne dobe, pred pridobitvijo pravice do pokojnine, rente ali' oodoore opravljale določena strokovna onravila ali so te posle opravljale skupaj najmanj 5 let.
4.	člen
Uživalcem stalne osebne podpore, priznane namesto pokojnine po prejšnjih predpisih o socialnem zavarovanju, ki so dopolnili delovno dobo, predpisano po Odloku o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev ter njihovih dryž;,n. z dne
31.	julija 1951 za pridobitev starostne oziroma invalidske pokojnine, se določi namesto te podpore pokojnina po navedenem odloku o socialnem zavarovanju, če so ob času priznanja podpore izpolnjevati pogoje za starostno oziroma invalidsko pokojnino po odloku o socialnem zavarovanju z. dne
51.	julija 1951. Če teh pogojev ne izpolnjuje, se jim bo izplačevala pokojnina v znesku 4500 din na mesec.
Kot osnova za določitev pokojnine se vzame pokojninska osnova po 2. členu tç odredbe.
5.	člen
Osebam, ki po prejšnjih predpisih o socialnem zavarovanju niso pridobile pravice do osebne pokojnine ali stalne podpore, se prizna pokojnina po odloku o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev ter njihovih družin z dne 31. julija 1951, če so pred uveljavitvijo lega odloka izpolnile pogoje za pokojnino in sicer:
a)	tistim, katerim je zadnje delovno razmerje prenehalo po 1. maju 1945, ne glede na to, ali so dopolnili- predpisano polno delavno dobo ali pa samo osnovno delovno dobo za pokojnino;
b)	tistim, katerim je zadnje delovno razmerje prenehalo do 1. maja 1945, če so dopolnili pogoje za polno starostno pokoin no ali na. če so dooolnili: moški delovno dobo 30 let in 65 let starosti, ženske pa delavno dobo 25 let in 55 let starosti.
Družinskim članom oseb, ki so umrle pred uveljavitvijo odlo’-m o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev ter nrhotih družin z dne 31. julija 1951, na so izpolnjevali pogoje za osebno pokojnino po predujem odstavku, se prizna družinska pokojnina do predpisih navedenega odloka.
Osebam, ki no nrejšnjih predpis:h niso pridobile pravice do družinske pokojnme po smrti zavarovanca ki ie bi! v delavnem razmeriu no 1. maiu 1945. zato ker niso izpolnjevali posebnih pogojev za družinsko pokojnino, katerih Da navedeni odlok ne nnstavlja več, se Drizna .družinska ookojnina po nrednjsih navedeneoa odloka, če so ob zavarovance''! srti izpolnjevale poaoie za drnžffisko pokojnino ki ¡¡h predoisuie navedeni odlok.
Osebam iz 1 do 3. odstavka tega člena se ne more priznati nokojnma. če imaio slabo potrdilo o vedenju med okupacijo (od 8. septembra 1943 do 1 maja 1945), ali pa če so se pred 8. septembrom 1943 posebno zaznamovali s profašisličnim delovanjem.
Kot osnova za pokojnino se vzame pokojninska osnova po 2. členu te odredbe.
6.	člen
Tistim, ki so postali nezmožni za delo zaradi poškodb, zadoblienih do 1. maia 1945 v boiu z reakcionarnimi protiliudskimi režimi ali zaradi posledic bolezni, zadoblienih zgradi odvzema prostost’, grdeaa ravnanja ali preganjanja zaradi sodelovanja v tem boiu. se Drizna invalidska po^oinina po predpisih odloka o socmlnem zavarovanju delavcev in uslužbencev ter njihovih družin z dne 31. juina 1051 h s<-> kadar koli v delavnem razmerju dopolnili dobo, ki je predpisana za mvalidsko pokojnino oo navedenem odloku.
Družinam oseb, ki so bile zaradi sodelpvania v boju z reakcionarnimi in protiliudskimi režimi ubite — brez sodbe ali na podlagi sodbe — kakor tudi družinam oseb iz prvega cdstavka, ki so umrle za zadobljenimi poškodbami ah boleznimi, se prizna družinska pokojnina do predoisih odloka o socialnem; zavarovanju delavcev in uslužbencev ter njihovih družin.
Pokojn nska osnova za osebno pokojnino sc ugofov’ po 2. členu te odredbe.
7.	člen
Pri prevedbi pokojnin po predpisih ie odredbe se šieje v pokojninsko dobo čas od dneva upoko-jiive, ki se po predpisih odloka o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev 1er .njihovih družin prizna za pokojninsko dobo.
Uživalcu osebne pokojnine, ki je bil po upokojitvi v delavnem razmerju najmanj pet let in delal ves redni delavni čas, se prizna starostna pokojnina po skupni delavni dobi.
Uživalcem starostne pokojnine, priznane po prejšnjih predpisih, ki so ob upokojitvi izpolnjevali pogoje za starostno pokojnino po odloku o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev ter njihovih družin z dne 31; julija 1951 se šieje čas, ki so ga prebili po upokojitvi v delavnem razmerju po 1. maju 1945 za zvišanje pokojnine po 57. členu odloka o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev 1er njihovih družin.
8.	člen
V	zavarovanih primerih, ki so nastali pred 1. avgustom 1951, rešujejo pa se po 97. členu odloka o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev 1er njihovih družin z dne 31. julija 1951, se vzame za osnovo pri izračunavanju pokojnine ali rente osnova po 2. členu te odredbe.
V	zavarovanih primerih pa, ki nastanejo po 1. avgustu 1951, se vzame kot osnova povprečna plača zavarovanca po 1. avgustu 1951 pa do zavarovanega primera vse dotlej, dokler ne bo mogoče vzeti kot osnovo plačo v zadnjem letu pred upo-jiivijo.
9.	člen
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu, uporablja pa se od 1. avgusta dalje.
Prevedba pokojnin in rent se mora izvršiti najkasneje v šestih mesecih po. objavi te odredbe v Uradnem listu.
Koper, dne 14. avgusta 1951.
V. d. tajnika:	Podpredsednik:
Alfonz Dolher 1. r.	Dr. Stanko Kovačič 1. r.
Na temelju 57. člena Odloka o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev ter njihovih družin ž dne 31. julija 1951 izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
O IZPLAČEVANJU POKOJNIN STAROSTNIM UPOKOJENCEM ZA ČAS, KO SO V DELOVNEM RAZMERJU
Uživalcem starostnih pokojnin, ki po upokojitvi ostanejo v delovnem razmerju ali ponovno stopijo v delovno razmerje, se izplačuje pokojnina v višini 20 do 60 % priznane pokojnine. Odstotek znižanja
se določi glede na družbeno potrebo po zaposlitvi posameznih upokojencev in sicer za čas, dokler traja zaposlitev.
Uživalec starostne pokojnine in delodajalec sta dolžna javiti tako zaposlitev Zavodu za socialno zavarovanje v Kopru v treh dneh.
