Poštnin? plačana — Speci, abbon. post. — II gr.
GOSPODARSTVO
T R G O V I N A
leto vi. št. 114
F t N A N C E * I N D V S I R I .1 A ★
TRST, 1. FEBRUARJA 1952
★ K M E T I ,1 S T V O
CENA LIR 20
Šterlinsko področje v krizi
teitianie zlatiti rezerv - Primaojkliai easeroti dolarskeme podroelu - Nevarnost torti za evropsko trgovioo
Konferenca finančnih ministrstev Brionske skupnosti (Vel. Britanije /in do-'Ninionov) se je v Londonu zaključila v optimističnem razpoloženju. Konfe-renca se je vršila za zaprtimi vrati, u-radno poročilo o njenih zaključkih je tu<ii suhoparno. Kljub vsemu temu so v javnost prodrle tvesti o trdni volji fi-nančnih predstavnikov Vel. Britanije in °stalih držav, ki sestavljajo Britansko skupnost da se složno lotijo odločnega knla za 'ohranitev finančne in trgovinske povezanosti vsega šterlinskega pod. r°eja, ki se zrcali vj skupni valuti. Funl s>erling je treba zavarovati pred novi-'»i presenečenji. V ta namen je treba: " napovedati boj predvsem inflaciji, kakor poudarja uradno poročilo; 2) tre-1)3 je pospešiti izvoz in zaslužek v ino-Ze>nstvu t— v poštev prihajajo gotovo 4) skrčiti je treba uvoz.
Nikdo ,v iLondonu ne prikriva, da za Zl*aj ne pojde brez ameriške finančne Dt»noči. Pogajanja so v tem pogledu v teku. Kljub tem težavam računajo, da bodo šterlinske države sredi tekočega teta dosegle ravnovesje nasproti drugim državam, le dolarskega primanjkljaja ne bo lahko pokriti. Vel. Britanija bo lakoj izkoristila ameriško pomoč v znesku 300 milijonov dolarjev v okviru MSA (Agencije za vzajemno varnost); Pozneje bo odšlo posebno odposlanstvo v Washington za nadaljnja pogajanja za morebitno gospodarsko pomoč.
Za evropske države je važen sklep tendonske finančne konference, po katerem bodo šterlinske države omejile avoz jz evropskih držav, da bi prihra-oile devize.
Poročali smo že o pripravah podjetij, ki so v zvezi z italijansko komuivstično stranko v Italiji, na mednarodno trgovinsko konferenco v Moskvi. Fo novih Podatkih naj bi mednarodna trgov ns«a konferenca, pravzaprav nekakšen kongres, Domenila začetek velike sovjetske, trgovinske ofenzive z namenom, da se pro-'tie gospodarska blokada ZDA. Te nam-'eč čedalje bolj omejujejo izvoz'koučkaj Važnih surovin in izdelkov v Sovjetsko ?-vezo in njene zavezniške države Kon-kPes naj bi "bil v aprilu. Sovjetska vlada ‘Očuna, da bo najlaže prodrla v blokado Posredno, t. j. z vdorom sovjetskega bla-Sa v nevtralne države, kakor je Švedska. Švedska bi sama rada izvažala več bla-?a v Sovjetsko zvezo, predvsem potroš-ne8a blaga. Z druge strani je sovjetska ■"azstava v Bombayu pokazala, da tudi Sovjetska zveza želi izvažat; potrošno bla-n° in stroje. Na razstavi v Bombayu je Sovjetska zveza razstavila predvsem naj-fazličnejše vrste tehnične opreme, kakor ČUeselove motorje, poljedelske stroje, žerjave, avtomobile, radijske aparate, statve, železniške stroje, ure, kolesa, tkanine, preproge in čevlje. Komentar »Pravde« pravi, da bi Sovjetska zveza Khko vse te predmete izvažala v Indijo. V svoji trgovinski ofenzivi namerava &<1vjetska zveza porabiti predvsem žito. žkoristiti namerava okolnost, da je bila ,eUna v Avstraliji in Argentini slaba in '•a so evropske države navezane prodnem na uvoz iz- Kanade, v zameno za Svoje blago bi ZSSR prejemala strateško važne surovine.
Vse kaže, da se Američani ne boje so. vjetskega trgovinskega napada. »New Vork Times« poroča, da pride danes v svetovno trgovino okoli 60 milijard do-terjev blaga na leto. Sovjetski delež Pfedstavlja pri tem približno poldrugo Phlijardo dolarjev. Ce bi Sovjetska zve-za ta delež podvojila, bi njen delež predstavljal še vedno samo eno dvajsetino ttsnašnje celotne svetovne trgovine.
Polemika o poučevanju latinščine je že stara in v glavnem tudi že odločena. Prav malo je več šolnikov, ki bi osporavali potrebo po poučevanju latinščine na srednjih šolah. Drugo je vprašanje metode in časa, ko naj se pouk prične. Mi se kot gospodarski list v. to razpravo ne bomo spuščali. Drugačna je zadeva potrebe poučevanja naravoslovnih ved na nižjih razredih srednjih šol. V tem pogledu popolnoma, pritrjujemo izvajanje našega sotrudnika. Prepuščamo mu besedo. (Prip. u-redništva).	1
Učni program, po katerem se pouču-te na 'Slovenskih srednjih šolah na Tržaškem ozemlju je zelo nesmotrno pripravljen in po duhu popolnoma zastaral. Na slovenskih šolah se vrši pouk Pa osnovi italijanskega učnega načrta, je bil malenkostno spremenjen le v toliko, da ustreza šolam, v katerih je Poni jezik islovensk: in ne italijanski. Ki naš namen, spustiti se v podrob-P° analizo vseh učnih predmetov in razporeditve tedenskih ur posameznih Predmetov v vsakem razredu. S temi trsticami želimo prikazati splošni anahronizem zastarelega učnega programa v tej tehnični dobi, ki jo nekateri tudi 'thenujejo »atomsko dobo».
Kljub temu, da sta znanost in tehni-•ta v vedno, večjem razvoju, je pouk tehničnih in prirodoslovnih ved izredno s*top. Vse napravlja vtis, kakor da b: današnja mladina živela v dobi, v kateri je spoznavanje prirode dano le ma-‘oštevilnim znanstvenikom, a naend živ;
V čem je pravzaprav kriza šterlinskega področja?
Kriza šterlinskega področja ste zrcali predvsem v nazadovanju zlatih in dolarskih rezerv, ki so sredi decembra 1951 zdrknile na 850 milijonov funtov. Konec septembra so še znašale 1.100 milijonov, konec januarja 1951 pa 1.381 mil. Tako naglega nazadovanja Angleži ne pomnijo. Poleg tega so narastli dolgovi Vel. Britanije nasproti ostalini šterlinskim državam, organiziranim v Britanski skupnosti. Ti so že decembra 1950 dosegli 2.730 mil. funtov, do junija 1951 pa 3.098 mil. funtov. Prav tako* so narastli dolgovi Vel. Britanije nasproti kolonijam, in sicer od 908 milijonov v juniju 1951 na okoli 1.000 milijonov do konoa 1951. Anglija se je zadolžila tudi nasproti evropskim državam. V prvi polovici 1951 je bilo šterlinsko področje nasproti dolarskemu še aktivno za 148 mil. funtov. Ta ugoden položaj je šterlinsko področje doseglo, ker je po Izbruhu korejske vojne lahko prodajalo strateške surovine (volno, cin itd.) dolarskemu področju po visokih cenah. Toda položaj same Vel. Britanije nasproti dolarskemu področju se je v tem poslabšal.
V kratkem času je izginil tudi prebitek celotnega šterlinskega področja nasproti dolarskemu, tako da se je šterlinsko področje začelo zadolževati nasproti dolarskemu. Dominioni in angleške kolonije so lansko leto mnogo kupovali v Evropi. Vel. Britanija se je bolj zadolževala kakor ostale šterlinske države, ker se mopa bolj oborože-vati in ker danes velik del njene indu-
Sovjetska inttijska središča
v diplomatski tajnosti
V sovjetski zvezi se smejo diplomati gibati samo v določenem krogu, ki ga je vlada določila 1. 1948. Te dni so sovjetska oblastva še zožila ta krog, da ne bi morda tuje oko pokukalo v sovjetska indutrijska središča. Po novem ukrepu nimajo tuji diplomati z malimi izjemami dohoda v mesta nad 100.000 prebivalcev. Ne gre samo za mesta, kjer je nameščena oboroževalna industrija, dostop je prepovedan tudi v središča količkaj važne industrije železa, pisanih kovin, petroleja, premoga in raznih kemikalij, in Sta-premoga in raznih kemikalij. Med velikimi mesti so tujcem dostopni samo Moskva, Leningrad in Sta-n. pr. Novosibirsk, Omsk, Harkov, Ki-rovograd. Poltava, Ufa itd. V kraje ob Kaspiškem jezeru je dohod tujim diplomatom praktično onemogočen. Severno od Rubinska nastaja novo središče železarn in jeklarn, v Sermkovu, zahodno od Bajkalskega jezera v Sibiriji bo veliko premogovno skladišče. V Igaro, arktično luko, imajo dostop samo tuje ladje zaradi oskrbe; v bližini so v Nerilsku velike tovarne pisanih kovin. Okoli Moskve obsega dovoljeno področje samo 25 milj.
SPOR CSR — DANSKA
Med Dansko in CSR je izbruhnil trgovinski spor, ker noče CSR dobaviti dveii naročenih parnih turbin za mestno centralno kurjavo v Kopenhagenu. CSR bi lo storila samo pod pogojeni, ako ji Danska dobavi volfram, jeklo in baker. Prizadeti so Skodovi zavodi, ki bi morali nabaviti turbine. CSR je že dobavila 4 parne turbine. Danska delegacija se zdaj pogaja v Pragi.
.stran od sodobnosti in prebira iz zgodovinskih knjig le njegovo preteklost in dela klasikov.
Nesmisel današnjega pouka na nižji srednji šoli vidimo že po tem, če si ogledamo zvezke in z raznimi risbami porisane papirje naših dijakov. Latinski zvezek je poln slovničnih pravil, sklanjatev, spregatev, skladnje in še drugih naukov tega klasičnega in preživelega jezika. Popolnoma pravilno je, da se mladina na vzorih klasikov uči pravilnega izražanja. Vendar vse ob pravem času. Kaj naj ji služi latinščina v prvem razredu, če niti v materinem jeziku ne zna opisati najenostavnejšega predmeta ali pa življenjskega dogodka. Kaj pa riše dijak na razne lističe, ko se med poukom dolgočasi? Avtomobile, letala, hiše, vlake in še marsikaj drugega, in vse to iz sveta prirode in tehnike! Zakaj mučimo našo mladino z preživelim klasicizmom in ji ne povemo, kako živi in kaj se dogaja v prirodi? Na nižji srednji šoli ne sliši naša mladina niti ene besede o življenju rastlin in živali, fizikalni in kemijski pojavi so ji tuji. O teh stvareh lahko zve le iz časopisov, ki so pisani za odrasle, ali pa ujame kako skopo besedo iz razgovora starejših bra tov in staršev. Po tratah in gozdovih hodi, ne da bi vedela, kaj se v njeni okolici dogaja, ne da bi vedela, da tu živi in odmira svojevrsten svet. Vidi ladje, letala, avtomobile, sliši o kisanju mleka, izdelovanju vina, opazuje gorenje kuriva v peči in ne ve, katere so one prirodoslovne osnove in'zakoni, po katerih se vrše majraznovrstejši pojavi v njeni bližini. Otrok si mora mnogokrat sam ustvariti kakšno sliko
strije1, ki je prej proizvajala za izvoz, proizvaja orožje. Industrija, ki je prej delala za izvoz ne prejema več dovolj jekla za svoje potrebe, ker se iz jekla kuje orožje. V Angliji je občutno pomanjkanje jekla. Vlada na je n. pr. nakazala za leto 1952 manj pomembnim industrijam samo polovico zahtevane količine jekla. Churchill je od Američanov zahteval predvsem jekla.
