tJub* irie AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT. FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 173 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JULY 2GTH, 1937 LETO XL — VOL. XL, Nova postava daje ženskam več pravic Washington, D. C. — Senaten kongresna, zbornica sta sočasno odglasovali, da se odpore postavo, ki je kratila žen-®kam enakost z moškimi kar se zaposlitve v vladnih služ-Prejšnja postava je govora, da v slučaju odpustitve adnih uslužbencev, pridejo Prvj na vrsto oni, ki so poročeni i J1 če sta v službi mož ali žena. e bo predsednik podpisal to Ustavo, potem bodo oženjeni ^o tako upoštevani kot sam-Odpoklic te krivične postajo priborile ženske organizacije. Cankarjeva soha odkrita W »"»r V Clevelandu se dnevno veča lista kandidatov Vojna proti kobilicam ^ Washington, D. C. — Kon-jjres je ponovno dovolil $1,000,-® za uničevanje kobilic, ki božajo uničiti polja na zapa-u- Lansko leto je ta golazen Un'čila za $91,000,000 poljskih jelkov. Celi železniški vo-*°vi» napolnjeni z raznimi sred-Za pokončavanje kobilic, 'te proti osrednjemu zapadu. t Yeč kot 100,000 moških bo za-' |^°slenih pri tem delu. Največ 0bilic se je pojavilo v obeh Da-. °tah, Iowi, Coloradi, Kansas, ebraski, Minnesoti, Missouri, Klahomi, Texasu, Arkansas in Ne* Mexico. deficit Zedinjenih držav stalno narašča 2 Washington, D. C. — Deficit ^dinjenih držav bo v letu 1938 veliko večji, kot je bil zad-^e leto. že zdaj, od 1. julija, 0 smo nastopili fiskalno leto l938, kaže deficit $187,968,-napram lanskemu v tem ki je bil le $56,285,426. '•>Ub temu, da si Roosevelt pri-2adeva, da bi na vseh koncih *manjšal izdatke, pa deficit ' alno narašča. Temu je pripisati največ to, da vladne kor-J0racije, kot RFC, ne dobivajo ,.^'rnjenem denarju na dolg to-kolikor so lansko leto. V navzočnosti tisočerih naših ljudi in zastopnikov matere Slovenije, cerkvenih, zveznih, državnih in mestnih zastopnikov je dobil že-nij Cankar svoje mesto v ameriški; Sloveniji. Pokojni John Pengov Kot smo že poročali je pre-"iul rojak John Pengov, star le let. V Ameriki je živel 30 q • ^oma je bil iz Kamnika na Tajskem. Tu zapušča žalu-j soprogo Ano, dva sina, a in Cirila, in hčer Ano, v v vrein kraju pa dva brata in j]c hodnikov. Pokojni je bil g,afl društva Lunder-Adamič, Sr 20 SSPZ, in društva Presv.. k °a Jezusovega. Pogreb ranj-2 se vrši v torek popoldne ob iz Prank Zakrajšek po-neža zavoda. Naše iskreno j^alje preostali družini. Naj k ranjkemu mirna ameriška ^lja! Pozdravi iz prestolice lift Z ashingtona, D. Č., poši- Pozdrave vsem svojim peljem in znancem: John lc0v ' ,John Žust, Lovrenc Les- da ec in John Sedej. Pravijo, Jmt Se Roosevelt dobro drži. da ja t v V New York SVetovno mesto New York' ogled Miss Agnes Lav-hčerka družine Primož in So rGS Lavrič iz 76..ceste. Mno-a2vedrila ji želimo. Sep voščilo v»em Jakobom in Jap-An^ ,n Jackom, pa Anam, *m il> Ančicam vesel god n* mnoga leta! Tončka Jevnik. Sijajno vreme je zrlo včeraj dopoldne na zastopnike matere Slovenije, na zastopnike naše neveste, ameriške Slovenije in na tiscčglavo množico naših ljudi, ki; so se zbrali v Jugoslovanskem kulturnem vrtu, da so priča zgodovinskemu dogodku, ko se je odkrila soha slovenskemu ženiju—Ivanu Cankarju! Izvrstna godba dr. sv. Jožefa št. 169 KSKJ iz collinwoodske slovenske župnije je zaigrala ameriško himno na slavnostnem prostoru, kateri himni je takoj sledila naša narodna "Hej Slovenci !" Tisočglava pestra množica našega naroda je stoje in slavnostno poslušala obe himni. Mr. A. Grdina kot predsednik J u g c s 1 o vanskega kulturnega vrta, je v angleščini in slovenščini otvoril slavnost in razložil pomen velikega dneva. Navzoči so bili zastopniki mpstnih, okrajnih, državnih in zveznih oblasti, skoro vsa naša častita duhovščina, nekaj nad 200 naših žen in deklet v slikovitih narodnih nošath ter osem skupin sijajno unifalrrinranih deklet, ki so članice posameznih podružnic Slovenske ženske ZVeze, častna Straža S. D. Z., in drugih organizacij. Načeljevala je voditeljica Mrs. Albina Novak. Po otvoritvenem govoru je Mr. Grdina izročil vodstvo slav-nosti Mr. John L. Mihelichu, častnemu predsedniku Jugoslovanskega kulturnega vrta, ki je povdarjal veliko naklonjenost, katero izkazuje mesto Cleveland in vlada Zed. držav Jugoslovanom, ki jim je omogočila zgraditi največji kulturni spomenik Jugoslovanov v Ameriki—Jugoslovanski kulturni vrt, za katerega je ameriška vlada prispevala do $80,000. Predstavljen je bil potem župan Harold Burton, ki je povedal, da je milijonski Cleveland ponosen na svoje slovenske in jugoslovanske sinove, in da je mesto z največjim veseljem pomagalo, da se je uresničil Jugoslovanski kulturni vrt. V ime-iDu, Clevelanda je sfupan tqplo pozdravljal naš narod in da ga silno veseli, ker naš narod tudi Ameriki ni pozabil svoje slovenske kulture in značaja. Za županom so nastopili štirje univerzitetni dijaki, bratje Maiksimovič, ki so z v srce se-gajočim glasom zapeli "Oj Doberdob—slovenskih fantov grob!" Prizor je bil nepopisno ganljiv. Nastopil je potem dr. Božidar Stojanovič, generalni konzul Jugoslavije v New Yorku, ki je nalašč dospel na slavnost iz New Yorka. Topile prijateljske besede so mu donele iz duše in srca, ko je pozdravljal