2.	člen
Višino odstotka starostne pokojnine po 1. členu določi poverjenik za delo pri Izvršilnem odboru Istrskega okrožnega ljudskega odbora na predlog Zavoda za socialno zavarovanje v Kopru po zaslišanju starostnega upokojenca in delodajalca. Odločba o tem se dostavi zavarovancu, delodajalcu in Zavodu za socialno zavarovanje v Kopru.
Zoper to odločbo je v 15 dneh po dostavitvi dovoljena pritožba na Izvršilni odbor Istrskega o-krožnega ljudskega odbora.
3.	člen
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu, uporablja pa se od 1. avgusta 1951 dalje.
Koper, dne 14. avgusta 1951.
V. d. tajnika:	Podpredsednik:
Alfonz Dolher 1. r.	Dr. Stanko Kovačič 1. r.
52.
Na podlagi drugega odstavka 30. člena Odloka o prejemkih oseb v delavnem in uslužbenskem razmerju in učencev v gospodarstvu z dne 31. julija 1951 izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
O POTNIH IN SELITVENIH STROŠKIH DELAVCEV, NAMEŠČENCEV IN USLUŽBENCEV
I.	Splošne določbe
1.	člen
Določbe te odredbe se nanašajo na delavce, nameščence in uslužbence javnih organov, njih zavodov in uradov; gospodarskih podjetij, ki so v upravi delovnih kolektivov; zadružnih in družbenih organizacij 1er njihovih zavodov in podjetij.
Kjer govori ta odredba o uslužbencih, je pod tem izrazom razumeti tudi nameščence.
2.	člen
Za službena potovanja izven službenega ali delovnega kraja, za selitev ob premestitvi iz enega kraja v drugega ter za ločeno življenje od rodbine pripada delavcem in uslužbencem povračilo stroškov po predpisih te odredbe.
3.	člen
Povračilo stroškov obsega praviloma dejanske stroške, ki jih ima delavec ali uslužbenec zaradi odhoda iz svojega službenega kraja in prebivanja izven njega, zaradi selitve ob premestitvi ali zaradi ločenega življenja od rodbine, kolikor so ti stroški neogibni.
II..	Povračilo za službena potovanja
4.	člen
0 potrebi službenega potovanja odloči in o tem izda nalog pristojni odredbodajalec (starešina enote), če Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora ne odloči drugače.
Službeno potovanje lahko traja za posamezni službeni opravek največ dva meseca.
Izjemoma sme trajati službeno potovanje več kakor dva meseca, toda samo po odobritvi predsednika Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
5.	člen
V	nalogu o službenem potovanju se mora navesti: ime in priimek delavca oziroma uslužbenca, njegov naziv in položaj, dan odhoda, po možnosti po tudi trajanje potovanja ter cilj potovanja, razen •če je ta cilj zaupne narave.
V	nujnih primerih se lahko izda nalog ustno, oziroma po telefonu ali z brzojavko. V takem primeru se pismeni nalog izda naknadno.
6.	člen
Delavcem in uslužbencem se za službeno potovanje povrnejo stroški za osebni prevoz in izplačajo dnevnice za druge potne stroške.
•
7.	člen
Osebe, ki so odrejene za službeno potovanje, imajo pravico potovati s prevoznim sredstvom, in s.cer:
1.	v prvem razredu brzega vlaka — uslužbenci
I.	vrste, za katere to izrecno odredi pr .stojni odredbodajalec v nalogu za službena potovanja; sicer imajo pravico do drugega razreda brzega ali prvega razreda potniškega vlaka oziroma do prvega razreda na ladji;
2.	v drugem razredu brzega oziroma potniškega vlaka ah v prvem razredu na ladji — delavci, ki so razvrščeni v VII. in VIII. skupino in uslužbenci
II.	in HI. vrste;
3.	v tretjem razredu brzega oziroma potniškega vlaka ali v drugem razredu na ladji — drugi delavci in vajenci oziroma uslužbenci.
Pravico do železniškega spalnega voza imajo:
a)	uslužbenci I. vrste;
b)	uslužbenci in delavci, ki morajo po prihodu v določeni kraj brez poprejšnjega počitka takoj začeti z zaupanim jim službenim opravkom, če pristojni poverjenik okrožnega ali okrajnega ljudskega odbora, pri podjetjih, ki so pod upravo delovnih kolektivov, pa predsednik upravnega odbora, to navede v nalogu za službeno potovanje.
Odstopki od določb prejšnjih odstavkov so dopustni samo glede delavcev in uslužbencev, ki potujejo v tujino, vendar le z dovoljenjem predsednika Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Honorarnim uslužbencem, ki jim je honorarna služba glavni poklic, se določi razred vlaka oziro-
ma na ladji in pa pravica do železniškega spalnega voza po višini dnevnice.
Pristojni odredbodajalec lahko odredi tudi potovanje z lei atom;, če službeni opravek to zahteva.
8.	člen
Za službena potovanja pripadajo tele dnevnice:
1.	uslužbencem prve vrste......... 700 din
2.	delavcem; ki so razvrščeni v VII. in
VIII. skupino in uslužbencem II. vrste 600 din
3.	drugim delavcem in vajencem oziroma uslužbencem ................. 500 din
Honorarnim uslužbencem, ki jim je honorarna služba glavni poklic, se dnevnica določi po višini honorarja in znaša:
t. za uslužbence s honorarjem nad 32.000 din 700 dinarjev;
2.	za uslužbence s honorarjem nad 15.000 do
32.000	dinarjev 600 dinarjev;
3.	za uslužbence s honorarjem do 15.000 dinarjev 500 dinarjev.
V sorazmerju s povečanjem oziroma znižanjem prodajnih cen za hrano in prenočišče v gostinstvu lahko predsednik Izvršilnega odbora Istrskega o-krožnega ljudskega odbora poveča oziroma zmanjša zgoraj navedene zneske dnevnic, prav tako pa lahko določi posamezne kraje, v katerih dobijo osebe, ki so na službenem potovanju, večjo ah manjšo dnevnico od navedenih, pri čemer določi tudi vrednost povečanja oziroma zmanjšanja za vsak posamezen tak kraj.
Za službena potovanja v mejah okraja zmanjša pristojni odredbodajalec dnevnice iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena po presoji konkretnega primera, in sicer: uslužbencem 1. vrste do 30 %, delavcem, razvrščenim v VII. in VIII. skupino, oziroma uslužbencem II. vrste do 25 %, delavcem, razvrščenim do VII. skupine m vajencem oziroma uslužbencem III. in IV. vrste pa do 20 %. Za ta potovanja lahko določi pristojni odredbodajalec namesto dnevnic pavšalno povlačilo, ki pa ne sme presegati 75 % dnevnic, ki bi sicer šle delavcu ali vajencu oziroma uslužbencu glede na čas, ko je bil na službenem potovanju.
Pripravniku gTe dnevnica po nazivu, za katerega se pripravlja.
9.	člen
Delavcem in uslužbencem pripada dodatek za delo na terenu po posebnih predpisih..