Anglija ne izvaža več toliko kapitalnega blaga (strojev, opreme tovarn itd.) kakor poprej. Nekateri angleški gospodarstveniki so računali, da bodo zgubo na devizah zaradi zmanjšanja tega izvoza nadomestili s povečanjem izvoza tkanin, porcelana in drugega potresnega blaga; toda ti računi so bili zgrešeni. Trgovinsko Tn finančno pešanje Vel. Britanije občutijo v Londonu toliko (bolj, ker to slabi položaj Anglije kot bankirja šterlinskega področja.
Butler zahteva nove žrtve
Dne 29. januarja se je zopet sestal angleški parlament, da bi razpravljal tudi o proračunu. Prva beseda pojde finančnemu ministru Butlerju. Ta je že davno razkril svoje glavne načrte: skrčiti uvoz in tako prihraniti vsaj 350 milijonov funtov na leto. Angleškim potrošnikom se bo torej treba odpovedati vsemu, kar ni nujno potrebno za prehrano in pošteno življenje. Med vojno in po njej so že pokazali, da se to upajo storiti. Ni dvoma, da bo zaradi tega trpelo tudi evropsko gospodarstva, Italijani se že pritožujejo zaradi zmanjšanega izvoza zelenjave in južnega sadja v Anglijo. * v
• fO SKfli
RAZDELITEV PREMOGA MED
EVROPSKE DRŽAVE
Na sestanku sveta OEEC v Parizu in Evropske gospodarske komisije z Ženevi so obravnavali tudi vprašanje razdelitve premoga med uvozne države. Izvozne države1 so bile povabljene da v teku januarja predložijo načrt za prvo tromesečje 1952. Po poročilu iz Rima prejme Italija 489.300 ton. V ta kontingent je vključena tudi količina odmerjena za anglo-ameriško cono Svobodnega Tržaškega ozemlja. STO bo prejelo 6.000 ton iz Zahodne Nemčije. Ostale količine bodo uvožene v Italijo: iz Severne Francoske Afrike 7.000, Belgije 62.000, CSR 13.000, 235.000 iz Zahodne Nemčije, 33.000 iz Vel. Britanije.
7.000	iz Jugoslavije in 83.000 ton iz Poljske.
IZVOZ STAREGA IN LITEGA
ŽELEZA IZ ZDA OMEJEN
Urad za zunanjo trgovino (Office, ot International Trade) je pooblastil prizadete izvoznike da smejo v prvem tromesečju 1952 izvoziti iz ZDA samo
25.000	ton starega železa in 2.500 ton litega železa. Za izvoz dovoljena količina starega železa predstavlja komaj 25% količine, ki so jo običajno izvozili. Večina tega železa pojde v Mehiko. Boljše staro železo bodo porabile domače železarne. Vlada je omejila izvoz litega železa na 2.500 ton, da bi zadovoljila povpraševanje domačih podjetij. Te omejitve so v zvezi z oboroževanjem.
EDGAR FAURE, novi predsednik francoske vlade je star 43 let. Po letu 1875 ima Francija prvič tako mladega predsednika. Študiral je pravo in filozofijo, zna tudi rusko. Trdijo, da je zelo privlačne zunanjosti in da združuje lastnosti Aristida Brianda in Poincare-ja. Pripada radikalni stranki.
in bujna fantazija mu seveda ne more dati vedno prave razlage za vse te pojave.
Zakaj je današnja mladina tako razposajena in bojevita? Dolgočasje v šoli hoče nadomestiti pri igranju š fračami, malimi puškami in samokresi. Ali ne bi bilo bolje, če bi vedela, kaj se dogaja v žabji mlaki, da bi spoznala življenje zelenih alg in življenjski razvoj žabic? Vedela bi za tiste zanimivosti, ki se dogajajo v velikem in malem svetu rastlin in živali, ki so ji pa popolnoma tuje. Vzljubila bi naravo in mnogo bolj cenila svojega bližnjega kakor ga ceni danes.
Otroci, ki zapuste osnovno šolo se uče prirodoslovje le na nižjih strokovnih — industrijskih in trgovskih šolah. Sele j
v višji gimnaziji, učiteljišču in trgovski akademiji je pouk prirodoslovja. In na teh šolah pridejo na dan težave in 1 mnogokrat se dogodi, da postane dijaku na višji šoli prirodoslovje neljubo. Zakaj?
Vzemimo za primer fiziko. Na višji gimnaziji dijak prvič sliši o fiziki. Kljub temu mora v treh letih predelati vso fiziko in napraviti v tej vedi ogromen polet od najenostavnejših pojmov. do težkih matematičnih izvajanj fizikalnih zakonov. Popolnoma pravilno je, da se od dijaka višjih razredov gimnazije zahteva podrobno znanje fizike in uporablja matematika pri njeni razlagi. Toda kako naj sledi dijak pouku, če je preobložen tudi z drugimi predmeti? Ali ne bi bilo bolje, da bi se fizika in kemija ter prirodopis živalstva in rastlinstva poučevali že v niž}i gimnaziji, da bi se tako mladina že takrat seznanila z osnovnimi pojmi teh ved? Ko bi prišli ti dijaki na višjo gimnazijo, bi samo izpopolnjevali znanje, ki so ga v nižji gimnaziji pridobili!
M. P.
Pred sovjetsko trgovinsko ofenzivo
Več prirodoslovja v srednje šole!
Nemčija na jugoslovanskem trgu
Pogajanja med Jugoslavijo in Zah. Nemčijo) v Bonnu so se zaključila s podpisom trgovinske pogodbe za leto 1952. Po tem sporazumu bo Jugoslavija izvažala v Nemčijo les, rude, kovine, tobak, živila konopljo in razne druge kmetijske proizvode. Nemčija bo izvažala v Jugoslavijo koks, premog, surovine za kemično industrijo itd. Glede načina poravnave blagovne izmenjave še ni prišlo do sporazuma. Pogajanja se bodo nadaljevala.
Blagovna izmenjava med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo je zelo živahna. Nemčija dela načrtno, da bi si zopet zagotovila stare trge v jugovzhodni Evropi in se ne plaši težav, ki nastajajo predvsem zaradi tega, ker te države zaradi povojnih težav !ne morejo sproli kriti svojih nakupov v inozemstvu. Tako je Nemčija v trgovinski izmenjavi z Jugoslavijo zavzela tretje mesto, tj. za: Anglijo in za ZDA. Jugoslavija je pospešila izvoz z Zah. Nemčijo, da bi z izvozom v čim večjem obsegu krila nabavo blaga v Nemčiji. Tako je ju-
goslovanski izvoz z Zahodno Nemčijo leta 1950 presegel izvoz Jugoslavije v Italijo. Leta 1948 je izvozila v Zah. Nemčijo za 59 milijonov dinarjev blaga, medtem ko je uvozila iz Nemčije za 250 mil. Leta 1950 je izvoz v Zah. Nemčijo narastel že na 890 mil. uvoz iz Nemčije pa na 1.945 milijonov dinarjev. Delež Slovenije v jugoslovanskem izvozu v zahodno Nemčijo je znaten. Leta 1950 je Slovenija izvozila v Zah. Nemčijo za okrog 200 milijonov din blaga. Na prvem mestu sta cink in cin-kov prah (67 mil. din), dalje les (47 mil. din) in vino (22 mil. din); Slovenija je izvažala tudi medeninaste bloke, ostružke in žlindro (16 mil. din), živo srebro (12 mil. din), premog (12 mil. din) in ferokrom (9 mil. din), dalje vezane plošče, hrasiov ekstrakt, jamski les, železniške prage, mehak celulozni les, svinjsko galanterijsko usnje, govejo dlako, češnje, papriko, hruške, grozdje, jajca, suhe gobe, zdravilna zelišča, eterična olja in jabolka.
Napovedana italijansko-jugoslovanska zbornica
MilanSKi gospodarski dnevnik »II Sole« se bavi z vprašanjem trgovinskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. List meni, aa ti trgovinski odnosi ne bodo okosteneli v okviru mirovne pogodbe, temveč se bodo uredili na podlagi dvostranskih sporazumov, kakršni so bili tudi že sklenjeni <n so zdaj pred italijanskim senatom. sotrudnik lista je obiskal predsed-niKa ustanovnega odbora italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice v Milanu, g. Davida Marija, ki se je vrnil iz Beograda.
vprašal ga je, kako je prišlo do pobude za ustanovitev te zbornice, ki je zbudila tako veliko zanimanje v Milanu in v vsej gornji Italiji. Gospod Mari mu je razložil, da je bil po vojni med prvimi Italijani, ki so obiskali Jugoslavijo. Tam je v početku vladalo precejšnje nezaupanje do Italijanov; poslov ni bilo lahko zaKijucm. Pri obisku zagrebškega velesejma se je prepričal, da je italijansko-jugosiovanski izmenjavi zagotovljen u-spen, ako se na italijanski strani ustanovi organ, ki bi to izmenjavo pospeševal in ki bi ščitil italijanske trgovce.
Junija lanskega leta se je ustanovil pripravljalni odbor, v katerega so stopili
avv. cesare Valvasor!, ki je prevzel tajništvo; uou. uomenico Cannavele, lastnik rižarne, ki se zanima za jugoslovanski trg, in avv. G. C. Labadini. Pred-sedništvo odbora je prevzel g. Mari. Prvi občni zbor je bil sklican v juliju pri milanski trgovinski zbornici. Tedaj je bil izvoljen odbor, ki naj stopi v stik z italijanskimi in jugoslovanskimi oblaslvi, predvsem s pristojnimi oniastvi v Zagrebu in Beogradu. Oktobra je g. Mari obiskal Beograd, kjer je' pri Trgovinski zbornici FLRJ našel popolno razumevanje za svojo poouao. Ro njegovem mnenju se Jugoslavija v gospodarskem pogledu vedno bolj približuje Zapadu .Jugoslovanski trgovinski uradi v inozemstvu, ki so imeli oosiej značaj pravih vladnih uradov za nakup, kakor n. pr. »Jugokombi-ro« v Milanu, se naglo likvidirajo. V Beogradu je v teku decentralizacija, pripravlja se ustanovitev 9 trgovinskih zbornic po posameznih republikah. Gospod Mari jc zaključil svoja izvajanja, da se Italiji na jugoslovanskem trgu obeta prospeh v vsakem pogledu. Ko se odstranijo vsj politični nesporazumi, bodo te možnosti toliko večje. Posebno v Ljubljani in v Zagrebu so naklonjeni pospešitvi trgovinske izmenjave z Italijo.