zbrano množico v imenu matere Jugoslavije. žel je vihar ploskanja. Pommben je bil angleški in slovenski pogovor Mr. Miheli-cha, ki je v angleščini zlasti po- udarjal, kako pomemben je današnji dan predvsem za slovensko mladino v Ameriki, ko vidi, kako Američani častijo spomin velikih slovenskih mož in ženi-jev. Kulturni vrt je bil zgrajen predvsem za mladino, da bo lahko s ponosom kazala, da smo glede kulture med prvimi. Potem se je pa približal trenutek odkritja spomenika Ivanu Cankarju in ponovno odkritje sche primorskega slavčka — Simona Gregorčiča. Soha Cankarja je bila odeta s slovensko in angleško zastavo. Pristopila sta zastopnika matere Slovenije, dr. France Trdan in g. Julij Slapšak, ki sta potegnila zastavi s sche in med navdušenim ploskanjem naroda je Cankar zrl na svoje brate in sestre v df.ljni Ameriki, in njegova duša pri Bogu je morala biti vesela in ponosna! Vsi angleški časopisi so imeli na, mestu svoje poročevalce in fotografe, ki so marljivo snemali razne prizore. Potem je pa nastopil slavnostni govornik g. Julij Slapšak, ki je v pol ure trajajočem, globoko zamišljenim govorom pokazal Cankarja, njegovo življenje in delovanje. Zdelo se nam je, da je bil to najboljši slovenski govor, kar smo jih še kdaj slišali na ameriških tleh. Vsebino govora priobčimo ob prvi priliki, ker je predragocena, da bi se pozabila. Govorili so potem še: Hugo Varga, direktor parkov; Mr. Wolfram, predsednik Lige kulturnih vrtov v Clevelandu; Mrs. Zwick, neumorna tajnica Lige; sodnik Frank J. Lausche, ki je žel viharen aplavz za svoj govor. Predstavljeni so bili še Mr. Mihael Cerrezin, častni jugoslovanski konzul; Mr. John Gornik, tajnik SDZ; Rt. Rev. Msgr. Vitus Hribar, Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvar, vodilni bratje Srbi, ki so dospeli v ogromni skupini na slavnost, in še mnogi drugi. -o-- Vandali v Clevelandu Vandalizem, pretepi, pobijanje šip, napadi, — vse to je na dnevnem redu zadnje čase v Clevelandu. Vse to je posledica bojev med delavstvom, med unij-skimi ljudmi in stavkolom- ci ter med boji posameznih unij za prvenstvo. Policija ne more ustaviti vandalizma. To daje črn madež mestu. Narod, ki ni direktno prizadet, obsoja to početje. Brezuspešnost policije daje pogum nižinskim slojem, da vprizar-; jajo tatvine, rope in umore. Odgovorni faktorji bi morali energično poseči vmes in storiti konec kršitvi javne varnosti, da bo mogla ženska in otrok brez skrbi na cesto. Slavnost- y Rockefeller parku je trajala tri ure, nakar se je popoldne razvila narodna zabava v Puritas Springs parku. Kljub nagajivemu dežju in ploham popoldne, pa je bilo v parku nad 5,000 ljudi, in skupaj pri vseh slavnostih, v cerkvah in drugo,'pa do 15,000 oseb. Nemogoče je opisati vse. Naj pa na tem mestu ponovimo iskreno <žjahyalo, ki smo jo dolžni pnvič ienam in dekletam v narodnih n"ah in dekletam v uniformah, ki-so s svojim vzornim nastopom podelile slavnosti oni znaj^jjkp.kor ga je zaslužil ženij Ivan Tfenkar. Vsem skupaj prav iskrena zahvala. Katoliška Cerkev podpira delavsko gibanje in urgira delavca, naj se organizira v unije, da izvojuje svoje živi jen ske pravice SLOVENSKI DAN NA RUSTAVI Pisma sledeče vsebine so bila ali še bodo .razposlana na vsa pevska in druga slovenska društva : "V nedeljo 22. avgusta je vodstvo Velike jezerske razstave dalo na razpolago Slovencem. Da bi bil vseslovenski dan na razstavi v vseh ozirih popo-len, je treba skupnega sodelovanja vseh pevskih, kulturnih, uniformiranih in drugih društev ter, seveda, tudi od strani naroda. "Zato prosimo cenjena društva, da pošljete svoje zastopnike, predsednika ali koga drugega, na posvetovalno sejo, ki se vrši v četrtek večer, 29. julija, v dvorani št. 1 Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. (novo poslopje). Zastopniki se bodo posvetovali o vsem potrebnem za ta vseslovenski dan. "Vabljena so vsa društva. Ako katero društvo ne dobi pismenega vabila, naj smatra te vrstice za vabilo. Upajoč na splošni odziv in kooperacijo vsega slovenskega naroda, ostajamo z odličnim spoštovanjem: John Rožanc. Albina Novak. Anton Grdina. Cleveland, O. — Cleveland-ski škof Joseph Schrembs je izdal apel na delavce in tovarnarje, da se vsedejo k mizi ter pridejo do sporazuma, ki bo pošten za obe strani, škof je citira/ enciklike papeža Leona XIII. in sedanjega papeža Pija, da je Cerkev vedno bila in bo prijateljica delavskega razreda v njegovem naporu, da si pribor.' dostojnih življenskih pogojev, da bo živel udobno v tej modelni civilizaciji. "Delavec ima pravico, ds prednese svoje zahteve in tež-koče svojemu delodajalcu," je rekel škof, "da se te zahtevf uredi in delodajalec ima dolžnost, da prizna pravico takih zahtev. Potemtakem ni več kot prav, da se delavec oziroma njegov zastopnik vsedeta k mizi in se pogovorita o teh problemih. "Pravica delavstva, da se organizira in velika korist, ki pride iz delavskih organizacij, je bila že javno razglašena od papeža Leo XIII. pred 40 leti. Naš, sedanji papež je to potrdil V svoji famozni'encikliki na delavstvo. "Oba najvišja cerkvena dostojanstvenika sta poudarjala' pravico delavca, da se organizira in ustvari ter obdržava take vrste organizacije, ki so potrebne in ki bodo najbolj uspešne v zagotovitvi