10.	člen
Pri sklicanju kolegialnih teles, ustanovljenih po veljavnih predpisih, ali pri sklicanju konferenc voditeljev in podobno, kakor tudi pri pošiljanju važnejših komisij za opravljanje posebnih zaupanih nalog lahko predsednik Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora z odločbo predpiše višino povračila za tako potovanje, in sicer bodisi splošno (pri sklicanju kolegialnih teles), bodisi j)o-sebei za vsak. primer, upoštevaje oii tem dejanske stroške, ki jih imajo take osebe.
11.	člen
Pri določitvi višine povračila za stroške za službena potovanja mora pristojni odredbodajalec preiskati in ugotoviti:
1.	katero prometno zvezo in katera prometna sredstva je delavec oziroma uslužbenec uporabil pri službenem potovanju;
2.	ali je delavec oziroma uslužbenec pri službenem opravku — ne pa zase osebno — imel kaj izdatkov in koliko;
3.	ali je bilo delavcu oziroma uslužbencu zagotovljeno prenočišče ali prehrana in po kakšni ceni (v primerih po 4. odstavku 8. člena), kakor tudi, ali je prebival v kraju, kjer živi njegova rodbina (povračilo zaradi ločenega življenja od rodbine);
4.	kako daleč je potoval delavec oziroma u-služjjenec in ali so bili s tem v zvezi stroški potrebni;
5.	ali je imel službeni potnik večje stroške zaradi tega, ker je na poti zbolel, kje je bil med tem časom, koliko so dejansko znašali ti stroški in ali so upravičeni;
6.	ali je službeni potnik brez upravičenega razloga prekinil potovanje in koliko časa bi bil dejansko rabil za pot, oziroma ali je racionalno izkoristil čas, ki mu je bil na razpolago;
7.	ali je službeni potnik za isti opravek potoval z osebami, ki imajo pravico do višjega razreda na vlaku, oziroma na ladji, tako da je tudi on kupil vozni listek za višji razred; v takem primeru se mu ta razlika prizna;
8.	ali je moral na poti uporabiti kako drugo prometno sredstvo razen železnice, ladje ali avtobusa na stalni avtobusni progi in koliko znašajo dejansko ti stroški.
Pristojni odredbodajalec izda odločbo, ko oceni vse okoliščine posameznega primera.
12.	člen
Če so stroški znašali več kot povračilo, ki je določeno s to odredbo, in če Se ugotovi, da so bili večji stroški nujni in upravičeni, lahko predsednik Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora na podlagi predloženih dokazov prizna tudi večje povračilo.
13.	Člen
Osebam na službenem potovanju pripada cela dnevnica za vsakih 24 ur službenega potovanja in pa za ostanek časa nad 16 ur. Za ostanek časa od 8 do 16 ur jim pripada pol dnevnice.
14.	člen
Če so zasebniki dolžni, da po veljavnih pred-piših trpijo stroške za pot uradnih oseb, se določi povračilo po predpisih te odredbe, kolikor za to ni posebnih predpisov.
V takih primerih se mora popreje položiti kavcijo v (približno enakem znesku, kot je določeno za povračilo stroškov.
111.	Povračilo selitvenih stroškov
15.	člen
Delavcu oziroma uslužbencu, ki je premeščen v drug službeni oziroma delavni kraj, ali ki se nastavi v službo izven svojega prebivališča, pripada ne glede na oddaljenost povračilo za dejanske stroške, ki jih je imel s selitvijo.
Povračilo za selitvene stroške pripada tudi:
a)	delavcem oziroma uslužbencem po upokojitvi, in sicer od kraja upokojitve do kraja novega prebivališča;
b)	upokojencem, ki se reakiivirajo, in sicer od njihovega prebivališča do službenega kraja, in
c)	rodbinam umrlih delavcem oziroma uslužbencev, in sicer od njihovega prebivališča ob času smrti delavca oziroma uslužbenca do kraja, kjer se rodbina naseli.
Osebe iz točke a) ih c) tega člena izgubijo pravico do povračila selitvenih stroškov, če se he preselijo v 6 mesecih, računajoč od dneva razrešitve ali upokojitve delavca oziroma uslužbenca, oziroma od dneva delavčeve ali ušlužbenčeve šnifti.
»
16.	Člen
Povračilo za selitev se izplača za dejanske stroške za prevoz pohištva do novega službenega kraja oziroma prebivališča.
Pri selitvi'po železnici ali z ladjo pripada povračilo za prevoz po predloženem tovornem listu, za prtljago pa po tarifi za brzovozne pošiljke.
Za pakiranje in razpakiranje pohištva, za nakladanje, prekladanje in razkladanje, kakor tudi za prevoz do postaje in obratno pripada delavcu oziroma uslužbencu povračilo po deločenih cenah, predpisanih od pristojnega organa za vsako od teli storitev.
Za rodbinske člane pripada enako povračilo za osebni prevoz, kakor za samega delavca oziroma uslužbenca.
Za rodbinske člane se pò tej odredbi štejejo vse osebe, ki živijo z delavcem oziroma uslužbencem v skupnem gospodinjstvu in ki jih on dejansko vzdržuje.
17.	Člen
Delavec oziroma uslužbenec, ki se zaradi premestitve seli iz enega kraja v drugega, mora paziti, da se stroški pri selitvi znižajo na najnižjo mero oziroma stroške, ki so zares neogibni. Za opravičilo Svojih izdatkov mora delavec oziroma uslužbenec pribaviti verodostojna potrdila in dokaze o tem, da so plačane storitve v zvezi s pakiranjem, nakladanjem in podobno zmerne, da je zares imel pohištvo v teži, za katero zahteva povračilo, da bi pristojni odredbodajalec mogel na podlagi tega izdati pravilno Odločbo o višini povračila, ki naj se mu prizna.
18.	cleri
Pri odmeri višine povračila selitvenih stroškov se mora pristojni odredbodajalec ravnati po določbah 3. člena te odredbe.
Zaradi tega mora preiskati in presoditi:
j ali se je delavec oziroma uslužbenec ravnal po Í7. členu te odredbe;
2.	ali so bila za selitev uporabljena cenejša prevozna sredstva — železnica ali ladja — ali pa je bilo potrebno, da se uporabijo druga prevozna sredstva;
3.	ali se je selitev opravila naenkrat in če se ni, ali so bili za io opravičeni razlogi;
4.	ali je delavec oziroma uslužbenec zares
imel pohištvo v teži, ki jo je prijavil, oziroma preselil, in	, j,	; J., J , \j I
5.	koliko znašajo stroški za pakiranje, nakladanje in podobno in ali so upravičeni.
Višina povračila se določi na podlagi potrdil in dokazov, ki jin predloži, delavec oziroma nameščenec. Vendar lahko pristojni odredbodajalec zan-ieva od prediožilca računa tudi še druga dokazila, ali na kak drug način preizkusi vse ah posamezne postavke predloženega računa, če misli, da je to potrebno.	j
19.	člen
Delavcu oziroma uslužbencu, ki se z rodbino seli v nov službeni kraj, pripada razen povračila selitvenih stroškov tudi še znes'ek v višini do polovice temeljne plače, kar je odvisno od števila rodbinskih članov in drugih okoliščin. Višino tega zneska določi po svoji presoji pristojni odredbodajalec.