Preustroj jugoslovanske zunanje trgovine
V jugoslovanski zunanji trgovini sp v zadnjem času nastopile važne izpremem-be, o katerih hočemo obvestiti naše trgovce. V prejšnjih sestavkih smo že poročali o ukinitvi ministrstva za zunanjo trgovino in o prenosu njegovih nalog na razne druge ustanove. V istem času so bile odpravljene glavne uprave za izvoz in uvoz po posameznih republikah, ki so izvrševale naloge nekakšnega ministrstva za zunanjo trgovino v republikah. Vpeljana je bila nova pariteta dinarja, ki ustreza novemu sistemu svobodnih ekonomskih cen, tako da so bile s tem jugoslovanske cene postavljene na svetovno pariteto.
Kakor poroča »Trgovinski pregled« (Beograd), se zdaj pripravlja uredba o ureditvi blagovnega in plačilnega prometa z inozemstvom, ki bo vskladila vse' trgovinsko poslovanje z zunanjim svetom z omenjenimi spremembami. Po novem načrtu bodo v Beogradu ustanovili komite za zunanje-trgovinsko poslovanje. Komite bo imel po posameznih republikah svoje izpostave (podružnice). Pri Narodni banki v Beogradu že posluje tajništvo (sekretariat) Komiteja za zunanje-trgovinsko poslovanje pri glavni centrali Narodne banke, pri centralah Narodne banke v glavnih mestih ljudskih republik pa bo imelo tajništvo svoje izpostave.
Tajništvo Komiteja za zunanje trgovinsko poslovanje izdaja vsa dovoljenja za zunanjo trgovino, t. j. dovoljenja za izvoz, uvoz in plačilo. Ta dovoljenja se lahko izdajo samo tistim podjetjem, ki
so registrirana pri Svetu za blagovni promet vlade FLRJ kot izvozna odnosno uvozna podjetja. Dovoljenja, ki jih je izdalo prejšnje ministrstvo za zunanjo trgovino, zgubijo vrednost
Pri odločevanju o prošnjan za uvozno oziroma izvozno dovoljenje se bo Svet oziral na komercialno sposobnost podjetja in na gospodarske potrebe države. O tem se bo svet seznanil z raznimi u-stanovami v državi, ki so po svojem poslovanju v zvezi s podjetjem, ki je prosilo za dovoljenje. Podjetja bodo prošnje predložila republiškim Svetom, ki jih bo s svojimi pripombami poslal tajništvu komiteja za zunanjo trgovinsko poslovanje.
Predsednik Sveta za blagovni promet vlade FLRJ bo s posebnim odlokom odločil, za katere artikle bo izdajalo dovoljenja za izvoz tajništvo Komiteja za zunanje trgovinsko poslovanje in za katere njegove izpostave. Tq vprašanje je še odprto. Pri podeljevanju dovoljenj za uvoz in plačilo se odloča glede pristojnosti kraj, kjer se vodi devizni fond, v katerega breme s bo vršil uvo&.
Danes je v Jugoslaviji 10 takšnih deviznih fondov, ki še vodijo deloma pri glavni centrali Narodne banke v Beogradu, deloma pri njenih republiških centralah. V glavni centrali Narodne banke se vodijo centralni devizni fond (fond ministrstva za finance FLRJ), fond ministrstva narodne obrambe, fond sveta za blagovni promet vlade FLRJ in fond sveta za industrijo in gradbeništvo vlade
Tunizija na
dnevnem redu
Arabsko gibanj« proti »evropskemu kolonializmu« se je iz Irana (Perzije) in Egipta preneslo tudi na Tunizijo. Tunizijci zahtevajo popolno neodvisnost. in se hočejo otresti francoskega pokroviteljstva. Kakor v Perziji in Egiptu je to gibanje tudi velikega gospodauskega pomena. Perzija proizvaja ogromne količine petroleja, skozi Egipt teče važna svetovna prometna žila — Suelški prekop, Tunizija pa je važna/ v svetovneml gospodarstvu po svojih rudah kakor fosfatu, 'železu, svincu, cinku, pa tudi petroleju; prideluje olivno olje, žito, dateljne in drugo južno sadje.
Francozi so prišli v Tunis v maju leta 1881. Površina Tunizije znaša 125.100 kvadratnih km, prebivalstvo 'pa je leta 1936 doseglo 2 milijona 608.313 ljudi; danes ga cenijo na okoli 3 milijone.
FLRJ (fond opreme). V republiških centralah Narodne banke se vodijo devizni fondi republiških Svetov za industrijo in gradbeništvo. Ako se uvoz in plačilo izvršita v breme nekega deviznega fonda, ki se vodi pri glavni centrali Narodne banke v Beogradu, podeli uvozno dovoljenje in dovoljenje za poravnavo tajništvo Komiteja za zunanje-trgovinsko poslovanje; ako se izvršita uvoz in plačilo (poravnava) v breme deviznih fondov, ki se vodijo pri republiških centralah Narodne banke, podeljujejo dovoljenja izpostave (podružnice) tajništva Komiteja pri republiških centralah Narodne banke.
mml
Avstrijci jim niso ostali dolžni
Humoristični list »La Cittadella«, ki izhaja kot priloga ponedeljske izdaje »Giornale clj Trieste« in se odlikuje po svojih prav malo duhovitih izbruhih proti Slovencem in Jugoslaviji, se je nedavno s svojega, kulturno vzvišenega mesta privoščil tudi Avstrijce. Napisali je, da je hotela Avstrija izrabiti potresno katastrofo, ki je zadela Messino, 1908. leta, za to. da bi napadla Italiid in ji z nožem v hrbet zadala smrtni udarec«.
Preprost zemljan sodi, da bi objestnost vendar morala imeti svoje meje, toliko bolj če plava v tujem denarju — v dolarjik ECA in MSA — in je ob-jestnež tudi sicer odvisen od drugih. Avstrijci niso ostali dolžni odgovora »humoristom« okoli »Cittadelle« Graška »Tagespostu je na podlagi najnovejšega mednarodnega političnega razvoja poučila urednike »Cittadelle«, kam , pripelje »nacionalistična histeričnost«, s katero so bili prepojeni italijanski iredentisti, imperialisti in avanturisti kakor D’Annunzio ter pristaši »spetega egoizma«. Kdo je komu zadal nož v hrbet? »Tagespost« odgovarja: Pravi bodljaji z nožem, v hrbet so bili: leta 1915 proti zaveznici Avstriji in leta 1940 proti Franciji »latinski sestri« in rešiteljici po kobariški katastrofi. »Tagespost« servira še druge prav tako mastne ocvirke, ki pa, jih puščamo ob strani.
To polemiko omenjamo predvsem, ker dokazuje, da v, našem zaledju, pozorno sledijo političnemu in gospoaar-I skemu razvoju v. Trstu. Vse kaže, da si tržaški hipernacionalisti dovoljujejo reči, ki si jih lahko dovoljujejo samo politični slepci, ki ne vidijo, da rajajo na žerjavici. Od kod jim jamstvo, da bodo lahko ve no plavali v dolar-sko-lirski izobilici? »Tagespost« jih je opozorila, da predstavlja avstrijski promet skozi Trst danes okoli 80% vsega tržaškega prometa in da se lahko nekega dne Avstrijci vdajo mamam severnih pristanišč Hamburga in Bremena, kakor se je Švica odločila za Genovo, kjer lahko pristajajo ladje s švicarsko zastavo. Svoja izvajanja je avstrijski list zaključil z ugotovitvijo, da so na prevažnih odgovornih mestih v Trstu neodgovorne glave, ki padajo tako nizko kakor »Cittadella«.
Mi bi radi samo še dodali: Ne, gre za posamezne glave, temveč za načrtno organiziran sistem »ekspanzivno lačnega nacionalizma« — kakor ga označuje sama »Tagespost« — za sistem z razdeljenimi vlogami, ki bo privedel Trst do gospodarske katastrofe v. trenutku, ko usahnejo dolarski viri in mu užaljeno Zaledje dokončno obrne hrbet.
MSA in Slovenci
»Gospodarstvo« je sporočilo, da je bilo 31. decembra 1951 ustavljeno poslovanje uprave Mashallovega načrta (ECA) po, vsej zahodni Evropi in da je na njegovo mesto stopila »Agencija Za vzajemno varnost« (MSA = Mutual Securitg Agency). ECA je delovala 3 leta in 9 mesecev, se pravi, da se je njeno delovanje zaključilo pol leta pred prvotno določenim dnevom.
Tako je bilo likvidirano tudi odposlanstvo ECA za STO, ki ga je vodil g. Galloway. Na njegovo mesto je stopila MSA, ki je formalno podrejena načelniku MSA v Rimu g. Daytonu, dejansko pa jo vodi njegov namestnik g. Haroldson, načelnik oddelka za finance in gospodarstvo STO. MSA izdaja še nadalje še poseben bilten v isti obliki, kakor ga je izdajalo odposlanstvo ECA, in v istem duhu. Bilten izhaja samo v italijanskem jeziku; v njem sa podčrtani vsi podatki, ki zadevajo Italijo.
Ni nam znano, kako je organizirana pisarna tržaškega predstavništva MSA vemo le, da ni v njem niti enega Slovenca, niti človeka, ki bi znal naš jezik. V predstavništvu ECA je bil poprej psaj en slovenski uradnik. Tega so pred dobrim letom odpustili, ne da bi ga nadomestili z drugim Slovencem.
Vse ta poročamo iz treh razlogov: 1) ker je značilno za veter, ki veje po podobnih ustanovah, ki skrbno pazijo, da bi se ne zamerile italijanskim, nacionalistom; 2) ker gre za osnovno vprašanje eksistence možnosti našega človeka, ki so mu zaprta vrata v vse javne službe (izjemo delajo samo Radio Trst II in slovenska šola, ter tu pa tam ZVU); 3) ker so v igri koristi našega gospodarstva, o katerih so lahko dobro obveščeni samo domači ljudje in ki jih ECA ni dovolj upoštevala,
»Videant consules« (g. Haroldson, g. Dayton, g. Porter, ravnatelj evropskega urada MSA in g. Harriman, načelnik osrednje uprave, MSA v Washing-tonu).
Stran 2
GOSPODARSTVO
1. februarja
1952
Nemške Hiedelnice popioma zaposlene za 4 lela
(OD NAŠEGA NEMŠKEGA SOTRUDNIKA)
Obnova zahodno-nemške trgovinske mornarice se je začela šele 8 let po vojni, ko so zasedbene sile z odlokom z dne 3. aprila 1951 preklicale omejitev graditve' nemških ladij. V začetku lanskega leta je bilo v nemških ladjedelnicah naročil za 226 morskih ladij s tonažo 375.122 ton za nemški račun in 45 eno! s. tonažo 191.381 za inozemstvo. Ta naročila so bila razdeljena skoraj med vse nemške ladjedelnice, med temi 77 ladij za ladjedelnice v Hamburgu (katerih delovna sila spa-ša 15.000 mož), 31 za Schleswig-Hol-stein (13.800 delavcev), 16 za Bremen (12.000 delavcev) in 36 za Spodnje Saško (5.100 delavcev).
Ce računamo, da znaša zmogljivost nemških ladjedelnic 450.000 ton na leto, so bile te ladjedelnice že v začetku lanskega leta popolnoma zaposlene. Ko je bila odpravljena omejitev gradnje ladij, so prispela nova naročila v takšnem obsegu, da so skupna naročila v zahodno nemških ladjedelnicah proti koncu leta 1951 daleč presegla 2 milijona ton — med temi 1 milijon ton za inozemstvo. Večina velikih ladjedelnic si je tako zagotovila popolno zaposlitev do leta 1955.