dobrobita svojega članstva. Obenem pa sta izjavila cerkvena kneza, da je dolžnost delavskih organizacij, da zvesto izpolnjujejo svoje pogodbe in obljube. "In prav te izjave obeh katoliških cerkvenih poglavarjev so deloma tudi zapisane v Wag-nerjevi postavi, ki jo je ta dežela sprejela kot postavo. "Ako se dela na podlagi teh principov, bi ne smelo biti fun-damentalnih razlik med delodajalcem in delavcem, ki se ne bi mogle poravnati v prijateljski konferenci." škof Schrembs je bil v vseh svojih 48 letih duhovništva vedno aktiven v delavskih problemih. Vedno je bil pa nasproten nasilju in izgredom. Ko se je leta 1912 vršil štrajk v delavnicah pohištva v Grand Rapids, je prišlo do sporazuma le z njegovo potnočjo. On- je bil tudi soavtor Socialne rekonstrukcije iz leta 1919, ki je liberalna in dalekosežna analiza borbe med delavcem in delodajalcem. Kandidati za župana in mestne odbornike v Clevelandu imajo določen termin, do kdaj morajo vložiti svoje peticije pri volivnem odboru. Ta dan je določen po mestnem čarterju za 18. avgusta, o polnoči. Kandidat za župana mora predložiti najmanj 3,000 podpisov registriranih volivcev, kandidat za eouncilmana pa najmanj 200. Letos bo zlasti zelo veliko število kandidatov za mestne odbornike. V prvi vrsti jih seveda v to vabi lepa plača, ki jo bodo dobivali prihodnji mestni odborniki, namreč $3,000 na leto. Sedanja plača znaša $1,800 na leto. Kongres Zedinjenih držav noče bili pokoren predsedniku, Roosevella lo nič ne razburja Washington, D. C. — Krč je prijel kongresno zbornico in naenkrat se je začelo na kapi-tolu z mrzlično aktivnostjo delati na tem, da se kongres od-godi v dveh, ali najkasneje v treh tednih. To zna ogrožati na-daljni Rooseveltov program, ki ga ima v načrtu še za to zasedanje kongresa. Morda se bosta zbornici dali pogovoriti toliko, da prideta k izrednemu.zasedanju enkrat oktobra, čer bodo to zahtevale nujne stvari. Zmaga nad administracijo v predlogu reorganizacije vrhov--ne.sodnije je dala senatorjem pogum, da kričijo o samostoj- nosti senata tudi v bodoče, da bodo zborovali neodvisno in ne bodo več pokorni diktaturi koga drugega. S tem je mišljen predsednik. Senat je s tem izrazil namig, da ne mara imeti na vratu odposlancev iz Bole hiše, ki bi mu ukazovali, kaj mora sprejeti. Roosevelt je ostal vzpričo tega bezljanja senata čisto miren in je samo rekel, da je popolnoma na kongresu ležeče, če bo upošteval predsednikova priporočila, o katerih predsednik misli, da so najboljša za' prospeh naroda. Roosevelt je' tudi pustil kongresu na odločitev, cla se razide, kadar se mu vidi prav. -o— V Michiganu lahko pijejo pri barah . Lansing, Mich. — Governer Murphy je podpisal postavo, ki dovoljuje, da se v tej državi lahko pije žganje tudi pri bari. Prejšnja postava je dovoljevala pitje žganja samo pri mizah. --—,0--- V drugo bolnico Svetkova ambulanca je prepeljala Mr. Antona Jarc, 18227 La Salle Rd., iz Boulevard v St. Alexis bolnico. Nahaja se v sobi št. 108. Doma iz bolnice Iz Emergency Clinic bolnišnice se je vrnil Stanley Peru-šek, 14814 Hale Ave. Prijatelji tja lahko obiščejo. Na pomoč proti racam MoundsvilJe, W. Va. — Ravnatelj tukajšnje državne' jet-nišnice je poslal prošnjo ali apel na javnost, da ga reši velike nadloge v podobi 2,200 divjih rac. Leta 1934 je dobil od države osem račnih jajc, katere je dal izvaliti kokošim. Pet se jih je izvalilo in danes jih ima na roki nič manj kot 2,200. Ravnatelj računa, če ne pridejo ljudje po race, da jih bo v par letih toliko, da ne bo kam stopit. Vsak, kdor jih hoče, jih dobi zastonj. Tetica štorklja Družini Mr. in Mrs. Rudy Polz v Mapi® Heights, O. je prinesla tetica štorklja krepkega sinčka prvorojenca, čestitamo! * Romunski kralj Karol je na obisku pri angleški kraljevi dvojici. Na obisku Iz Chicaga je dospela pretekli teden Mrs. J. C. Chalnick, ki je prišla na slavnost Jugoslovanskega kulturnega vrta. Mrs. Chalnick je sestrična Rev. Julija Slapšaka, pomožnega župnika pri fari sv. Lovrenca. Iskreno dobrodošla med nami! Frank Somrak kandidat Mr. Frank Somrak, 996 E. 74th St., nam sporoča, da bo kandidiral letos v mestno zbornico in sicer na neodvisni listi v 23. vardi. Njegove peticije so že v cirkulaciji. Mr. Somrak je bivši večletni predsednik SND na St. Clair Ave. Poroka Na 12. avgusta se poročita v cerkvi sv. Vida gdč. Helen Ka-prol, iz 6313 St. Clair Ave. in g. John Stražišar iz 1235 Addison Rd. Naše čestitke! Amerikanci ga "žajfajo" Washington, D. C. — V zadnjem poslovnem letu, ki se je uradno končalo 30. junija, so žejni Amerikanci popili toliko' opojne pijače, da bi splavila ta pijača, skupaj zlita, 15 ogromnih parnikov, takih kot je na primer Normandie ali Queen Mary. Uradne številke je dal na razpolago vladni urad xa dohodninski davek. Spili nismo nič manj kot 87,779,720 galon žganja in 205,261,819 galon pive. To je za 15 odstotkov več kot leto prej. Pri tem je treba pomniti, da je uživanje žganja še vedno prepovedano skoro v eni ietrti-ni ameriških držav. Država Kentucky je skuhala skoro polovico vsega povžitega žganja. -o- Pregoreč Clevelandčan Elmer Barnicle ima gazolin-sko postajo na 14912 Euclid Ave. Jako prijazen in postrežljiv človek. Na postajo zavozi avtomobil z newyorsko licenco. V avtomobilu sta