Delavcem oziroma uslužbencem, ki nimajo rodbine, pripada poleg povračila za selitev pohištva tudi dnevnica za dejanski čas potovanja ob odhodu na noyo službo.
IV.	Povračilo za službena potovanja in seiitve
v tujino
20.	člen
Dnevnica za službena potovanja v tujino pripada delavcu ali uslužbencu od ure odhoda do ure povratka s službenega potovanja. Pripada mu dnevnica, ki je določena za tisto državo, v katero potuje, če prihaja iz tujine v Istrsko okrožje pa dnevnica, ki je določena za tisto državo, iz katere prihaja. Če se' upravičeno mudi več kakor 24 ur v kaki drugi tuji državi ali doma, mu za ves ta čas pripada dnevnica te države.
21.	člen
Za službeno potovanje v tujino izda potni nalog tajnik Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Višino dnevnice in drugih povračil za službena potovanja in selitve v tujino ter natančnejše določbe o tem predpiše predsednik Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
22.	člen
Za stalna kurirska potovanja na določenih kurirskih linijah lahko predsednik Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora namesto dnevnic in drugih jxmacil določi pavšalno povračilo, pri čemer mora gledati, da je tako določeno povračilo v skladu s predpisi te odredbe.
V.	Povračilo zaradi ločenega življenja
23.	člen
Premeščenemu delavcu oziroma uslužbencu, ki vzdržuje rodbino, pa v novem delavnem Kraju ne more odbiti stanovanja za svojo družino,-pripada povračilo za stroške, ki jih ima zaradi ločenega življenja. Pravico do tega povračila imajo tudi osebe, ki so sprejete v službo, če živi njmova rodbina v drugem kraju. Pravico do povračila doKaže prizadeti s potrdilom pristojnega urada, da m mogel dobili stanovanja.
lo povračilo pripada sprejetim delavcem samo tedaj, če imajo posebne kvalifikacije in če je pravica do povračila posebej določena v delovni pogodbi.	,	.. Ì ; i „d
Povračilo znaša 3000 do 5000 dinarjev mesečno in se izplačuje od dneva nastopa službe pa do konca meseca, v katerem je delavcu ah uslužbencu dodeljeno stanovanje. Ce predloži zahtevo za določitev tega povračila več kot mesec dni po nastopu službe, mu pripada povračilo od dneva predložitve zahteve.
Dodelitev stanovanja mora delavec oziroma uslužbenec takoj prijaviti pristojnemu odredbodajalcu.	;	,	!
Višino povračila določi pristojni odredbodajalec, pri čemer mora gledati, da zajame povračilo delavčeve ali uslužbenčeve dejanske stroške.
Če dejanski stroški presegajo znesek 5000 dinarjev lahko predsednik izvršilnega odbora istrskega okrožnega ljudskega odbora v upravičenih primerih določi večje povračilo.
24.	člen
Delavcu ali uslužbencu, ki dobi stanovanje s pogojem, da prejšnjemu stanovalcu povrne selitvene stroške, se povrnejo tudi ti stroški.
25.	člen
Delavcem, nameščencem in uslužbencem ' se sme priznati povračilo dnevnih prevoznih stroškov za prihajanje na delo in vračanje z dela.
Pogoje za povračilo iz prednjega odstavka določi Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
26.	člen
Določbe o povračilu za ločeno življenje se uporabljajo tudi, če je delavec ali uslužbenec začasno poslan na delo v drugi kraj, kolikor traja to delo več kot mesec dni. Če traja to delo manj kakor mesec dni, se ujDorabijo določbe o povračilu za službena potovanja.
•	27. člen
Če je delavec ali uslužbenec, ki prejema povračilo za ločeno življenje, poslan na službeno potovanje, ki traja več kakor 30 dni, se mu po 30 dneh bivanja izven službenega kraja pa do konca potovanja zmanjša povračilo na dejanski znesek stroškov.	■ i j
Delavcu ali uslužbencu, ki je na letnem dopustu, se ne zmanjša povračilo za stroške ločenega življenja.
VI.	Določbe o disciplinski odgovornosti
28.	člen
Zaradi pravilnega. izvajanja predpisov ie odredbe kontrolirajo poverjeništva, kakor tudi operativno upravna'vodstva delo podrejenih zavodov in podjetij v zvezi z izdatki za službena potovanja, zlasti glede določanja višine povračila in kličejo na odgovor odredbodajalce in delavce ter uslužbence za vsako kršitev predpisov te odredbe.
- - --
29.	člen
Odredbodajalec in delavec ali uslužbenec, ki ravnajo v nasprotju s predpisi te odredbe so disciplinsko odgovorni, zlasti v sledečih primerih:
1.	če odredbodajalec določi večje povračilo stroškov, kakor pa so dejanski stroški, oziroma če prizna povračilo stroškov, ki niso bili nujni';
2.	če starešina odredi službeno potovanje brez dejanske potrebe;
3.	če se v računu navedejo netočni podatki o stroških ali predložijo dokazi oziroma potrdila, ki se ne ujemajo z dejanskim stanjem;
4.	če se ugotovi, da je delavec ali uslužbenec pri selitvi pehal tudi pohištvo, ki ni njegovo;
5.	če delavec ali uslužbenec ne prijavi takoj, ko je dobil stanovanje in zahteva povračilo po 23. členu te odredbe;
6.	če delavec ali uslužbenec brez upravičenega razloga prekine službeno potovanje ali če ne racionalno izrabi razpoložljivi čas med bivanjem v drugem kraju;
7	če ostane na poti dalje, kakor pa je dejansko potrebno.
VII.	Druge določbe
30.	člen
Delavcu ali uslužbencu, določenemu za službeno ¡potovanje, se po njegovi zahtevi lahko da akontacija.
Akontac ja se lahko da tudi pri selitvi.
31.	člen
Delavec ali uslužbenec, ki ni zadovoljen z odločbo o določitvi povračila stroškov, ima pravico do pritožbe.
Pritožba se vloži neposredno pri višjem starešini oziroma organu v 15 dneh cd dneva vročitve odločbe, oziroma od dneva izplačila računa.
VIII.	Prehodne in končne določbe
32.	člen
Potovanja in selitve, ki niso bile končane 31. julija 1951, se obračunajo po tej odredbi.
33.	člen
Z uveljavitvijo te odredbe prenehajo veljati vsi prejšnji predpisi o povračilu potnih in selitvenih stroškov javnih uslužbencev in delavcev.
34.	člen
Navodila za izvajanje te odredbe izda predsednik Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
35.	člen
Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu.
Koper, dne 14. avgusta 1951.
V. d. tajnika:	Podpredsednik:
Alfonz Dolher, 1. r.	dr. Stanko Kovačič 1. r.
53.