Lastniki nemških ladjedelnic upajo da bo za ladjedelnico »Weser A.G.« prejela gradbeno dovoljenje tudi največja nemška ladjedelnica »Blohn und Voss« v Hamburgu, ker je nagla izvršitev ladjedelniških popravil tudi v korist inozemstva. Velikega pomena je tudi obnova dokov, ki sta jih težko prizadeli vojna in demontaža. Zmogljivost hamburških dokov je pred vojno dosegla 230.000 ton, od tega je po vojni ostalo samo 55-000 ton.
Kljub linančnim težavam so bila nekaj tednov po odpravi omejitev gradnje ladij oddana že prva naročila v okviru čezmorskega linijskega načrta. Dodatni načrt predvideva do leta 1954 gradnjo 168.009 ten linijskega brodov-ja, kar bo stalo 3,3 milijarde lir. V tem načrtu so vzete potrebe naslednjih plovnih družb: »Hamburg-A-merika-Linie«. »Hamburg-Sued«, Nord-deutscher Lloyd«, »Hansa und Deutsche Afrika-Linien«. Drugi načrt predvideva gradnjo 60 manjših enot s tonažo 500-6.000' ton ( s skupno tonažo 160.000 ton) za znesek 3 milijarde lir. Računajo, da prihrani, oziroma zasluži moderna tovorna ladja 1,2 milijona dolarjev za prevoznino na leto. Nemška zunanja trgovina potrebuje vsaj 3,5 milijona ton ladjevja. Pred vojno je Nemčija razpolagala z ladjevjem 5,1 milijona ton, medtem ko je leta 1951 plulo pod zastavo Nemške republike komaj 700.000 ton čezmorskih ladij. Leta 1938 je znašal čisti devizni prebitek nemške trgovinske mornarice 120 milijard lir. V I. polletju 1951 je Zah. Nemčija zabeležila že 11 milijard lir čistega dohodka na pomorskih prevozninah.
Nemška plovna mreža se je lansko leto znatno razširila, tako da bo jo treba v bodoče razširiti samo še s progami proti Vzhodni Aziji, Avstraliji in Južnem' in Severnem Pacifiku. Za zdaj Nemci še ne mislijo na lastno potniško mornarico. V sedanjem gospodarskem položaju mora Zah. Nemčija zadovoljiti predvsem potrebe po tovornem ladijskem prostoru. Nemška plovna podjetja so še vedno mnenja, da je zaslužek s prevažanjem blaga bolj gotov kakor zaslužek s prevažanjem potnikov. Nove tovorne ladje imajo vsekakor nekaj potniških kabin. Tudi nemški brodarji menijo, da je boljša bodočnost zagotovljena hitrim ladjam kakor velikim. Znane orjaške potniške ladje raznih držav požrejo ogromne zneske državnih podpor, kakršnih si Zah. Nemčija ne more privoščiti. Zato mislijo v Nemčiji . na gradnjo manjših potniških ladij za prevažanje izseljencev.
Poleg vprašanja nabave potrebnega denarja obstoji za nemške ladjedelnice vprašanje nabave potrebnega materiala. Pri sedanjem gradbenem na-
črtu potrebujejo nemške ladjedelnic z 25.000 ton debele pločevine na mesec, medtem ko jim je država nakazala samo 20000 ton, dejansko dodelila pa le 15.000 ton. Ko bo uveljavljen Schu-manov načrt in odstranjena omejitev proizvodnje jekla, bo tudi glede nabave gradiva nastopilo odločno zboljšanje.
-a-
VSAK ČETRTI DAN ENA NOVA PLOVNA DRUŽBA
V novembru in decembru; 1951 je, bila v Hamburgu in Bremenu ustanov-
ljena vsak četrti dan po ena plovna družba z glavnico 20.000 do 100.000 mark. Računajo, da se bo ustanavljanje novih plovnih podjetij še pomnožilo. Gre za izkoriščanje posebnih davčnih ugodnosti. Izvedenci so tudi mnenja, da gre povečini za pobude ljudi, ki nimajo v pomorstvu dovolj izkušnje; prva kriza v prevozninah lahko pomete z večino takšnih podjetij.
VOLKSWAGEN stane v Parizu 1.085 dolarjev.
proizvodnja sueom JI
V /. /PJ/
CELOTNA PROIZVODNJA
V milijonih ton
FRANCIJA
NEMČIJA
T K 103
(jenova proti Benetkam na Brennerju
Promet Benetke-Brenner-Innsbruck na škodo Trsta
Italijanska trgov, bilanca ^ pasivna
Francija in Nemčija sta že odobrili Scnumanov načrt o mednarodnem nadzorstvu nad proizvodnjo in razpečavanjem jekla in premoga. Zdaj je načrt pred parlamenti drugih članic, ki po obsegu svoje proizvodnje niso tako važne. V Italiji se pripravlja ratitikacija (potrditev) Schumanovega načrta.
uel Irancoske javnosti, ki je proti sodelovanju z Nemčijo, poudarja, da je nemška proizvodnja jekla previsoka. V letu 1951 je že dosegla 13,7 milijona ton in je za 40% večja kakor proizvodnja v Franciji. To se vidi na našem črtežu
Nemčija izvaža 40% manj jekla — surovega jekla in polizdelkov — kakor Francija. Tudj ta okornost vznemirja Francoze, češ da ostane Nemcem na razpolago 11,6 milijona ton jekla za domačo u-porabo, medtem ko razpolaga Francoska industrija samo s 6,6 milijona ton.
V letu 1951 je proizvodnja jekla v Italiji narasla za 29%, proizvodnja železa pa za 45%. Računajo, da bo Italija v leiu 1952 brez posebnih težav dosegla letno proizvodnjo jekla 3 milijonov ton, t. J. višino, ki ji je bila določena v okviru atlantske pogodbe.
Nemški tednik «Alpenpost» je opozoril javnost na zapostavljanje železniškega prevoza čez Brenner v primeri s progo čez Chiasso. Prevozne tarife čez Brenner so mnogo višje kakor prevozne tarife čez Chiasso v smeri proti Bazlu. Brenner zaostaja v tem pogledu tudi za Modano.
Za zadevo so se zanimali tudi drugi listi, ki so stvari šli globlje. Ugotovili so, da imajo prste vmes velike spedi-cijske tvrdke, ki so povezane z železniško upravo in ki pospešujejo prevoz iz Genove v smeri čez Chiasso in dalje v evropske države zlasti proti Angliji, Belgiji, Holandiji in skandinavskim državam. Genova se je tu pojavila kot tekmec Benetkam, ki so bolje povezane z Brennerjem in bi rade pospešile promet v tej smeri. Dajanje prednosti s posebnimi tarifami prometu v smeri Genova - Chiasso - Bazel, pomeni porivanje Benetk v mrtev kot. Ta tarifna politika je privedla do tega, da so pošiljke iz Južnega Tirolskega čez Brenner v inozemstvo dražje kakor pošiljke iz oddaljenejših krajev v isti smeri. Pošiljka čez Brenner iz Južnega Tirolskega v Švico je za 12 švicarskih frankov dražja.
Posredno je pri zadevi prizadet tudi Trst. Na dnevnem redu je namreč tudi vprašanje delitve prometa v Innsbrucku v srednje-evropske smeri. V Innsbrucku se preklada blago. Tu ga prevzemajo avstrijske in nemške železnice. Benetke si na vso moč prizadevajo, da bi pospešile promet v smeri Benetke-Brenner - Innsbruck in dalje v Srednjo Evropo. Pospeševanje prometa v tej smeri pomeni škodo za promet v smeri iz Trsta v Srednjo Evropo.
Trgovinska zbornica v Bolcanu je dala pobudo za veliko prometno konferenco, ki je bila sklicana za 25. januar v Bolcan. Na konferenco so bili povabljeni tudi italijanski parlamentarci, predstavniki rimskih ministrstev za zunanjo trgovino, za promet, industrijo in trgovino ter predstavniki železniških ravnateljstev v Benetkah in Veroni, dalje predstavniki trgovinskih zbornic na Beneškem, razne spedicijske in trgovinske tvrdke itd. Na konferenci bodo obravnavali v prvi vrsti vprašanje železniškega prevoza čez Brenner v zve-j zi s konkurenco Genove.
Državni proračun in gospodarstvo FLRJ
Državni proračun - sestavni del družbenega plana
O pomenu osnovnih izprememb u-stroja novega jugoslovanskega proračuna je priobčil ljubljanski »Kmečki glas« poljudno razlago, ki bo gotovo dobrodošla tudi našim bralcem:
Ko sva zadnjič z znancem govorila o družbenem planu, je beseda nanesla tudi na zakon o državnem' proračunu, saj je pravzaprav ta zakon kakor tudi proračun sam sestavni del družbenega plana.
»Tudi glede proračuna so se z novim zakonom zgodile velike spremembe,« sem mu razlagal, »Doslej so šli vsi narodni dohodki, tako podjetij in tovarn, kakor tudi drugi, v državni proračun. Tovarne so morale odvesti ves prebitek (ali če hočeš dobiček) v proračun. Oblast pa jim je iz proračuna vrnila, kar so potrebovale za kritje svojih investicijskih potreb. Tako so v tovarni v vašem kraju nakazali več milijonov za nabavo nove lokomobile, a vaša tovarna je vsako leto dala več milijonov svojega dobička v proračun«.
»Torej 'ena sama kašča za vse žito. tudi za tisto, ki ga je pridelovalec sam potreboval za seme?« je vprašal znanec. »Tako nekako,« sem mu pritrdil. V to kaščo se je vse stekalo, iz te kašče so sei krile vse potrebe. Podjetja so bila seveda odvisna od te kašče. Zdaj pa gre za to, da postanejo podjetja povsem samostojna. Ze zad-
njič sem ti povedal, da bodo podjetja sama planirala, kaj in kakšne potrebščine bodo proizvajala. Sama pa bodo tudi razpolagala s sredstvi, ki jih bodo zaslužila, in to ne samo s tistimi, ki bodo šla za plače in material, temveč tudi z večjim delom' prebitka. Samo manjši del prebitka bi šel v državni proračun v obliki tako imenovanega družbenega prispevka«.
»Za kaj pa bodo tovarne porabile prebitek?«.
»Za lastna popravila, za razširitev tovarne, za nabavo novih strojev, za graditev stanovanj skratka za lastne investicije, kakor temu pravimo. Seveda, letos bo lastnih investicij podjetij še malo, ker bomo morali varčevati z materialom in delovno silo, da dogradimo naše ključne objekte, to je e-lektrarne, tovarne, kakršne so tovarna aluminija v Strnišču, koksarna v Lukovcu, železarna v Nikšiču in druge. Elektrarne in naše ključne tovarne nam bodo šele omogočile, da bomo drugo leto gradili manj važne stvari, hkrati pa se nam bo zboljšalo življenje«.
»Kdo pa bo plačal graditev teh objektov?«.
»To se bo plačalo iz državnega proračuna. Zato pa bodo podjetja plačevala v proračun družbeni prispevek, ki sem ti ga prej omenil. (Kolikšen bo ta prispevek, določa družbeni
plan.) Iz proračuna se bodo krile tudi druge potrebe, n.; pr. zvezni državni uradi, železnice, pošta, predvsem pa seveda izdatki za vojsko. Da nam izdatkov za vojsko ne sme biti žal, ti je jasno. Le močna, dobro oborožena vojska nas bo obvarovala pred napadi od zunaj, nam ohranila mir in omogočila, da bo znoj, ki ga sedaj prelivamo, desetero poplačan.«
»Te stvari razumem« je dejal znanec. »Vojska, socialno zavarovanje, elektrarne, vse to mora biti. Zanima me pa tudi, kako bo z našim krajem oziroma občino, ki jo zdaj spravljamo skupaj. Kako bo z okrajem? Marsikaj bi se dalo napraviti v našem okolišu. Ce ne letos, pa drugo leto in pozneje. Toda sredstva?«.