moški in ženska. Oba stopita iz avta in moški naroči pet galon gazolina. Ko Mr. Barnicle nataka gazolin, ga začne tujec spraševati o Clevelandu in zlasti pa o jezerski razstavi, če je vredno ogledati si jo. In cedaj je bil pa Mr. B&rnicle ves navdušen in je začel tujcu razkladati vse zanimivosti Clevelanda in kaj vse da se lahko vidi na jezerski razstavi. V tem je prišla ženska nazaj, ki se je mu-:ila nekje za postajo. Tujca sta se prijazno poslovila od prodajalca gazolina, mu še enkrat pomahala v pozdrav in se hitro odpeljala. Ko je prišel Mr. Barnacle v postajo, je našel register odprt in ves denar je izginil iz njega. Ivo je on razlagal cleve-landske znamenitosti odjemalcu, je ženska lepo odprla register in si pomagala do denarja. Dobila je $60, kar bo že za par dni. Izredna seja V torek 27. julija se vrši važna in izredna seja mladinskega pevskega zbora "Kanaitfki." Ukreniti je treba več točk glede koncerta združenih mladinskih zborov, pa tudi glede koncerta "Kanarčkov." Starši, ki se zanimajo za napredek mladine, se bodo gotovo udeležili seje. Isti večer ob 6. uri »e vrši seja "Kanančkov." Starši naj pošljejo pevce gotovo na sejo. — Tajnica. , Pozdravi Iz Carigrada, Turčija, pošilja pozdrave major g. Vekoslav Fon, in iz Temagami, provinca Quebec, Kanada, pa pošiljata pozdrave Mr. in Mrs. An£on Strojin. Lepa hvala vajeni!. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 8; Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Oblo NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto »5.60. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto, $6.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8 00. Posamezna številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.B. and Canada, $3.00 for S months; Cleveland, by mall, $3.60 for 8 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 8 months. European subscription, $8.00 per year. Single copies, 3 cents JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors aad Publishers. Entered ss second class matter January 5th. 1800, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1871, No. 173, Mon., July 26, 1937 Ali pada popularnost Roosevelta? Zadnje čase je mnogo, mnogo demokratov v obeh zbornicah kongresa zapustilo predsednika Roosevelta in začelo korakati svojo lastno pot. In to je komaj dobrih sedem mesecev, odkar so bili izvoljeni, večinoma iz vzroka, ker so na volivnih shodih kričali: "Jaz sem za Roosevelta!" Roosevelt je bil v kampanjski dobi lanskega leta na vrhuncu svoje moči in popularnosti. Nikdar v zgodovini Zedi-njenih držav ni dobil še kak predsednik take večine elekto-ralnih glasov in ljudskih glasov, kot jih je dobil predsednik Roosevelt. Sleherni kandidat, ki je poudarjal načela in reforme Roosevelta, je bil potegnjen v zmagovito areno in izvoljen. To je bilo pred sedmimi meseci. Danes pa, ko nezna-čajneži v demokratski stranki, ki so se prikopali do svojih uradov s pomočjo Roosevelta, slednjega zapuščajo, je stvar drugačna. Malenkostni državniki vedo, da predsednik Roosevelt ne bo več kandidat za predsednika torej se jim zdi, da je vseeno, ako podpirajo predsednika ali ne. Začeli so obračati vodo na svoj lastni mlin in gledati, s čegavo po-• močjo bodo v prihodnjič izvoljeni, ker so sami politični slabiči, ki morajo vedno viseti na ramah močnejših. Troje zadev je, katere je priporočil predsednik Roosevelt kongresu, da jih sprejme, predno kongres zaključi svoje zborovanje. In proti tem trem točkam so se demokratski slabiči v kongresu uprli in nasprotujejo Rooseveltu že cele mesece, tako da je nastal zastoj v kongresnem mlinu za nove postave. Te tri točke so: 1. Reorganizacija najvišje sodnije. Ta reorganizacija bi bila tako potrebna, kot je bil n. pr. potreben amendment k ustavi, ki je dovolil ženskam volivno pravico ali amendment, ki je preklical prohibicijo. Toda slabiči-demokrati so se uprli, češ, Roosevelt krši temeljne principe ameriške ustave in hoče podrediti sodnijsko moč administrativni moči, kar je,'seveda, vse skupaj navaden bluff. Druga točka, s katero si je nakopal Roosevelt jezo sla-bičev-demokratov je relifni program. Rooseveltu očitajo, da preveč potroši za brezposelne. Odkar je Roosevelt v predsedniškem uradu, se je potrošilo za brezposelne $7,000,000,-000. Pomisliti pa moramo pri tem, koliko tisoč javnih projektov se je zgradilo, ki so stalne vrednosti za deželo, in do-čim se mora lačne nasititi in nage obleči, pa je Roosevelt našel dela za brezposelne s primerno plačo, namesto da bi doma lenarili. Te vrste ljudje ne pomislijo, da je Amerika v dveh letih tekom svetovne vojne potrošila osemnajst tisoč milijonov dolarjev za topove, puške in klanje narodov. Oh, tega denarja seveda ni bilo škoda, šlo je za večjo slavo Amerike. Lačne nasititi in nage obleči, to je pa tja vržen denar! In kaj smo dobili od svetovne vojne. Zavezniki nam še danes dolgujejo enajst tisoč milijonov dolarjev, in to je poleg onega denarja, ki smo ga sami potrošili za vojno. Tretji slabiči-demokrati nasprotujejo Rooseveltu, ker zahteva, da se vpelje postava, ki določuje minimalne delavske ure. Obenem ga napadajo, ker je upeljal starostno zavarovalnino in brezposelno podporo. Stvar je resna, kajti Roosevelta je dosedaj do malega zapustilo