Na podlagi 30, člena odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 14. novembra 1948 o stanovanjskih in poslovnih prostorih izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
O NAJEMNINAH STANOVANJSKIH PROSTOROV
1.	člen
Najemnina stanovanjskih prostorov se določi s pogodbo med najemnikom in najemodajalcem (lastnikom ali upraviteljem stanovanjskega poslopja oz. javnim organom, ki poslopje upravljal. V najemnini so obseženi stroški, ki so vezani z upravljanjem in vzdrževanjem stanovanjskih zgradb oziroma stanovanj. Med te stroške soadajo: stroški tekočih po-oravil ,stroški čiščenja dimnikov, stopnišč, skupn h hodnikov, odvažanja smeti, stroški za razsvetljavo skupnih prostorov, za uporabo vode, v kolikor gre za čiščenje skupnih prostorov, stroški zavarovalnin za zgradbe, amortizacija zgradb, stroški uprave zgradb in podobno.
V znesku najemnin ie vračunana tudi najemnina za uporabo kleti, drvarnice in podstrešja.
2.	člen
Pri določanju najemnin po pogodbi med najemnikom in najemodajalcem se upošteva:
al udobnost in prakEčna ureditev stanovanjskih prostorov;
b)	velikost stanovanja, merjena po številu stanovanjskih prostorov in koristni stanovanjski površini.
3.	člen
Stanovanja se glede na udobnost in praktično ured'to. v kategorizirajo kakor sledi:
a)	v srednjo kategorijo se štejejo stanovanja srednje udobnosti, ki obsegajo praviloma stanovanja s oarketnim ali drugim boljšim podom, z lastnim straniščem, z vodno napeljavo v kuhinji in z drugimi srednje udobnimi napravami;
b)	v višjo kategorijo se štejejo* stanovanja večje udobnosti, ki obsegajo praviloma stanovanja z moderno in praktično razDoreditvijo prostorov, z moderno kopalnico, z boljšim parketnim ali drugim več vrednim podom, z modernimi instalacijami in podobno;
c)	v nižjo kategorijo se štejejo stanovanja, ki
obsegajo praviloma stanovanja z zastarelo in pomanjkljivo ureditvijo prostorov, s slabš:m podom in podobno;	" !
d)	izven kategorije se štejejo stanovanja, ki ne ustrezajo osnovnim stanovanjskim zahtevam, ker nimajo lastnega stranišča, lastne vodne instalacije m podobno. Sem spadajo tudi stanovanja v podstrešjih in v lesenih provizorijih, ki niso dovolj izolirana proti temperaturnim razlikam, kot tudi kletna stanovanja in ostala, ki so provizoričnega značaja.
4.	člen
Velikost stanovanja se meri po številu stanovanjskih prostorov in po koristni stanovanjski površini. Predsobe, pritikline in podobni prostori se ne štejejo za stanovanjske prostore v smislu te odredbe.
Za koristno stanovanjsko površino je smatrati površino stanovanja brez prostorov, ki so po svojem značaju namenjeni skupni uporabi stanovalcev kakor stopnice, skupni hodniki in podobno.
5.	člen
Glede na kategorijo stanovanja se mesečna najemnina določa sporazumno med strankami v okviru sledečih zneskov:
1.	enosobno stanovanje s kuhinjo in pritiklinami ...................od din 400 do din 800
2.	dvosobno stanovanje s kuhinjo in pritiklinami ...................od din 600 do din 1 .'>00
3.	trisobno stanovanje s kuhinjo in pritiklinami 	od din 900 do din 2000
4.	štiri- in večsobna stanovanje s kuhinjo in pritiklinami ..............od din 1300 dalje
Mesečna najemnina oziroma podnajemnina za posamezne stanovanjske prostore znaša od 200 do 600 din, upoštevajoč smiselno določbe 3. člena te odredbe.
Za stanovanja in za posamezne stanovanjske prostore izven kategorije se določi najemnina, ki je do 50 % nižja od najnižjih zneskov iz prednjih dveh odstavkov.
Gornje najemnine se nanašajo na neopremljena stanovanja oziroma stanovanjske prostore. Od-mena za opremo in podobno se določi sporazumno rped strankami.
Najemna pogodba mora biti sklenjena pismeno na predpisanem obrazcu.
6.	člen
Če se stranki ne moreta sporazumeti o višini najemnine, določi najemnino na zahtevo ene izmed strank pristojni stanovanjski organ prve stopnje.
Ta organ mora izdati odločbo o določitvi najemnine v 8 dneh.
Stranka, ki z rešitvijo stanovanjskega organa prve stopnje _ni zadovoljna, se sme v treh dneh pritožiti na pristojni stanovanjski organ druge stopnje. Pritožbe se vlagajo «pri stanovanjskem organu prve stopnje, ki jih s spisom in s svojim mnenjem dostavi pristojnemu stanovanjskemu organu druge stopnje. Pritožba n:ma odložilne moči.
7.	člen
Podrobnejša navodila za izvajanje te odredbe izda Svet za gradnje, komunalne zadeve in promet Istrskega okrožnega ljudskega odbora,
8.	člen
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu, uporablja pa se od 1. avgusta 1951 dalje. Z. uveljavitvijo te odredbe prenehajo veljati predpisi, ki nasprotujejo tej odredbi.
Koper, dne 14. avgusta 1951.
V. d. tajnika:	Podpredsednik:
Alfonz Dolher 1. r.	Dr. Stanko Kovačič 1. r.
54.
Na podlagi 1. člena odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947 o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva ter v zvezi s 110. členom odloka o kmetijskih zadrugah izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
O IZGRADN11 INVESTICIJSKIH OBJEKTOV ' 'KMEČKIH DELOVNIH ZADRUG IN O OPROSTITVI KMEČKIH DELOVNIH ZADRUG OD INVESTICIJSKIH DOLGOV
1.	člen
Za izgradnjo investicijskih objektov kmečkih delovnih zadrug služijo poleg lastnih sredstev zadrug tudi sredstva, ki jih v ta namen dodeljuje ljudska oblast iz svojega proračuna preko skladov za mehanizacijo in investicijsko graditev zadružnega kmetijstva.
2.	člen
Skladno s prednjim členom se kmečke delovne zadruge opraščajo obveznosti, nastalih iz investicijskih kreditov, katere so prejele od Istrske banke za gradnjo investicijskih objektov (gradbenih in melioraciskih objektov, strojmh naprav, opreme in dolgoletnih nasadov).
Obveznosti glede teh kreditov bo uredila ljudska oblast preko skladov za mehanizacijo in investicijsko graditev zadružnega kmeEjstva.
3.	člen
Investicijski objekti (prvi odstavek 2. člena), ki So jih kmečke delovne zadruge zgradile iz investicijskih kreditov. Tak or tudi investicijski objekti, ki bodo zgrajeni iz proračunskih sredstev preko skladov za mehanvacijo in investicijsko graditev zadružnega kmetijstva, se predaio kot splošno ljudsko premoženje kmečkim delovnim .zadrugam v trajno uporabo.