»Bistvo demokracije je decentralizacija, to se pravi, da čim več poslov prenesemo z osrednjih organov na nižje, iz Beograda na republike, iz teh pa na okraje in občine. Gre za to, da tudi lokalne edinice dobe čim večjo samostojnost. Samostojnosti pa ni, če ni zanjo gospodarskih temeljev. Zato je z novim zakonom določeno, da gre del družbenega prispevka podjetij tudi v proračune republik in lokalnih organov oblasti. Seveda, zopet toliko, kolikor določa družbeni plan.«.
»To je prav. Ce podjetje nekje dela, naj tistemu okolišu tudi gospodarsko pomaga. Saj bo od tega imelo tu-
Voda življenjsko Važna prvina
Sele v zadnjem času je spoznanje življenjske važnosti vode privedlo do njene vsesplošne uporabe. Sicer je bila že v starem in zgonjem srednjem veku pogoj za nastanek naselja. Stari Rim in Kartagina ter mesta drugih rimskih provinc so imela odlične naprave za pridobivanje vode. Zanimivo pa je, da so vse te naprave v srednjem veku propadle in šele grozne kužne bolezni so po mnogih stoletjih zopet prinesle spoznanje važnosti čiste vode.
Ko si ljudje danes pri vodovodu poljubno natočijo zdrave pitne vode, niti ne pomislijo, kako ogromno delo je bilo potrebno opraviti, preden smo prišli do današnjega položaja. V zadnjih 150 letih se je človeštvo zanimalo bolj za nove iznajdbe kot so parni stroji, elektrika, telefon, kakor pa modernizacijo tehnike za pridobivanje pitne vode. Razvoj tehnike je celo negativno vplival na preskrbo prebivalcev z zdravo vodo v zadostni količini. Izsu-šenje močvirnatih predelov, regulacija vodnih strug, zmanjšanje površine gozdov ter onesnaženje "ečnih voda. vse to je občutno zmanjšalo količino pitne vode. Nove industrije in naraščajoče število prebivalcev pa je nasprotno zahtevalo vedno večje količine vode. Sele v začetku našega stoletja so začeli načrtno širiti in modernizirati črpalne naprave.
Pri pridobivanju pitne vode razlikujemo tri osnovne vire: podtalno vodo, studenčnico in površinsko vodo. Črpanje podtalne vode in načini pridobivanja studenčnice ter površinskih voda so se izpopolnili v zadnjih 25 letih do popolnosti. Na črpalnih postajah pridobivajo vodo' iz omenjenih virov in jo s črpalkami ali naravnim padcem porivajo po ceveh do odjemalcev. Tržaška črpalna postaja pri Silvanu ob Timavi na meji med Tržaškim ozemljem in Italijo, črpa vodo v višje ležeče rezervoarje, odkoder se odteka k potrošnikom.
Na črpalnih postajah so elektromotorji v zadnjem času pri pogonu črpalk izpodrinili parni stroj. Vendar na večjih postajah še danes prevladuje varnejši parni stroj. Centrifugalna črpalka, ki je zgrajena podobno kot ventilator, pa je nadomestila batno črpalko. Pri vodnjakih, kjer je nivo vode globoko pod zemljo (nad 7 m), uporabljamo globinske, podvodne črpalke. 2e samo ime nam pove, da gre tu za črpalko, ki je potopljena v vodi. V istem ohišju s črpalko je tudi vgrajen elektromotor za pogon črpalke.
Spodnje skice nam nazorno pojasnjujejo delovanje in namestitev obeh črpalk. Pri tehničnih novostih bi bilo še omeniti brezžični prenos električnega upravljanja strojev. S tem so zagotovili brezhibno obratovanje črpalne postaje, ki je včasih na zelo težko dostopnih mestih.
V Ameriki in v Švici, kjer so najbolj napredovali pri modernizaciji črpalnih postaj, zidajo nove, tako imenovane vodoravno-filtrske vodnjake. V nasprotju z dosedanjimi vodnjaki, kjer je voda dotekala skozi stranske stene, zbira novi vodnjak vodo po vodoravnih luknjičavih ceveh, ki so nameščene na dnu vodnjaka v horizontalnem krogu. Tudi izkoriščanje površinske vode za pitno vodo je v zadnjem času zelo napredovalo, vendar zahteva ta posto-
pek ogromne naprave, katerih obratovanje je zelo drago.
Veliki so napori, da se zagotovi ljudem potrebna količina zdrave pitne vode, ki je za življenje tako nujno po-
trebna kakor kisik. Ce pomislimo še na industrijo in obrt, pač pridemo do zaključka, da bi pomanjkanje zdrave vode zavrio vse gospodarstvo, promet in življenje sploh.
25. januarja 1952.		bel. fr.	pezet	funt.	fr. fr.	šil.	dol.	lir	šv. kr.	n. m.	hol, fl.
Švica — 10 švic. sr.	10,-	125,00	117,92	—.19.8	1010	74,49	2,29	1575	14,18	11,40	9,50
Belgija _ 100 belg. fr.	8,00	100,—	94.44	—.15.9	808	59,59	1,83	1263	11,34	9,12	7,60
Španija — 100 pezet	8,48	166,00	100,—	—.16.8	857	63,17	1,94	1335	12,10	9,70	8,06
Vel. Britanija — 1 funt	11,6	127,25	120,04	L—.—	1028	75,83	2,33	1603	14,44	11,60	9,67
Francija — 1000 fr. fr.	9,90	123,75	116,75	—.19.5	1000	73,75	2,27	1559	14,04	11,29	9,41
Avstrija — 100 šilingov	13,42	167,81	158,31	1.6.5	1355	100,—	3,08	2114	19,04	15,30	12,76
ZDA — 10 dol.	43,65	545,61	514,73	4.5.9	4409	325,13	10,-	6874	61,89	49,76	41,47
Italija — 10.000 lir	63,50	793,76	748,64	6.4.9	6414	473,00	14,55	10000	90,04	72,39	60,33
Švedska — 100 Šved. kron	70,50	881,52	831,63	6.18.3	7123	525,30	16,16	11106	100,0	80,39	67,00
Nemčija — 100 nem. mark	87,75	1096,88	1034,79	8.12.5	8864	653,63	20,10	13819	124,43	100,—	83,37
Nizozemska — 100 hol. fl.	105,25	1315,62	1241,15	10.6.9	10631	783,98	24,11	16775	149,24	119,98	100,—
Italijanska trgovinska bilanca je bila v času prvih devetih mescev 1950 poslovna za 254.532 milijonov lir (v lanskem letu v tem času 145.052). V razdobju prvih 10 mesecev 1951 je znašal primanjkljaj (po drugih podatkih) 416,3 milijona dolarjev. Od januarja do oktobra 1951 je Italija uvozila za 1.752,3 mil. dol. blaga (v istem času leta 1950 za 562,8 mil. dol. manj), se pravi, da je letošnji uvoz naraste! za 47,3%. Izvoz je v prvih 10 mesecih znašal 1336, se pravi, da je bil za 372,5 milijona dol. (za 38,6%) večji kakor v prvih 10 mesecih leta 1950. Primanjkljaj je znašal v prvih 10 mesecih 1950 226 mil. dol. v teku prvih 10 mesecev 1951 pa 416,3 mil. dol., se pravi, da se je povečal za 84.2%.
Živahen promet po Labi
Hamburški listi poročajo, da je bil promet na spodnji Labi leta 1951 živahnejši kakor v prejšnjem letu. Dosegel je 1,18 milijona ton in je bil za 0,27 milijona ton večji kakor leta 1950. Promet na zgornji Labi se ne razvija tako ugodno in še ni dosegel predvojnega. V letu 1951 je znašal 3,4 milijona t in je bil za 4,6 manjši kakor predvojni promet. Promet v letu 1951 je bil za 0,9 milijona ton večji kakor v letu 1950.
Promet s OSR po Labi je dosegel lansko leto 380.000 -t. Blago prevažajo predvsem češkoslovaške ladje, le 23.000 ton blaga je bilo prepeljanega na nemških ladjah. Potniški promet se ne razvija tako ugodno, ker ne daja nemška država nikakšnih podpor za pogonsko gorivo za potniške ladje, medtem ko prejemajo plovna podjetja 22 DM podpore pri 100 kg pogonskega goriva za tovorne ladje.

KANADSKI DOLAR NA VIŠINI AMFK1SKEGA
Dne 25. januarja je kanadski dolar prvič po letu 1939 dohitel dolar ZDA. To je bilo na newyorški borz! vsekakor velik dogodek, čeprav so bili finančniki na to že pripravljeni. Ze v začetku januarja so plačevali za angleški funt samo 2,81 kanadskega dolarja in 4,33 švicarskega franka za kanadski dolar; kanadski dolar je bil samo za 1% manj vreden kakor ameriški. Jugoslovanski finančni minister je določil pariteto dinarja nasproti kanadskemu, dolarju 289,55 dinarja, nasproti ameriškemu dolarju pa 300 din. Borza je to razliko že izravnala. Med vzroki naraščanja vrednosti kanadskega dolarja navajajo beg ameriškega kapitala v Kanado: tudj iz Švice roma denar v Kanado. V Kanadi so odkrili bogata ležišča raznih rud in mineralnih olj. Kanada bo v letu 1952 izvozila v ZDA več bakra in cinka kakor leta 1951, in sicer 79.100 bakra (leta 1951 63.000), se pravi 25% več in 184.000 (152.300) ton cinka, 20% več.
SVOBODNA TRGOVINA Z ZLATOM V ŠVICI
Trgovina z zlatom je zdaj v Švici prosta. Zlato in zlati novci se lahko prodajo po svobodnem tečaju. Zlato se lahko uvaža in izvaža. Oblastva ne delajo pri tem težav. Pri izvozu je treba pokazati dovoljenje za uvoz, ker ni dovoljen izvoz zlata, ki je bilo kovano v Švici. Pri po-, slih z zlatom je treba plačati prometni davek 4%, kakor za vsako drugo blago, kar seveda ovira trgovino z zlatom. Za 1 kg zlata v palicah so v Švici plačevali 25. januarja 5400—5525 švicarskih frankov, za napoleon 40,5—42.
di samo koristi. Poleg tega se bodo pa tudi predstavniki lokalnih oblasti bolj zanimali za poajetje. Taka medsebojna povezava bo v vsestransko korist«.