že nekako 100 demokratov v poslanski in senatni zbornici. Marsikdo bo mislil, da je radi tega padla popularnost Roosevelta, kakoršno je užival lanska leto ob volitvah. Toda popularnost Roosevelta ni padla, vsaj v delavskih in farmarskih krogih ne. Imeli smo priliko zadnje tedne govoriti z mnogimi farmarji v šestih različnih državah. In na vprašanje, kaj mislijo o Rooseveltu, smo dobili v vsakem slučaju odgovor, da Roosevelt je all right, toda kongres bi moral nekdo pognati iz Washingtona. V kolikor smo mogli do danes dognati, so nasprotniki Roosevelta velefinancirji na Wall Streetu, ki ne smejo očitno slepariti z delnicami, nasprotniki so velekapitalisti, ki bi radi imeli "stari red in mir" v tovarnah, da bi delavce po svoje izkoriščali in grmadili milijone, katerih ne morejo ne-sti na drugi svet. Popularnost Roosevelta ni padla, pada pa popularnost onih slabičev v demokratskih vrstah, ki so zapustili svojega voditelja v kritičnem trenutku, ko je bilo treba napeti skupne sile, da se deželo privede še k večjemu napredku. » « »■' ■ «■ - » - » - '■» ■»■" « » • » - «■ - '«"■■<•1 Kaj pravite! i »»»»«««»»—•—•—• ■ ■>—•—• • • •—......—k i..........................j» BESEDA IZ NARODA <•' * * *.......................h DVA BRILJANTNA GOVORA "Etbin Kristan je zanimiva osebnost, še bolj pa so zanimivi tisti, ki so tolkli po njem, ko je bilo to v modi in ki ga zdaj hvalijo, kjer je to zflaj taka moda." — To ni kak "free lunch," ampak dobeseden prepis iz Prolelarca. * # * Gut gebruellt, gcspodine Zaje! Ampak če bi vedeli, kar vemo mi, kako se je v vašem "uradu odpiralo, prepisovalo in pomno-ževalo vaša pisma, ki so govorila o intimnih odnošajih (strogo zaupne) v socialistični stranki, potem bi šele pisali o nekdanji in sedanji modi. Če bomo razpoloženi, vam morda ob priliki kaj več povemo o tem. Predzadnjo nedeljo sta izročila srčne pozdrave stare domovine sinovom in hčeram v daljni tujini, dr. France Tr-dan in g. ravnatelj Slapšak. Narodu sta govorila svoje iskrene besede potom WGAR radio postaje, na dr. J. W. Malleyevem programu. Govora sta vredna, da si jih obdržimo v spominu, zato smo naprosili odlična naša gosta iz domovine, da sta kopijo govorov odstopila ter jih prinašamo dobesedno tukaj: Te-le besede je govoril dr. Trdan: "Ob vstopu na ' svobodna ameriška tla in ob prihodu med vas, predragi rojaki, ki ste Sirom Amerike razkropljen^ vas vse kar najtopljeje pozdravljam. Moj pozdrav pa ni osamljen, med vas prihajam kot interpret, kot tolmač ■obče slovenske duše. Pred odhodom iz starega kraja so mi izročili pozdrave za vas prevzvišeni nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, škof dr. Gregorij Rozman, naša duhovščina in svetno izobraženstvo ter vse naše nepozabne matere in očetje. "Vladike Jegliča ni več, od kapi zadet je nenadoma umrl dne 2. julija okrog pete ul"e zjutraj, toda njegov mogočen las odmeva in bo odmeval ,še pozna stoletja po vseh isloven-skih deželah. Zakaj pa? Zato,. ker je njegovo plemenito srce gorelo za blagor slovenskega ljudstva prav do, zad-ijega trenotka. ( i Dne 27r. junija mi je za slovo . tako-le, naročal: •"Povejte vsem. dragim ameriškim rojakom,; da se jih neprestano spominjam pri sv.' naši in pri vseh svojih 'molitr vah. Recita jim, naj ostanejo, zvesti katoliški Cerkvi zaradi njenega večnega Ustanovitelja in zaradi njenih vzvišenih naukov, ki nas edini morejo obvarovati pogube. Recite jim pa tudi, da jih vse prav lepo pozdravljam in blagoslavljam." "Prav tako prisrčen vam bodi tudi pozdrav našega škofa 'dr. Gregorij a Rozmana, ki se ga še vsi dobro spominjate. Odkar je bil osebno med vami, vas neprestano nosi v svojem očetovskem srcu. O vas in o vašem verskem in prosvetnem življenju govori v zasebnih razgovorih in na javnih nastopih, posebno o priliki sv. birme, ko ima pred seboj vaše očete in' matere, vaše prijatelje in znance. Te blage,spomine mu znova in znova narekuje tudi čut hvaležnOsfi za vašo neusahljivo požrtvovalnost, ki 'ije ne more preh'valiti., Zato mi je tudi on ponovno naročal: "Pozdravite prav prisrčno moje nepozabne ameriške rojake! Najrajši bi kar z vama pohitel, ker pa sem zadržan in ne morem tja, jim pa vi povejte, da jih najtopleje pozdravljam in blagoslavljam." "In kaj naj vam, predragi rojaki, povem o vaših nepozabnih materah? Kamorkoli sem prišel in povedal, da grem v Ameriko, so me matere kar dobesedno obsule in v svojo sredo zagrnile in povedale za vas vse, kar čuti in zmore le skrbno in dobro materinsko srce. In ko so prenehale z naročili, jim je zalesketala v očeh solza ganutja. Kako srečni ste, ko boste videli mojega sina, mojo hčer, ko boste videli naše nepozabne! Pozdravite jih in povejte jim, da smo še zmiraj vse njihove, kakor so oni sinovi in hčere naše skupne krvi. "Z domačim slovenskim po- zdravom pa združujem tudi prav toplo zahvalo za vse naravnost nežne sprejeme in odkritosrčne izraze prijateljskega gostoljubja, ki ga z gospodom ravnateljem Slapša-kom doživljava povsod, kjerkoli se pokaževa. Dolžno zahvalo dolgu jeva tudi našemu vrlemu časopisju, ki nama dan za dnem posveča 'izredno pozornost. Zavedava pa se, predragi rojaki, da to toplo priznanje ne gre prav za prav nama ampak celokupnemu narodu, iz katerega ste izšli vi in v katerega