4.	člen
Kmečke delovne zadruge morajo v smislu 135. člena odloka o kmetijskih zadrugah vplačevati v sklad za mehanizacijo in investicijsko graditev zadružnega kmetijstva amortizacijske kvote za investicijske objekte, ki so jim Tročem v trajno uporabo
Sredstva, ki se stekajo z vplačevanjem amor-
tizacijskih kvot, uporabi sklad za mehanizacijo in investicijsko graditev zadružnega kmetijstva za neve investicije v kmečke delovne zadruge.
5.	člen
Predpisi te odredbe ne veljajo za investicijske kredite, ki so bili odobreni kmečkim delovnim zadrugam za nabavo živine in drobnih investicijskih sredstev kakor tudi za šolanje kadrov.
Zadruge bodo vračale te kredite Istrski banki po pogojih, pod katerimi so jih prejele.
6.	člen
Podrobne predpise za izvajanje te odredbe bo izdal poverjenik za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora v sporazumu s predsednikom Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
7.	člen
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu, glede oprostitve kmečkih delovnih zadrug od investicijskih dolgov pa se uporablja od 1. januarja 1951 dalje.
Koper, dne 20. avgusta 1951.
V. d. tajnika:	Podpredsednik:
Alfonz Dolher 1. r	Dr. Stanko Kovačič I r
55.
Na podlagi 1. člena odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947 o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
O IZDAIANJU DOVOL1EN1 ZA IZVOZNE IN UVOZNE POSLE
1.	člen
Z uvozom in izvozom se smejo pečati gospodarska podjetja, ki dobijo posebno dovoljenje za opravljanje izvoznih in uvoznih poslov. To dovoljenje izda Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
2.	člen
Dovoljenje za opravljanje izvoznih in uvoznih poslov se lahko izda samo gospodarskim podjetjem, ki izpolnjujejo tele pogoje:
1.	da imajo primerno organizacijo za opravljanje izvoznih in uvoznih poslov;
2.	da imajo strokovni komercialni kader, ki pozna tehniko zunanje trgovine, devizne in druge pozitivne predpise, režim zunanje trgovine tujih držav ter tehniko plačevanja in vnovčevanja in ki je sposoben za samostojno nagajanje in sklepanje kupnih in prodajnih pogodb doma in v tujini in ki dobro obvlada nekatere tuje jezike.
3.	člen
Prošnja za izdajo dovoljenja za izvozne in u-vozne posle mora poleg podatkov iz 2. člena te odredbe obsegati še tele podatke:
Í. natančno ime (firmo) in sedež,
2.	natančen naslov, poštni predal, brzojavni naslov in glavne telefonske številke;
3.	pri katerem organu in pod katero Številko je regstrirano podjetje in kje je to objavljeno;
4.	vrsto podjetja po poslovnem predletu (na primer proizvajalno, trgovsko);
5.	kdo je pristojni organ gospodarske uprave podjetja;
6.	poslovni predmet;
7.	seznam predmetov, ki se nameravajo izvažati in uvažati;
8.	ime in priimek in natančen naslov voditelja podjetja.
4.	člen
Prošnjo za izdajo dovoljenja za izvozne in u-vo7ne posle s potrebnimi obrazložitvami je treba vložiti pri Poverjeništvu za zunanjo trgovino Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
5.	člen
Podjetje, ki dobi dovoljenje za izvozne in uvozne Dosle, se vpiše po uradni dolžnosti v register oodiefij, ki se smejo ukvarjati z izvozom in uvozom. Register se vodi pri Poverjeništvu za zunanjo trgovino Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
6.	člen
Podjetja, ki imajo dovoljenje za opravljanje izvoznih in uvoznih poslov in so po 5, členu te odredbe registrirana pri Poverieništvu za zunanjo trgovino Istrskega okrožnega ljudskega odbora, morato obveščati to poverjeništvo o vseh spremembah И se nanašajo na podatke iz 2. in 3. člena te odredbe.
7.	člen
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu.
Koper, dne 14. avgusta 1951.
V. d. tajnika:	Podpredsednik:
Alfonz Dolher ¡I. r.	Dr. Stanko Kovačič 1. r.
56.
Na podlagi 1. člena Odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947 o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva in v zvezi s
1.	in 5. členom odloka o prosti prodaji blaga široke potrošnje in določanju cen za blago široke potrošnje z dne 30. julija 1951 izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
O ZAMENJAVI TOČK ZA NAKUP INDUSTRIJSKEGA BLAGA
1.	člen
V Istrskem okrožju se točke za nakup industrijskega blaga za leto 1951 zamenjajo v ustrezne denarne vsote jv razmerju din 50 za eno točko.
2.	člen
Zamenjavo izvedejo preko krajevnih ljudskih odborov filiale Istrske banke najkasneje do vključno 25. avgusta 1951. Po tem roku točke za nakup industrijskega blaga zapadejo in jih banka ne more zamenjati.
3.	člen
Finančna sredstva za pokritje vnovčenih točk se črpajo iz dosedanjega salda regresnega fonda, odnosno iz fonda pozitivnih razlik v cenah, nastalih pri inventuri.
4.	člen
Ta odredba stopf v veljavo z dnem objave.
Koper, dne 14. avgusta 1951.
V. d. Jajnika:	Podpredsednik:
Alfonz Dolher 1. r.	Dr. Stanko Kovačič 1. r.
57.
Na podlagi 5. člena Odloka o plačah osebja v trgovini na debelo in na drobno z dne 31. julija 1951 izdaja svet za blagovni promet, turizem in gostinstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora v soglasju s poverjenikom za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODLOČBO
O POVPREČNIH TRGOVSKIH STROŠKIH IN POVPREČNEM ODSTOTKU FONDA PLAČ ZA TRGOVINO NA DROBNO
1.	Določijo se naslednji povprečni trgovski stroški:
zá okraj Koper 5,2% od prometa;
za okraj Buje 7,9% od prometa.
2.	Določi se naslednji povprečni odstotek fonda plač:
za okraj Koper 50% od trgovskih stroškov;
za okraj Buje 45% od trgovskih stroškov.
3.	Na podlagi povprečnega odstotka trgovskih stroškov in odstotka fonda plač, določenega za posamezni bkraj, dotoči poverjenik za trgovino
okrajnega ljudskega odbora ,v sporazumu s poverjenikom za finance okrajnega ljudskega odbora odstotek individualnih trgovskih stroškov in individualni odstotek fonda pjač za vsako trgovsko podjetje na drobno.
4.	Za posamezno podjetje se lahko odredi na podlagi planiranega blagovnega prometa v šji ali nižji odstotek individualnih trgovskih stroškov, vendar ne sme biti odstotek stroškov za vsa podjetja vokraju višji od povprečng določenega odstotka za okraj.
Za posamezna podjetja se na osnovi njihovih planiranih trgovskih stroškov lahko določi višji ali nižji odstotek fonda plač od povprečnega odstotka določenega za okraj, vendar odstotek za vsa podjetja v okraju ne sme biti višji od povprečnega odstotka, določenega za' ta okraj.