»Tudi to je namen novega zakona. Seveda ni družbeni prispevek edini dohodek lokalnih in republiških proračunov, temveč pridejo v poštev, še davki na dohodek, iokalna doklada, krajevni samoprispevek, davek na dediščine, darila in drugi. Pomembno je to, da ima vsak organ oblasti svoj proračun. No, to je bilo tudi doslej. Toda nižji proračuni so bili povsem odvisni od višjih. Proračun okrajnega odbora je vselej vseboval vse proračune krajevnih odborov, proračun republike vse proračune okrajev, zvezni proračun pa proračune vseh republik. Tako je bil zvezni proračun osrednji proračun, ki ni vseboval le vseh narodnih dohodkov, temveč tudi vsak najmanjši izdatek ljudskih odborov. Krajevni ljudski odbor ni mogel pokriti nobenega izdatka, če ni bil vsebovan v skupni vsoti zveznega proračuna. Odslej pa bodo proračuni posameznih organov oblasti neodvisni drug od drugega. Občine na primer bodo imele svoje dohodke, ki bodo z njimi svobodno razpolagale, seveda v okviru družbenega plana. Družbeni plan je torej usmerjevalec gospodarstva tudi tu. Povsod pa je glavno, tako pri podjetjih, kakor pri osnovnih organih oblasti, da se njihovo delo postavi na trdno gospodarsko osnovo. To je pogoj njihovega samostojnega dela, a to je spet ena bistvenost naše nove demokracije«.
amortizacija dokumentov — je odloc ■> sodišča, ki se izda na zahtevo Pr0 silca za izgubljeni vrednostni Papl ' ki se s tem proglasi za nev6ljaV tako, da ga morebitni posestnik n more uporabiti v škodo lastnika, amortizacija kapitala — v podjetJ1 ^ kjer so v rabi imovinski deli, ki obrabljajo, se jim letno odpisuje de, njihove začetne vrednosti (gle3 prl mer pod amortizacija), anonimna družba — brezimna družb • je običajni naziv za delniško družb0-anonsa — (fr. annonce) je1 oglas v ca sopisih.
anticipativne postavke — so v t'3*3'
knjigovodstvu in pomenijo izdat in prejemke, ki so bili v neki P° slovni dobi izplačani ali prejeti, t° da spadajo v prihodnjo poslovno 0 bo. Za ugotovitev pravilnega dobi ^ ka se morajo ob zaključku te P° stavke ločiti.
anuitete - redni letni obrok za odpla' čevanje obresti in kapitala. Polaga v začetku ali na koncu vsake dob (leto, polletje).	„
ar - ploskovna mera, kratica a = kv. metrov.
ara - je delni znesek, ki se plača vna prej pri nakupih in je tudi dokaz ‘ jamstvo, da se je pogodba skleni1 in da se bo izvršila. Stranka ki j® a -sprejeila in ne izvrši obveze, je dolžn8 da vrne dvojno a.
arbitraža - (fr. arbitrage, it. arbitraž' gio) pomeni razsodbo. Od tega: arb> tražni račun, blagovna arbitraža, ar bitražno sodišče itd. V gospodarstv11 se a. nanaša na spekulativne operp cije z devizami, dragimi kovinami 1 blagom. Primer a. z devizo: Trst bel®: ži Lst 1760, lira beleži v London3 1675, kar pomeni, da za 1 Lst dobi1110 v Trstu Lit 1760 a za isto Lst kup1' mo v Londonu 1765 lir. Ce tržaški h' Sovec mora izvršiti v Londonu pla®1' lo v znesku Lst 10.000 ima nasledni0 izbiro: a) poravnati račun z rimeS0-t. j. poslati devizo v London, ki ^ kupi v Trstu, b) naročiti naj se Londonu izda na njega trata, t. j- na. se v Londonu proda toliko lir, kolik0 je potrebno za 10.000 Lst ter za P00 dani znesek izdati na njega trato, poštevajoč gornje tečaje — brez vsa kih stroškov — z iz.biro a) Lst 10®1 stane 17,600.000 lir, z izviro b) stan® 17,650.000'lir. Iz tega sledi, da vsi.^! morajo v dotičnem trenutku izvrši neko plačilo v Londonu, bodo iz.bi'8 pot pod a).
arhiv - zbirka, shramba dokument°'|' listin navadno v javnih in privatn1 uradih. A. je lahko privaten, zbirk® aktov in dokumentov ene osebe 8 družine; javni:	državni, občinsk1-
cerkveni itd. A. je tudi prostor kj®1 se te listine hranijo, aršin - ruska mera, ruski vatel = 0.711 ‘m.
asinjati - (fr. assignat) papirnat dena’ v Franciji za časa revolucije od l78' do 1796. Prvi a. so se pojavili v B11' siji za časa Katarine II. 1768. Splošn0 znani šele po izdaji v Franciji, a terzo - isto kot a meta, le da so v tem primeru tri stranke, aval - menično jamstvo, s katerim s® zavaruje izplačilo meničnega dolga- 0 mora biti napisan na menici, avdp - angleški trgovski funt (avo0 du poids) = 453,5924 g. aviza - obvestilo železnice o dospetk11 blaga. Sicer pa vsako obvestilo o blagu, verdnostnih papirjih itd. avkcija - dražba. Je to poseben na®13 prodaje premičnin in blaga, kjer s' pojavlja konkurenca več oseb v ist®'11 času, za isto stvar na istem mestu. <la se določi točna cena, ker se tu 23 kratek čas stikata panudba in P°' vpraševanje. Na nekaterih tržiščih s® vršijo a. za blago, ki se hitro kvari Ločimo sodno in izven sodno a., PT°' stovoljno in prisilno fer trgovsko, k1 se pojavlja v določenem redu. avtarkija - pomeni gospodarstvo, ki za' dovoljuje samo sebe, n. pr. vse P°' trebe ki jih ima ljudstvo neke držav®-ki torej ni odvisno od tujih gospodar; štev. A. je tudi gospodarski-politi®11! sistem ki stremi, da z lastnimi sredstv zadovolji vsem domačim potrebam, P' mejuje uvoz (s carinsko, valutno in devizno politiko) le na to, kar držav8 doma pod nobenim pogojem ne mor® proizvajati.
avtor - ustvaritelj kakega književneS8 ali umskega dela.
ažjo - (it. aggio) je višek plačila i'atl nominalno vrednostjo ali parit®*0 novcev, deviz in vrednostnih pap'1' jev. Nasprotno je disaggio. Mesto a-in disa.se uporablja tudi «prime j3 perte« (fr.) ali «preminum in scounts (angl.).
di'
Tržaško gradbeno podielie
I. €. E. T.
Trst, UL XXX. OttobreS IL
Telefon 79-74
izvršuje vsakovrstna gradbena dela — strokovno dovršena po zmernih cenah
VALUTE NA PROSTEM TRGU V CURJHU
Vinsko skladišče (klet)
veliko, s popolno kletarsko opremo in vsemi potrebščinami v najboljšem stanju prodam ali dam v najem Naslov v upravi «Gospodarstvo», Trst, Ulica Geppa 9/IL, tel. 89-33
Trgovina semen in kmetijskih potrebščin
MARINAC VAARISAAV
Umetna gnojila — Krma za živino — Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska. — Trte, sadna drevesa, sadike raznovrstnih cvetlic in vrtnic. Poljedelski stroji in druge kmetijske potrebščine.
Trst, Strada Vecehia prej 1’Istria Štev. 266 — Telefon 41-17**
februarja 1952
GOSPODARSTVO
Stran 3
Osebne izkaznice državljanstvo in še kaj
OSEBNA IZKAZNICA JE VAZNA LISTINA - POSVETITI JI JE TREBA VSO PAZNJO .) POJEM «REZIDENCE)! . NEJASNOSTI PRI UGOTAVLJANJU DRŽAVLJANSTVA Približno avgusta 1948 so se začele Vdajati nove osebne izkaznice v coni A- Tržaškega ozemlja; to izdajanje se je nadaljevalo v obširni in intenzivni meni kakega pol leta, tako da je imela spomladi 1949 v glavnem vsaka prizadeta oseba svojo izkaznico v rokah.
Osebna izkaznica tržaške občine in nstalih občin v coni A je izredno važna listina. Ker je bila pri izdajanju stro-Sa in natančna kontrola, velja in je tudi priznana ta izkaznica kot absoluten dokaz istovetnosti osebe pri vseh oblast. vih, ne samo pri policiji in drugih u-Pravnih oblastvih, ampak tudi pred sodišči, na volišču, pri notarju, na bankah, pri pošti itd.
Velja tudi kot nekaka potna listina za prestop meje iz cone A v staro italijansko ozemlje ter v cono B. Glede na to važnost, se mora posvečati osebni izkaznici vsa pozornost; zlasti se otora vsakdo pobrigati, da svojo izkaznico pravočasno obnovi. Kajti čim je izkaznica stara več nego tri leta od dneva izdaje, ki je v njej zabeležen, izgubi vso svojo vrednost.
Videli smo n.pr., da je lanski volilni ukaz ZVU moral izrecno in posebej dotočiti, da bodo več nego tri leta stare izkaznice kljub temu še veljale kot dokaz istovetnosti volivca. To pomeni, da noben javni uradnik ni dolžan priznati tri leta staro izkaznico kot to, kar bi morala biti in kar je njen namen, namreč ravno kot «osebno izkaznico«.
Ker od lanske jeseni zastarevajo izkaznice, se kaj čudno sliši da več nego Polovica prizadetih ni še obnovila te važne listine. Njihovo število gre v de-settisoče. Ti ljudje so. v nevarnosti, do hm na mah, v primeru nujne potrebe, nastanejo velike sitnosti in vsekakor nepotrebna zguba časa, nervoznost in 'stroški.
Zato priporočamo vsakomur, da poskrbi za obnovo svoje izkaznice. Bolje je, da se zglasiš na občini (v Trstu v novi občinski palači v Ulici Malcanton) nekaj dni prej, kot izteče izkaznica. Vzemi s seboj staro izkaznico in tri svoje slike (ne več nego leto stare). Staro izkaznico zadržiš in jo oddaš šele, ko Prejmeš novo.
Pri sliki (fotografiji) pazi na to-le: Mora imeti običajno, «izkazniško» obliko (tpribližno 5x4cm); napravljena mora biti na belem, motnem (ne glad-kem-blestečem) papirju; mora biti doprsna, brez klobuka in čelna (ne v profilu), ozadje mora biti belo. Fotograf ve vse to; vendar pa ne bo odveč, če ga na to še posebej opozoriš.
Dodati je treba še, da so občine Nabrežina - Devin, Zgonik, Repentabor in Dolina dolžne izdati na zahtevo dvojezične izkaznice; vsak Slovenec bo torej zahteval tako dvojezično izkaznico.
Najvažnejša dva podatka na izkaznici sta podatka o državljanstvu in o ta-kozvani «rezidenci». Tu nastanejo včasih nejasnosti ki po nepotrebnem begajo prizadete.
KAJ JE REZIDENCA
Glede ((rezidence« je treba pripomniti, da se po predpisih vpiše v izkaznico kot arezidenten« le tisti, ki je vpisan v ((register stalnega prebivalstva« dotične občine. Nejasnosti in negotovosti, ki pri tem nastajajo, bodo razumljive, če pomislimo to-le: ((Rezidenca« pomeni »stalno bivanje«; to izhaja iz pomena besede same, a tudi iz definicije. ki jo vsebuje civilni zakonik. Vpis v »register stalnega prebivalstva« je le upravni pripomoček za držanje evidence prebivalstva in se ne ujema vedno s stalnim bivanjem posameznika. Oseba ki je n.pr. vpisana v »register stalnega Prebivalstva« v Milanu, nima — za o-sebno izkaznico »rezidence« v Trstu, čeprav v Trstu stalno prebiva, v Trstu živi in dela. Taka oseba se v izkaznici vpiše kot »začasno bivajoča« (dimora temporanea) v Trstu. Ce hoče to menjati, mora formalno zaprositi za vpis v »register stalnega prebivalstva« in ji mora biti ta vpis tudi sporočen s posebnim odlokom.