imenu prihajava med vas. Veseli naju posebno to, ko vidiva, kakšna goreča ljubezen in kakšno sveto navdušenje za rojstno grudo, dragi dom in nepozabne domače preveva vaša domoljubna srca. Naj vam bo tudi v bodoče sveto geslo vašega dicne-ga poeta Mr. Zormana, ki poje v svoji p6smi "Domovini": "Iz duše moje ne izgine podoba tvoja vekomaj." Živeli, predragi rojaki, predragi bratje in sestre!" * G. ravnatelj Slapšak je pa rekel to-le: "Dragi slovenski bratje, mile slovenske sestre v novi domovini ameriški! "Prinašam tople pozdrave najprej od slovenskega trium-virata: od ministra dr. Korošca, bana dr. Natlačena in ljubljanskega župana dr. Adleši-ča. Ti trije molje zastopajo našo slovensko domovino doma tako, da se že vidno' kažejo znaki zboljšanj* v gospo^ darskem in kulturnem življenju, zlasti odkar veje pod se-dki:jo ' vlado ':duh fevdbofde* rta vseh poljih narodnega življenja. Prej je tytijmSki, režim ilu^ii zlasti, gospodffl^vo in pa slovenstvo. Propadale So predvsem ljudske' posojilnice; ''š' tem je zamržillla1 in 1 obštalk kri v 'narodnem gospodarstvu, ki' ni več krožila po vseh udih slovenskega gospodarstva,' in bati se je bilo, da popolnoma obubožamo. — Slovenski duh, slovenski jezik, slovenska zastava, vse to je bilo obdano z okovi. Zgodilo se je v tistih časih celo to, da so slovenski profesorji po naših srednjih šolah trgali iz učnih knjig najlepše sestavke o naši slovenski domovini. Hvala Bogu in našim narodnim voditeljem, ti časi so za nami in se nikdar več ne povrnejo! — Pod sedanjo vlado je slovenski duh svoboden, slovensko prosvetno življenje v najlepšem razmahu, slovensko gospodarstvo o-življeno in se neprestano dviga, svoboda vlada povsod. — Naša slovenska prestolica, naša bela Ljubljana, je pod skrbnim vodstvom ljudskega župana dr. Jurja Adlešiča gospodarsko in kulturno osvežena; z zavidljivim elanom se dviga v višavo kot središče slovenske kulture in slovenskega gospodarstva to tudi v polni meri zasluži. — Slovenija se elektrificira v, vsej svoji obsežnosti tako,, da bo kmalu za-žarela v vsaki hribovski vasi električna luč in da bodo povsod v gospodarstvu delovali motorji na električni pogon. Gradijo se vodovodi; celo Suha Krajina, kjer hodijo ob suši ljudje po 3 ure daleč po vodo zase in za živino, dobi dobro pitno vodo; seveda bo veljal ta živi j enako potrebni in tako težko pričakovani vodovod težke milijone. Gradijo se ceste, gradijo železnice; železnica na Sušak, na naše Adri-jansko morje, je v delu. In vse to največ po zaslugi našega ljudskega bana dr, Marka Natlačena in našega narodnega voditelja ministra dr. Antona Korošca, ki pomaga krmariti gospodarsko gibanje v vsej ljubezni do slovenske zem- lje — in v prid in boljšo bodočnost slovenskega ljudstva. — Tako gremo, kakor vidite, pod okriljem slovenskega tri-umvirata: ministra dr. Korošca, ljudskega bana dr. Natlačena in ljudskega župana bele Ljubljane dr. Adlešiča s pospešenimi koraki boljšim časom nasproti v naši ožji domovini, v mili Sloveniji, — pa tudi v širši domovini, v dragi nam Jugoslaviji, ki ji načeljuje vlada, usmerjena demokratično, torej ljudsko. — Pozdravom slovenskega triumvirata pridružujem še prav prisrčen pozdrav našega jugoslovanskega konzula v New Yorku. Ko smo stopili z ladje, smo bili njegovi gostje. Ob tej priliki se je prav pohvalno izrazil o Vas, dragi Clevelandski rojaki, in mi posebej naročil, da Vas v njegovem imenu prav toplo pozdravim. — Pozdrave pa prinašam tudi od Vaših bratov in sester v stari domovini. Ti pozdravi so pa tako čuvstveni, da bi se moral človek ob njih prisrčnosti in nežnosti od ganotja razjokati: kolikor src v stari domovini, toliko plemenite ljubezni do Vas in srčnih želja za Vašo srečo v novi ameriški domo-vini. — Bog Vas živi, mile mi sestre in predragi bratje Slovenci v novi ameriški domovini !" -o- Sijajen sprejem ameriških izletnikov v Jugoslaviji Cleveland, O. — Na urad potniške tvrdke August Kollan-der je dospelo pismo in izrezki iz ljubljanskih časopisov, ki objavljajo o velikih ovacijah, ki so, bile prirejene v Ljubljani ob prihodu ameriških izletnikov, ki so potovali s parnikom Nor-l^audie 30. junija, pod vpd-stvorri g. August Kollandra, Ob zvoku godbe Zarja in med navdušenimi pozdravi z obeh strani, tako rojakbm doma in ilaših izletnikov, so ameriški Slovenci stopili iz, vlaka. Sledili so'objemi in prisrčno stiskanje rok došlim ameriškim Slovencem in bratom Hrvatom. V imenu bana je pozdravil izletnike dr. Fink. V imenu Rafaelove družbe jih je pozdravil p. Zakrajšek. V imenu izletnikov se je zahvalil za tako prisrčen sprejem Mr. Frank Drašler ter sporočil pozdrave vseh ameriških Slo-, vencev. Potem so izletniki odšli v hotel Metropol, kjer jim je Francoska linija pripravila fin zajterk. Vsi potniki so se pohvalno izrazili o potovanju, o dobri postrežbi in lepi vožnji. Vsi pot^ niki so prišli zdravi in veseli domov in vsak je potem odšel na svoj kraj. Jugoslovanski vladni organi gredo Amerikancem zelo prijazno na roke, tako, da nimajo nikakih neprilik. Steve F. Pirnat. ; -o- Velikodušnost goljufane ženske Ob tolikšnem številu ljudi na zemlji res ni čudno, če se. tolikokrat govori o tako imenovanih dvojnikih, ki so si med seboj res tako podobni kot "krajcerji," vsaj po obrazu, četudi