5.	Individualni stroški se določajo za posamezna podjetja v odstotku od planiranega blagovnega prometa na drobno na podlagi prekontrokranih podatkov o dejanskih stroških trgovine preteklega razdobja in ob upoštevanju možnosti znižanja glede na izboljšanje organizacije dela v podjetju in povečanja blagovnega prometa.
6.	Individualni odstotek fonda plač za posamezna podjetja se določa od njegovih individualno določenih trgovskih stroškov na podlagi btto plač zaposlenih (plača in priscevek za socialno zavarovanje), upoštevajoč pri tem možnost znižanja števila zaposlenega osebja.
7.	Individualne trgovske stroške obračunava podjetje mesečno na podlaqi določenega odstotka individualnih stroškov od prometa na drobno.
S prometom na drobno se razume promet opravljen preko poslovalnic v gotovini ali z virmanom. Za promet na drobno se ne Šteje medfr-govski promet (.promet med trgovskimi podjetji na drobno) z izjemo prometa s kmetijskimi zadrugami, od katerega obračunavajo trgovska podjetja na drobno 25% od določenega odstotka individualno določenih trnovskih stroškov. Ostalih 75% prizna podjetje kmetijski zadrugi.
Če ie znesek individualnih trgovskih stroškov, ki se dobi z obračunom na orednii način, manjši od ustvarjenih rabatov in marž, nlačajo Pozitivno razliko trgovska podjetja v proračun pristojnega organa.
8.	Če so dejanski stroški nabave in Prodaje trgovskega podjetja ntžii od individualnih stroškov nabave in prodaje, predstavlja razlika prihranek na individualnih stroških nabave in prodaje
Trgovska podjetja obračunavajo v fond nlač 60% doseženega prihranka na individualnih stroških nabave in prodaje.
Ostalih 40% doseženega prihranka, gre v dobiček podjetja.
Obračun in razdelitev prihranka se izvrši vsak mesec.
9.	Fond plač podjetja se obračunava na podlagi določenega odstotka fonda plač od zneska individualnih trgovskih stroškov, obračunanih po
7.	točki te odločbe.
10.	Če so dejanski stroški nabave in prodaje večji od individualnih stroškov nabave in prodaje, ugotovljenih po 7. točki te odločbe, se prekora-
čenje krije iz fonda plač na ia način, da se za prekoračeni znesek zniža fond plač.
11.	Povprečni odstotek stroškov in povprečni odstotek fonda plač, določen za okraj, se ne nanaša na trgovsko maržo kmetijskih zadrug in na podjetja invalidskih organizacij.
Kmetijske zadruge krijejo do nadalnje odločbe svoje trgovske stroške iz razlike med nabavno in prodajno ceno, podjetja invalidskih organizacij pa iz rabatov.
12.	Ta odločba velja z. dnem objave v Uradnem listu in se uporablja od 1. avgusta 195t.
V«
■r~
Koper, dne 16. avgusta 1951.
Predsednik sveta za blagovni promet Istrskega okrožnega ljudskega odbora
Mario Klun 1. r.
Na podlagi 1. člena- odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947 o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva, izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODLOK
O PROMETU Z ALKOHOLNIMI PIJAČAMI
1.	člen
Alkoholne pijače se prodajajo prosto po cenah, ki ustrezajo trgu. Od ¡prometa alkoholnih pijač se pobira prispevek za splošne družbene potrebe po predpisih tega odloka. Za plačilo prispevka je odgovoren pridelovalec oziroma proizvajalec, plača pa ga kupec.
2.	člen
Prispevek znaša za vino 20 dinarjev od litra, za žganje 50 dinarjev od litra.
3.	člen
Sjoglašam!
Poverjenik za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora
Jure Makovac 1. r.
s«
6.	člen
Pridelovalci in proizvajalci vina so dolžni prijaviti do 1. novembra vse pridelane količine vina svojemu krajevnemu (mestnemu) ljudskemu odboru
Proizvajalci žganja so dolžni sproti prijaviti svojemu krajevnemu (mestnemu) ljudskemu odboru proizvedene količine žganja.
7.	člen
Do 1. septembra vsakega leta mora krajevni (mestni) ljudski odbor izvršiti obračun med prijavljenimi količinami vina 1er količinami priznanimi za domačo potrošnjo in prodanimi s spremnicami. V istem roku izterja krajevni (mestni) ljudski odbor prispevek za razliko vina 'in žganja, ki se ugotovi z obračunom.
8.	člen
Od prometa z likerji in kremami plača proizvajalec sledeči prispevek za splošne družbene potrebe:
1.	za likerje in kreme I. kategorije
2.	za likerje in kreme II. kategorije
3.	za likerje in kreme lil. kategorije
4.	ostale alkoholne pijače
9.	člen
Svet za blagovni promet Istrskega okrožnega ljudskega odbora določi, v katero kategorijo spadajo posamezne vrste likerjev in krem.
10.	člen
Kdor ne prijavi pravočasno ali prijavi manjše količine pridelanega oziroma proizvedenega vina in žganja ali da napačne podatke, se kaznuje zaradi prekrška z denarno kaznijo do 15.000 din.
Kdor prenaša ali prevaža brez spremnice vino ali žganje v nasprotju s predpisi 3. člena tega odloka, se kaznuje zaradi prekrška z denarno kaznijo do dvakratnega zneska utajenega prispevka.
Kazni za te prekrške izreka izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora po predpisih odloka o prekrških z dne 18. julija 1949.
350 din 300 din 270 din 100 din
Za prenos vina in žganja mora prenašalec imeti spremnico za vse količine vina, ki se prenašajo ali prevažajo. Krajevni (mestni) ljudski odbor ne sme izdati spremnice, če ni plačan prispevek iz 2. člena.
4.	člen
Količine vina do 10 litrov in. žganja do 2 litrov se lahko prenašajo brez spremnice.
5.	člen
Za potrošnjo v družini proizvajalca se odobrava 250 litrov vina za vsako osebo staro nad 15 let in do 8 litrov žganja za vsako osebo staro nad 16 let, brez plaćanja prispevka po 2. členu tega odloka.
Če se ,te količine prodajo, se dudi od njih plača prispevek po predpisih tega odloka.
11.	člen
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora bo izdal po potrebi podrobnejše predpise za izvajanje tega odloka.
Poverjenik za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora bo izdal pravilnik in predpisal obrazce za promet z alkoholnimi pijačami.
12.	člen
Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu.
Koper, dne 15. avgusta 1951.
V. d. tajnika:	Podpredsednik:
Alfonz Dolher 1. r.	dr. Stanko Kovačič L r.
59.
Na podlagi 1. člena odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947 o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva, izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
O DODELITVI STIMULACIJSKIH BONOV KMEČKIM DELOVNIM ZADRUGAM
1.	člen
Kmečke delovne zadruge, ki prodajajo svoje pridelke {povrtnino, sadje, vino) pooblaščenim odkupnim podjetjem ,po dnevnih tržnih cenah, prejmejo od teh podjetij ob prodaji stimulacijske bone v višini 30% vrednosti prodanih pridelkov. S temi boni kupujejo kmečke delovne zadruge industrijske in prehrambene proizvode v trgovskih podjetjih Istrskega okrožja s 65% popustom.