Tu se posameznik zaman upira. Ako ni vpisan v večkrat omenjeni register, mu ni pomoči. Znano je, da je v coni A ta vpis v »register stalnega prebivalstva«, ki se nato napačno istoveti z »rezidenco« ne samo v vsakdanji govorici, ampak tudi v uradnih listinah (tako ravno v osebni izkaznici!), reguliran s posebnimi ukazi ZVU. O tem bomo podrobno razpravljali v kakem Poznejšem članku.
O državljanstvu vobče se je že mnogo pisalo in tu ni prostora, da bi se spuščali v podrobno razpravo. Omeniti )e treba samo znani datum 10. junija 1940, ki mnogokrat povzroča nejasnosti. Pariška mirovna pogodba z dne 10. fe-
bruarja 194V, določuje v čl. 19, da so vsi italijanski državljani, ki so i-meli dne 10. junija 1940 svoj »domicil« v krajih, kateri so po mirovni pogodbi pripadli drugim državam, postanejo državljani te »druge države«. To zanima predvsem Primorce, ker je večji del Primorske po mirovni pogodbi pripadel Jugoslaviji.
RESIDENCA IN DOMICIL
Treba je tudi razložiti in ugotoviti pojem »domioila«. Med tem ko je »rezidenca« kraj kjer oseba običajno biva in kaže namen, da tam ostane, je »domicil« kraj, kjer ima oseba svoje poslovno središče. Ta dva pojma se torej ne krijeta, a v praksi seveda nastane zmeda. Poznam primer trgovca, ki je imel stanovanje v bližnji okolici Gorice, ki je sedaj pod Jugoslavijo, a trgovino v Gorici-mestu, kjer jo ima še danes. Jasno je, da je »domicil« tega moža bil v Gorici; toda pristojna o-blastva se še vedno niso odločila, da bi to priznala.
Gori označena določba mirovne pogodbe velja za vse italijanske državljane, ne samo za domorodne Primorce; velja torej n.pr. tudi za orožnika ali financarja iz Kalabrije, ki je dne 10 junija 1940 slučajno služboval, recimo, v Sežani. Znano je, da mirovna pogodba predvideva za take osebe pravico
opcije, t. j. za vse one, ki jim je italijanski jezik običajen (lingua usuale). V praksi pa prevladuje pri reševanju opcijskih izjav težnja da se sprejemajo le opcije tistih oseb ki imajo italijanščino kot materinski jezik.
Zmedo povzroča dejstvo, da n. pr. Sežančan, ki je dne 10. junija 1940 imel domicil v Sežani, postane jugoslovanski državljan; če pa je bil ta dan' slučajno v službi v Ljubljani, ali kje drugje v inozemstvu, ostane italijanski državljan. Ker je Slovencu Sežana ali Ljubljana ista slovenska zemlja, je zmeda nekoliko razumljiva. Toda ni pomoči. Besedilo mirovna pogodbe je takšno.
Zaman je torej, da kdo poudarja, da je ostal italijanski državljan, če pa je imel središče svojih interesov dne 10. junija 1940 v kakem kraju na Primorskem, ki je pripadel Jugoslaviji. Le če je optiral, je njegov položaj razčiščen. Ako opcijska izjava ni še rešena, se ta okolnost zabeleži v izkaznici. Ako u-radnik tega sam ne vpiše, ima prizadeti pravico, da to zabeležbo zahteva.
Življenje ustvarja neštevilo primerov ki imajo vsak svoj poseben značaj. Vseh možnosti tu ni mogoče obravnavati. Zato bo dobro, če se posameznik eventualno obrne na uredništvo, da o njegovem primeru posebej podrobno razpravljamo Dr. Fortunat Mikuletič
POVIŠANJE NAJEMNIN
Zavezniška vojaška uprava je izdala nova določila glede višine najemnin in podnajemnin. Ta določila bo objavil nedavno podpisani ukaz štev. 18. ki bo objavljen v Uradnem listu 1. februarja 1952.
Ukaz bo stopil v veljavo 1. februarja in dovoljuje določeno povišanje najemnin; v večini primerov znaša povišanje 25 odstotkov višine najemnine, plačljive 31. januarja 1952. V primeru luksuznih hiš lahko povišanje doseže 50 odstotkov, medtem ko se bodo najemnine v primeru hiš, ki so bile prvič dane v najem med januarjem 1946 in februarjem 1947, povečale za 10 odstotkov.
Nobenega povišanja ne bo v primeru stanovanjskih hiš najnižje kategorije, zlasti glede kletnih stanovanj ali glede stanovanj, ki obstajajo iz ene same sobe brez pritiklin in tako dalje.
POVIŠANJE ŽELEZNIŠKIH TARIF
1. februarja stopi v veljajo tudi na STO povišanje železniških tarif, ki ga je odredila rimska vlada za Italijo. Ne gre za golo povišanje prevoznin temveč za globljo. Prevoznina za pošiljke raznih hitrost; (majhne in velike) se bo pobirala po novi enotni osnovni tarifi »navadne brzine« z dodatkom za izbrano hitrost. Blago se bo lahko pošiljalo kakor doslej kot navadno ali brzovozno, vendar so označbe hitrosti različne. Prevoz s pospešenimi vlak' (aceelerato) je za 40% dražji kakor z navadnimi, prevoz z brzimi pa za 80%.
PROTI KRŠITVI MIROVNE
POGODBE
je nastopilo tržaško društvo »Pravnik«. Poslalo je ZVU spomenico kol protest proti samovoljnemu ravnanju tržaškega župana Bartolija, ki je dal odstraniti tržaško zastavo s sedeža tržaške občine, ker ZVU ni dovolila, da bi poleg tržaške zastave visela tudi italijanska.
NEDOPUSTNA POSREDOVANJA
ZA POSOJILA
Zavezniška vojaška uprava je ugotovila, da so se določene osebe izdajale svojim strankam za dobre poznavalce postopka v zavezniških uradih in jim zatrjevale, da so dobro znane z uradniki tistih oddelkov ZVU, ki so pristojni za poslovne zadeve in trgovska posojila, ter da so te osebe dobile določene odstotke od posojil, ki so jih dobile njihove stranke od Zavezniške vojaške uprave.
Zavezniška vojaška uprava želi objaviti, da posameznikom ali tvrdkam, ki hočejo prositi za posojila, ni treba tega storiti po zastopnikih ali posrednikih. Zavezniška vojaška uprava in njeno posvetovalno osebje odobri ali odkloni vsako posamezno prošnjo potem, ko jo skrbno prouči glede na njene podatke. Posamezniki in družbe se morejo in bi se morali obračati naravnost na oddelek za posojila pri Zavezniški vojaški upravi, ki lahko preskrbi tolmače, prevajalce, potrebne o-brazce in nasvete o tem, kako mora biti prošnja za posojilo napisana. Včasih potrebuje prosilec za posojilo pomoč pri pripravljanju pravnih dokumentov, finančnih izjav itd. Nagrade
za usluge te vrste so seveda običajne . in zakonite. Nikakor pa Zavezniška vojaška uprava ne bo podelila nobenega posojila, če bo vedela, da bo kak zastopnik ali posredovalec prejel za tako posredovanje v pogajanjih za posojilo Zavezniške vojaške uprave kako nagrado.
JAVNA DRAŽBA ZAVEZNIŠKIH
MOTORNIH VOZIL
Dne 1. februarja 1952, od 9. do 10. ure bo v prostorih Truek Poola, Ulica Čampo Marzio 6 javna dražba zavezniških motornih vozil (Dodge, Ford, Mačk, Chevrolet) in osebnih avtomobilov (Fiat 1100, Lancia Ardea) ter e-nega avtobusa Fiat 635 NATEČAJ ZA MESTA ASISTENTOV LEKTORJEV IN ((TEHNIKOVI) NA TRŽAŠKI UNIVERZI
Na tržaški univerzi so razpisani natečaji za šest mest asistentov in lektorjev ter pet mest »tehnikov«. Prošnje opremljene s predpisanimi listinami, je vložit; do 29. februarja 1952 pri tajništvu univerze, kjer tudi lahko prejmejo prizadeti nadaljnje podrobne informacije.
Izvoz italijanske koruze samo proti plačilu v dolarjih. Italijansko ministrs vo za zunanjo trgovino je v novembru 1951 s posebnim odlokom določilo količino koruze za izvoz na 250.000 stotov. Izvoz je bil - dovoljen v kakršno koli državo pod pogojem, da se blago plača v dolarjih. Z novim odlokom v januarju je ministr-s:vo znižalo količino koruze za izvoz na 70.000 stotov — vedno pod pogojem, da se kupčija poravna v dolarjih. Vloge je treba nasloviti na ICE. (Istituto Naziona-le per il Commercio estero).
Tržaški lesni trg
Tržaške trgovce je navda! optimizem glede nadaljnjega razvoja cen. Prepričani so, da cene v nobenem primeru ne bodo več napredovale. Tako so Avstrije!, ki so doslej vodili v natezanju cen, nekoliko popustili in zahtevajo za »tom-bante« fco meja Trbiž 27.500 do 28.000 lir, medtem ko so poprej v nekaterih primerih zahtevali celo 29.000 lir. Za tramove zahtevajo 13.300 do 13.500, medtem ko so se poprej pojavili celo z zahtevo 14.000. Trgovci računajo, da bodo v zvezi s popuščanjem avstrijskih cen popustile tudi jugoslovanske cene. CSR1 ponuja bla-| go po 43—44 dolarjev fob Trst, nekatere pošiljke so bile prodane tudi izpod 43 dol.
Italija je s Sovjetsko zvezo zaključila pogodbo za dobavo 200.000 kub. metrov lesa. Po italijanskih poročilih je Sovjetska zveza nakopičila v Kareliji, Estoniji in Litvi okoli 2,5 milijona kub. m lesa, ki ga namerava vreči na evropski trg.
Avstrijska vlada bo dovolila v letu 1952 izvoz 3 milijonov kub. m. rezanega lesa; temu je treba dodati še 200.000 kub. metrov neizkoriščene količine, ki je bila odmerjena za izvoz lansko leto. V teku leta 1951 je Avstrija izvozila 2.3 milijona kub. m rezanega lesa.
Iz Aleksandrije poročajo, da so egiptovski trgovci kupili v Romuniji 10.000 kub. m desk »tombante« po 17/15 funto’ šterlingov kub. m fob pristanišča ob Črne morju. Iz istega vira poročajo, da S'-Egipčani kupili večje pošiljke češkoslo vaškega lesa po 42—43 dol. fob jadranska pristanišča. Iz Kaira poročajo, da pričakujejo v Egiptu spomladi večje po šiljke.
Primanjkljaj v ital. proračunu
italijanski proračun za finančno levo
1952-53 predvideva 2122 milijard lir izdat, kov in 1694 milijard lir dohodkov, primanjkljaj znaša 428 milijard. Tekoči proračun (1951-52) izkazuje 1.823.772,700.000 izdatkov in 1.454.771,200.000 dohodkov, to se pravi 369 milijard primanjkljaja. Primanjkljaj v novem proračunu bo torej za 59 milijard večji kakor v tekočem.
Vojaški izdatki znašajo 612 milijard. Ta vsota vključuje 513 milijard lir za ministrstvo narodne obrambe. Ostali znesek prejme notranje ministrstvo. Po uradnem pojasnilu znašajo dejanski izdatki v vojaške namene 385 milijard, 128 milijard pojde za civilno letalstvo, za vzdrževanje karabinerjev in za posebne osebne izdatke ministrstva za narodno obrambo. Pravi vojaški izdatki znašajo po vsem tem 16% proračuna.