ne po ostali zunanjosti in vedenju. Svcje dvojnike sicer radi menjajo posebno tisti, ki so res lahko ponosni na to, da jim je še kdo drug čisto podoben, če ga odlikujejo vrline, ki jih sam nima. če pa mora kdaj kdo slišati, da je oni, ki mu je na oko čisto podoben, kak ničvrednež, ki javnost o njem le takrat govori, kadar ga obsoja, potem seveda ni preveč vesel takšnega "sorodstva" po obrazu. V čisto drugačno zgodbo pa sta vpletena tudi dva vojaka, Francoza, ki sta svoj čas služila v francoski tujski legiji v Afriki. V Siddi-bel-Abbes ju je zanesla pot. Ništa si bila v sorodu, vendar pa sta bila tako na las podobna drug drugemu, da so ju neprestano zamenjavali celo tisti, ki so že dolgo časa živeli z njima skupaj. Bila sta to Etienne Boilou in Alfonz Du-rand. Zdi se, kakor da si je narava ob teh dvojnikih privoščila pravo šalo. Vsakdo od onih, ki so služili v Siddi-bel-Abbesu, je vedel, da je bil Durand sin premožnih meščanskih staršev in da je bil kljub temu, da je živel sredi divje Afrike pod strogo vojaško disciplino, nesmrtno zaljubljen v svojo nekdanjo zaročenko Berto Poirier. —• Njeno sliko je nosil vedno na svojih prsih. Bil mu je nekak talisman in obenem božanstvo. Toda, tudi tu v daljni Afriki ni bil sam, ki se je s tolikšno zvestobo in ljubeznijo obračal do nje, pač pa mu je bil tudi v tem pravi dvojnik njegov tovariš Etienne Boilou. štiri dolga leta, ki sta jih preživela v tujs)u legiji Boilou in Durand, sta koprndla oba za istim svojim idealom, ki ga je podajala slika Berte Poirierjeve." Ta je na Duranda, svojega nekdanjega zaročenca, morda že zdavnaj pozabila, morda je že poročena ali pa sploh ni več med živimi: tako so večkrat vstajale legionarju Durandu temne slut nje. Nerazdružljivo prijateljstvo, ki je leta in leta živelo med Du-random in Boilouom, pa se je končalo, ko je Boilou zapustil' legijo. Tedaj ni mogel na noben način pregovoriti svojega tovariša Duranda, da bi tudi ta odšel z njim domov. Durand mu je na kratko odgovoril: "Berta noče ničesar več slišati o meni, zato tudi nimam kaj iskati v Franciji." Tako sta se razšla. Boilou je zapustil legijo, še prej pa je Durandu obljubil, da bo odšel v Marseille in tam poiskal Berto Poirierjevo, nato pa, da mu bo takoj sporočil, kako je z njo doma in kaka je bilo iV preteklih štirih letih, odkajr se nista videla. ' Bcilcu je v Marseilles res našel Berto Poirierjevo. Njuno srečanje pa je bilo nadvse dramatično in je im'elo nepričakovane posledice. Dekle je spoznalo v Boilou svojega zaročenca Duranda. Vsa srečna, da ga zopet vidi, se mu je vrgla okoli vratu in ga objemala. Vsa njena nekdanja ljubezen, ki jo je gojila do Duranda, je znova oživela. Kmalu sta imela drug drugega toliko rada, da ju ne bi moglo ločiti ničesar več. Etienne je čisto pozabil na svojega tovariša v tujski legiji. Ljubezen do Berte ga je premotila, da ga je izdal. Berta pa niti od daleč ni slutila, da je tako zmotno zamenjala svojega nekdanjega zaročenca z njegovim na las podobnim dvojnikom. V Marseilleu sta tako živela srečno Boilou in Berta kake tri mesece. Tedaj pa se je Boilou odločil s svojo vdano mu družico na pot nazaj proti. Afriki. Da bi nihče več ne prišel na sled, kako je zlorabil zaradi svoje lastne koristi svojo podobnost z nekom drugim, si je dal izstaviti dokumente na ime Alfonz Durand, ki jih je predložil tudi tedaj, ko še je z Berto poročil. Imel je namen, da v Afriki z denarjem, ki ga je Berta dobila za doto, odpre mali hotel in da tako na vročih tuniških tleh postane najsrečnejši mož. Prepričan pa je bil do dna duše tudi o tem, da njegov dvojnik Durand, kateremu je odpeljal njegovo zaročenko, nikdar ne bo zvedel ničesar o tem. V začetku letošnje zime pa se je zgodilo nekaj, kar gotovo Boilou' tudi ni nikdar pričakoval. Bilo je ravno neko viharno jutro, ko so se naenkrat pojavili v hotelu, čigar lastnik je bil Boilou, detektivi. Boiloua so aretirali in zaprli. Za njim so že dalj časa poizvedovali, nazadnje pa se jim je le posrečilo, da so ga iztaknili. Na podlagi fotografij so policaji ugotovili, da je on ubežnik-legionar Alfonz Durani ki je v obmejnem mestu Clw-dames umoril in oropal nek° ugledno Angležinjo, ki jenap^'i Vila daljše potovanje po Afri®' šele sedaj se je maščevalo Boi-loucvo ponarejanje dokumentov nad njim samim. Nihče mu zdaj tudi ni hotel verjeti, da on n1' pravi Durand in da je ime sam0 ponaredil. Njegova žena Berta je tedaj tudi prvič zvedela, da # je poročila z dvojnikom svojeg3 zaročenca. Kljub temu pa si f na vse načine prizadevala, da Ij1 ga rešila pred ječo. Njene vel'" ke ljubezni do moža, ki si Je osvojil za vedno njeno srce, čeprav s prevaro, hipno spoznanj® ni omajalo. Etienne Boilou je bil zaprt dolga dva meseca. Počasi je ^ obupaval nad samim seboj, P0" sebno še, ker si je v ječi nak0" pal hudo bolezen. Postal je n8' ravnost blazen, kakor da se m" je omračil um. Neprestano J1 vpil, da hoče domOv, samo d0-inov. Zdravniki so zmajevali 1 glavo, kadar ga je prišla obisk8' v jetniško bolnišnico njegova ft na Berta. Večno so poudarja'1, da je zanj rešitev le v tem, dase mu posreči, da ga izpuste iz z8' pora domov, ker da bo druga«* podlegel sveji duševni zmeden0" sti. Berta je pisala prošnjo ^ prošnjo, vendar se je zdelo, & ji bo