2.	člen
Tistim kmečkim delovnim zadrugam, ki ne razpolagajo s tržnimi viški svojih pridelkov, dodeli poverjeništvo za trgovino in preskrbo okrajnega ljudskega odbora na predlog sklada za mehanizacijo in investicijsko graditev zadružnega kmetijstva stimulacijske bone za nakup osnovnih prehrambenih proizvodov s 65% popustom.
3.	člen
Razlika med ceno s popustom in tržno ceno se poravna trgovskim podjeijemv ki so prodala
kmečkim delovnim zadrugam blago s popustom na podlagi stimulacijskih bonov, iz regresnega fonda, v katerega se stekajo razlike v cenah; to razliko izplača podjetjem Istrska banka po predhodni odobritvi Sveta za blagovni promet Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
4.	člen
Kmečkim delovnim zadrugam, ki so od 1. avgusta 1951 dalje pa do uveljavitve te odredbe prodajale svoje kmetijske pridelke pooblaščenim odkupnim podjetjem po tržnih cenah, dodeli Svet za blagovni promet Istrskega okrožnega ljudskega odbora na predlog sklada za mehanizacijo in investicijsko graditev zadružnega kmetijstva stimulacijske bone v višini 30% vrednosti v tem razdobju prodanih pridelkov; s temi boni le zadruge prav tako nakupijo industrijske in prehrambene proizvode s 65% popustom.
5.	člen
Svet za blagovni pro,met Istrskega, okrožnega ljudskega odbora predpiše podrobnejša navodila za izvajanje le odredbe.
6.	člen
Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu.
Koper, 16. avgusta 1951.
V. d. tajnika:	Podpredsednik:
Alfonz Dolher 1. r.	dr. Stanko Kovačič L r.
Objava
IZGUBO OSEB,N,E IZKAZNICE SO PRIJAVILE SLEDEČE OSEBE
T. FR AGI ACCOM O Atìelma ipok. Ivaina in pök. Italia Milke, roj.
2.	10. 1927 v Piranu, stanujoča v Piranu, ,ul. Svobode štev. 5
Imenovana je Izgubita svojo osebno izkaznico štev. 41,657/1706 izdano old MLO Piran (dine 14. 11. 1949 spotoma po ud. Riva Dante v Piranu dne 9. 4. 1951.
2.	TULJAK Marjan, sin Jožefa in Benedetti Marije roj. v Ko-štabonii 3. 6. 1726, bivajoč v Kopru, Santov trg štev. 1.
,Izgubil je osebno Izkaznico štev. 38205/455 izdano 15. 2. 1950 od KLO Koštabona dne 22. 3. 1951, odnosno mu je bila ista ukradena v njegovi sobi v Kopru.
3.	DOBRINJA Marija roj. Savtič hči Antona in Marije Marši, roj. 21. 10. 1921, Zabavlje okraj Sežana, stalno bivajoča v Loparja štev. 24 KLO Marezige.
Izgubila je osebno izkaznico štev. 39186/686 izdano 24. 3. 1950 od KLO Marezige, na svojem domu v Loparju dne 23. 2. 1951,
4.	JAKOMIN Marija polk. Miroslava in Race Viktorije roj. 15. 8, 1933 Sv. Anton. štev. 81, isto tam bivajoča, je izgubila svojo osebno izkaznico štev. ¡21707/877, izdano 25. 2. 1950 od KLO Sv. Anton, ob priliki baletnega, nastopa v Trstu dne 27. 5. 1951.
5.	POROPAT Francesco pok. Giovanni in pok. Magdalene Božič, roj. v Strunjanu dn,e 21. 7. 1910, bivajoč ¡statami štev. 163. Imenovanemu je bila ukradena denarnica z osebno izkaznico štev. 48367/317 izdano 23. 2. 1950 — KLO StrlUnjam v Reki in sicer v baru dne 17. junija 1951.
6.	HRVATIN Oktaviij. sin Viktorja im Rozalije Pičur, roj. 5. 3. 1924 v Kortah, stanujoč v Kopru, via Calde Giorgio štev. 2, uradnik,
je izgubil osebno izkaznico štev. 37286/798, iadano dne 2. 2. 1950. od KLO Körte spotoma jz Šareda pri Izoli do ¡doma v Kortah dine 13. maja 1951,
7.	DELISE Giovanni s'n G'ovannija in Pusiese Giovanne, roj.
12.	9. 1930 v Izoli, stalno bivajoč v Izoili uil. S. iSiimon štev. 4, mizarski pomočnik. Imenovanemu je bila ukradena denarnica z vsemi listinami, meid tern' tudi osebna iizikaraniea štev. 28257/5300 izdana ;dnie 4. 3. 1950 ad MLO Izola spotoma iz Kapra v Divačo, julija meseca 1950 ko je šel si športniki »Proleterja« v Maribor
8.	VIOLA Bruna, hči Nazar,tja im Križanič Ane-Marije, rojena v Kopru dne 26. 9. 1935, stanujoča v Kopru, Caille dògli Oft1 No. 10, je izgubila osebno izkaznico štev. 30787/4478 izdano dne 23. 3, 1950. od MLO Koper, pred hišo v Kopru.
9.	BABIC AnaiMarija, hči Niikolla in, Marije Ginižon, roj. dne
19.	12. 1930 v Semedeli, stanujoča v Giuatenni štev. 59, Koper.
Imenovani! je dne 10. 12. 1950 zmanjkala denarnica skupaj z psebflo izikamico štev. 47857/421, izdano dime 17. 2. 1950 od KLO Semedela, v Trstu ina poti do doma svoje tete v ul. Ginnastica.
10.	DAVANZO Arrigo, od Antona lin Marije Ruzžier, rojen 2. 1. 1924 v Piranu, jstotam bivajoč v ul. Caldana štev. 31 — okraj Koiper.
Dne 21. 3. 1951. je v piranskem pristanišču izgubil osebno izkaznico štev. 42815/2865 izdano dne ,11. 1. 1950, od MLO Piran,
11.	DEGRASSI por. Trojan, pok. Damijana in Katerine Degrassi rojena 23. 1. 1889 v Izoli, ¡istotam stanujoča v ul. Cardaci štev, 5.
Imenovana se ne spominja ikedaj im kje je izgubila osebno izkaznico štev. 28067/5093 z dne 25. 2. 1950. izdano oid MLO Izola.
Veljavnost izgubljenih osebnih izkaznic se s tem preklicuje in javnost na to opozarja, da bi se preprečila vsaka zloraba.
Okrajni Ljudski odbor Koper Poverjeništvo za notranje zadeva Koper, dae 11. julija 1951.
Izdaja Istrski okrožni LO v Kopru. — Uredništvo in uprava v Kopru. —Odgovorni urednik: Kolenc Črtomir,
Tiskala tiskarna »Jadram« v Kopru.