vse to prizadevanje zama'1. Zapustiti pa tudi ona ni mog'" Tunisa, ko je bila pod strogi nadzorstvom, češ, da je gotovi tudi sama v zvezi z onim uin0" rom omenjene Angležinje. Neko noč pa se ji je le pos^i čilo uiti vsem detektivom. jela je kamelo za jahanje in njej odhitela naravnost Siddi-bel-Abbesu. To je ti? prava tekma s smrtjo, kajti E'1' ennu so že začele pojemati i*1"! či. Ona je morala prej prin®8'1 rešitev, predno bi ta v ječi Poveljstvo v tujski legiji je >'f: ugotovilo, da more biti mori'eC" ki ga iščdjo; samo Alfonz P ra»d, ki je kmalu zatem, k' Bcilbu odšel ik'le^ije/ tiidi ou^ begnil iz nje. Te ugotovitve sporočili tudi V Tunis, in. Boi'° je bil takoj nato izpuščen iz1^ če. To se je zgodilo ravno §e , zadnjem trenutku, kajti če tedaj ne prišla rešitev zanj, je bil po nedolžnem obsojen upJ ra Angležinje, bi je ne bilo ^ dar več, kajti Boilou je skoro umiral. Za 500 milijonov zfebavišč Washington, D. C.—Harry " Hopkins, načelnik WPA, je f vedal, da imajo letos razna a1"1., riška mesta na razpolag0 $500,000,000 vrednosti zabav^' ki so jih postavili delavci V tem so zapopadena javna ^ pališča, izboljšana jezerska * morska kopališča, igrišča otroke,- parki, atletska polja drugo. 4 te verjamete alv pa ^ študent Kovačev Martin > piski domo očetu po denar. T^ ko je dijaku, če ima suša v .t pu, posebno še, če je že v "č1'^ šoli, ko mu že začne pogaP^ mah pod nosom, še bolj te^ pa je pisati trdemu očetu p° v.j nar, k^ga tako neznansko t1^ No pa kaj, saj beseda konj, pa Martine napiše v vo pismo, kako strašno da P trebuje denar za knjige. \ obleko, za zvezke. Menda J Na koncu pa še P"3^-"Veste, oče, saj sploh nisefl1 ^ slil pisati tega pisma. PraVno' prav, celo letel sem za pisP1" j, šem, da bi mu vzel pismo ^ nazaj in ga raztrgal. A^^ ga nisem več vjel." j\< čez en teden pa dobi ^f^o' ne ocl očeta sledeče pismo: ti • tovo boš vesel, ljubi sin, c ^ji i povem, da tvojega pisma < nisem dobil. Se je moral0 izgubiti." KRIŽEM PO JUTROVEM Po ntmlkam liTlrslkm K. lUn Še bolj neumno me je gledal. In v veliki zadregi je bil. Pa ni vPi'ašal za pojasnilo, izognil se je moji razlagi. 'Meniš, da so rebra polomij e-na]" je dejal. 'Da. Tudi pljuča so ranje-na' Tisti tvoj lekarnar je butalo. Prvi zdravnik je bil pametnejši. če ne pokličeš takoj Najboljšega zdravnika, ki ga lrnate v Melniku, bo tvoj hlapec Urill'l> tako ti povem! če pa ostale živ, se bo moral v bodoče izogibati tujim konjem." "Tujim konjem? Saj se venami nobenega konja dotaknil." "Pa se je konj njega dotaknil, 'n sicer tako temeljito, da si bo nasvet dobro zapomnil." "Ali poznaš zdravilo za to bolezen?" "Poznam, pa zdravljenje bo trajalo. Pokliči zdravni-*a> medtem pa mu dajaj mokre, ^zle obkladke na prsi." "Naš vojaški zdravnik je zelo ^itieten, pa ne bo utegnil priti, dela ima na tak sejmski an- Ali bi dal, bolniku medtem ^barbarovega čaja? Pa rae-u^nk bi mu nastavil." "Tisti rabarbarov čaj le sam in si zažvrkljaj v njega še vUc*i svoj mehurnik! Tebi ne bo škodovalo, za bolnika pa je tako javilo premočno." 'Tvoje besede so bodeče, ef-endil Po zdravnika pa bom koj 8el> kakor si svetoval." 'Kedaj se vrneš?" '^e ne vem. Obiskati moram priMelja, ne bo me menda koj ^Pustil. Ko se vrnem, bomo vezali. Si že lačen?" "Ne. Tvoja duša je polna do-°tljivosti! Počakal bom." Res je koj odšel. H Glavi se-Veda> kjer so čakali na njega ^ji dobri znanci. Čisto rad mu verjel, da se ne bo kma-u vrnil. Kar mi je bilo seve Juko. Lahko sem govoril z Gla-|°Vo služkinjo in morebiti našel udi priliko za prisluškovanje. Na dvorišču sem srečal Očko-■a in Omarja. Na sejmu sta bi-a> Očko me je potegnil za ro-av in mi šepnil: 'Effendi, varajo nas! Tale v°znik je nevaren človek in laž- nik!" "Kdo ti je pravil?" "Vprašala sva v mestu po J*'avi. pokazali so nama hišo. amle sosednja je. šel sem jo edat—in veš, koga sem opazil?" "No?" , Tistega kahwedžijo iz Ismi-pri vratih je stal." "Vaju je videl?" t "Da. In koj je stopil za vra-a> ko naju je opazil. Najbrž j! mislil, da ga nisva spoznala. boš ukrenil, effendi?" ^ Se bo že pokazalo. Morebiti 0 ^eba še nocoj in na naglem ^ esto. zapustiti. Tule je nekaj ^ai'ja,! Kupita sadja, perut-Itle> in kave, pa tako, da vaju ^ bodo domači opazili, in izro-A kupljene stvari Halefu. g0^»?ak ne mudita se Predo1 0(išla sta spet v mesto. Sam yem stopil v hlev in čakal, nisem dolgo čakal. Na plo bil^6 lahl° P°trkal°- starka Je ^ Odstranil sem deske in zleze (f0Sednje dvorišče. „° Allah! Sem si prišel?" ^ Je bolje tako. Če naju bodo H0° ili> zlezem nazaj. Ni nevar- ' Ali je voznik že pri vas?" še ne. Effendi, pripoveduj t, 0 moji dobro gospodarici arij" l;ia ^ejše reči bi se bil sicer Poi*ienil z njo, pa nisem ji p6.1 P^šnje odbiti. '-'bs -,1^ oval sem ji kar moč Žsj n° 0 Hari, kako sem jo na-ko^'1 1r iZclrla meče. >• i i i -j • "Naprej!" sta zavpila dn .omahujoča konja sta olajšala vnovič planila naprej. Morivci so pridrli nadi njiju. WUlf je' mogočno udaril in izpraznil sedlo prvega, a konj ga je podrl na tla. Med pa sem ga zabodel z njegovim las!' nim nožem ter pobegnil. (Dalje prihodnjič) ____—4 1 v-f i « s ■ ' !' ; | , NAROČITE SI DNEVNIK AMERIŠKO DOMOVINO NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK NAROČAJTE TISKOVINE PRI AMERIŠKI DOMOVINI