AMERIŠKA POMOČ ITALIJI
Iz sklada ERP je prejela Italija od 3. aprila 1948 do 30. junija 1951 1290 milijonov dolarjev (okoli 800 milijard lir), t. j. 11% vsega denarja, ki so ga prejele članice; 1030 milijonov dolarjev je prejela Italija v dar in 260 mil. dol. kot posojilo.
Iz sklada MSA (Agencije za vzajemno varnost) so Italiji' nakazali za leto 1952 100 milijonov dolarjev.
ZASTOJ IZVOZA ITALIJANSKIH TKANIN
»11 Globo« poroča iz Firence, da je v zadnjem času izvoz italijanskih tkanin naletel na velike ovire. Italijanska industrija ne more računati na posebna naročila za opremo tujih vojsk, ker proizvajajo angleške, francoske in belgijske tovarne po nižjih cenah. Zlati časi za italijansko industrijo volnenih tkanin so minili, piše list. Anglija se je sicer politično umaknila iz Indostana, toda pustila ga je še vedno v gospodarski sužnosti (!). Zato nimajo italijanske tkanine dostopa v to državo. Nič boljšega ni glede izvoza v Pakistan in na Kitajsko.
Plin dvakrat cenejši od elektrike
V prejšnji številki »Gospodarstvu« smo razpravljali o ekonomičnosti v domačem gospodinjstvu najbolj uporabljanih goriv: lesa. premoga in svetilnega plina. Kljub temu, da je kalorija ki jo dobimo pri izgorevanju svetilnega plina dražja kakor kalorija, ki nam jo dasta les ali premog, smo prišli do zaključka, da je svetilni plin najcenejše gorivo. To pač predvsem zato, ker je njena uporaba zelo preprosta.
Pomenimo se danes nekoliko o toploti, ki nam jo daje elektrika. Ogrevanje z elektriko sloni na fizikalni o-snovi, da se električni prevodnik u-greje, kadar kroži v njem električni tok. Raznovrstni so načini izrabe toplotne energije, ki nam jo daje elektrika. Najpogosteje uporabljamo v naših hišah preproste električne ogrevalne plošče ter likalnike. Redkeje vidimo električne pečice ali pa sploh električne kuhinjske peči. Kako to, da se tako preprost način ogrevanja le malo uporablja v naših domovih? Odgovor na to vprašanje ni težak. Ogrevanje z elektriko je zelo drago. Zato lahko ogrevajo stanovanja z električnimi pečmi le premožne družine. Vsi drugi uporabljajo v skrajni sili le majhne električne pečke, ki potrosijo
malenkostno količino toka in seveda tudi zelo malo grejejo. Ogrevanje z elektriko ni ekonomično. Možno je le v primeru, da je cena toka zelo nizka.
Oglejmo si te razmere v Trstu! Poleg električne struje za razsvetljavo, dobavlja ACEGAT tudi tako imenovani industrijski tek, ki je namenjen pogonu motorjev in ogrevanju. Industrijski tok je cenejši od toka za razsvetljavo. Ena kilovatna ura (1 hWh) stane namreč 14,472 lire. Sedaj pa izračunajmo na podlagi le osnovne cene, koliko stane toplota, ki jo dobimo v Trstu z industrijskim tokom. Električni tok energije 1 kWh nam da toploto 861 kalorij, ki slane torej 14,472 lire. Ce hočemo napraviti primerjavo s svetilnim plinom, moramo naše bralec opozoriti, da stane 1 kub. m tržaškega svetilnega plina 29,922 lire in ta množina plina razvije pri gorenju 3.800 kalorij. Račun nam pokaže, da dobimo z električnim tokom energije 4,41 kWh, ki nas stane 63,822 lir isto količino toplote, kakršno nam da 1 kub. meter svetilnega plina za ceno okroglo 30 lir. Kakor nam torej pokažejo ti računi, je ogrevjinje z elektriko dvakrat dražje kokdr s plinom.
M.F.
C
ns pristanišču.
Med 13. in 26. januarjem se je promet v tržaškem pristanišču gibal takole:
TRŽAŠKE IN ITALIJANSKE LADJE Iz Carigrada je prispela »Barletta« s 464 t blaga in se vrnila natovorjena. »Monrosa« je priplula iz Tampe z 92 t in odplula v Benetke s preostalim blagom. »Ruta« je prispela iz Sfaxa s 100 t raz. bi. in odplula v Alžir. »Enotria« je doplula iz Bejruta s 439 t in odplula v Aleksandrijo natovorjena. Iz A-leksandrijo natovorjena. Iz Aleksandrije je priplula »Campidoglio« s 427 t in odplula v Hajfo natovorjena. »Chioggia« je iz Aleksandrije pripeljala 1.700 t raz. bi. in odplula v Benetke prazna. Petrolejska »Indiana« je prispe la iz Sidona z 8.250 t mineralnega olja in odplula v Tripolis prazna. Iz Genove je priplula »Francesca« s 671 t blaga in se vrnila natovorjena. Priplule so: »Alga« iz Lobita z 247 t blaga, »Silvano« iz Bona s 7.900 t fosfata, »Geru-salemme« iz Durbana s 333 t, »Huma-nitas« iz Baltimora z 9.834 t premoga, »Ernesta« iz Benetk prazna, petrolejska »Aurora« iz Sidona z 10.303 t mineralnega olja, »Sarga« iz Monte Calamita z 2.176 t rud, »Irma« iz Aleksandrije s 338 t raz. bi., petrolejska »Augustus« iz Auguste z 840 t petroleja, »Montello« iz New Orleansa s 107 t blaga. Odplule so: »San Giorgio« v Benetke prazna, »Citta di Brindisi« v Aleksandrijo z lesom, »Lamone« v Aleksandrijo s 1.600 t blaga. »Carlotta« v Karaki s 700 t. »Vomero« v Fort Sudan natovorjena in »Augustus« v Benetke prazna.
AMERIŠKE LADJE
Iz New Yorka je prispela »Elanira Viotory» s 3.220 t blaga' in se vrnila v ZDA natovorjena. »Clalbo-rne« je priplula iz New Yorka s 406 t in se vrnila prazna. »Thomas Paine« je pripeljala iz Baltimora 9.613 t premoga in odplula v Združene države prazna. »Helen Stevenson« je priplula iz New Yorka s 786 t blaga in se vrnila prazna. Priplule so: «William Crone Grag« iz Baltimora z 9.291 t premoga, »Neva West» iz Baltimora s 9.250 t žita, »Bin-ghamton Victory» iz New Yorka z 8.959 t premoga, «William Lykes» iz Galvestona s 5.580 t raz. bi., «B. F. Shaw» iz Portlanda z 9.236 t premoea in «Henry ITadley» iz Baltimora z 9513 t premoga. Odplule so: «Excellency» v Hajfo s preostalim blagom, »Francis A. Wardwell» v ZDA prazna, «Perry» v ZDA prazna, »Albion« v ZDA prazna, »Sea Leader« v ZDA prazna in «Wil-liam H. Carruth« v ZDA prazna.
GRŠKE LADJE
»Tasso« je priplula iz Smirne s 65 i blaga in odplula v Pirej z raz. bi. Pri-
pluli sta: »Costantinos« iz Kalamate s 420 t in »Botzos« iz Smirne s 1.352 t. »Ekaterini« je odplula v Eleusis natovorjena.
PANAMSKA: »San Denis« je priplula iz Rotterdama s 3.145 t premoga, in ((Angeliki« iz Tripolisa s 4.736 t mineralnega olja. HOLANDSKA: »Midas« je pripeljala iz Amsterdama 217 t raz. bi. in odplula nazaj natovorjena. «Em-pire Test« je odplula v Fort Said prazna. IZRAELSKA: »Nakson« je odplula v Hajfo natovorjena. ARGENTINSKA: »Rio Belgrano« je pripeljala iz Buenos Airesa 8.022 t blaga.
JUGOSLOVANSKE LADJE
Med 19. in 31. januarjem se je prome: jugoslovanskih ladij skozi tržaško pristanišče gibal tako-le:
»Titograd« je priplula iz Aleksandrije z 98 t bombaža in se vrnila s 1250 t nitrata, 81 t raznega blaga in 613 kub. m drvi. »Hercegovina« je prispela z Reke s 4 t in odplula v Carigrad s 729 kub. metrov drvi in 40 t raznega blaga, iz Dubrovnika je »Žužemberk« pripeljala 100 t raznega blaga in 292 t tobaka ter odplula v Latakijo s 1497 t drvi, 3001 riča in 41 ton raznega blaga. »Hrvatska« je priplula iz N:ew Yorka s 135 t in odplula na Reko prazna. Z Reke je prispela »Užice« prazna in odplula v Hajfo s 770 kub. m drvi in 97 t raznega blaga. »Solin« je priplula z Reke s tovorom cigaretnega papirja in odplula v Turčijo s 740 kub. m. drvi.
Napovedan je prihod naslednjih ladij: »Sarajevo« 4. februarja iz Aleksandrije in »Skopje« 6. febr. tudi iz Aleksandrije.
PENICILIN TUDI ZA ŽIVINO
Britanske poljedelske oblasti proučujejo možnost, kako bi lahko pospeševali rast živine, s tem, da bi dodali živinski hrani in krmi določeno količino penicilina. Prvi tozadevni poizkusi niso uspeli, ker je penicilin uničil živalski želodčni sok. Te težave je sedaj premostil britanski znanstvenik dr. Williem F. Blount, ki je dal' penicilinu novo obliko in ga imenoval prokain-penicilin. To je mešanica penicilina in neke vrste očiščenega kokaina, ki ga uporabljajo zobozdravniki za omrtvičenje čeljusti in zobnih živcev.
Poizkusi s tern; novim sredstvom pri piščancih in puranih so bili tako izredni, da jih vrši Svet za raziskavo pri poljedelskem ministrstvu v velikem obsegu. Odobritev uporabe prokain-penicilina v živalski krmi pa bo vlada izdala le, če bodo .uspehi sedanjih velikih raziskavi uspešni. Treba bo še u-gotoviti, če prokain-penicilin ne vpliva na določeno vrsto glivic. Dr. Blount je področje svojih raziskav še povečal in je pričel delali poizkuse tudi s prašiči.
AVTOPODJETJE S. T. A. R
d. d. TRST
ULICA MOR ERI 7	- TEL. 56-08
Avtobusna proga: Trsi - Koper
Vozni red .veljaven od 20. a,vgusta 1951
Cena	ob delavnikih		Km	POSTAJE	Km	Ob delavnikih		Cena
	6,15	15,00			M	TRST	A y (Avtobusna postaja) >T	21	9,30	19,30	115.-
1)5.-	7,15	16,00	21	1	KOPER T (Avtobusna postaja)	—	8,30	18,30	
j Prepoved vršenja avtobusne prevozne službe med Trstom in Škofijami ter obratno
I
vam nudi najboljše jamstvo
Šivalni stroji najboljših svetovnih tovarn, tuji in domači, industrijski in družinski, specialni za šivanje nazaj in naprej, pritrjevanje gumbov, čipk. vezenje, in krpanje z garancijo 25 let. Skrajno ugodne cene od lir 10.000 naprej. Na obroke 50 lir dnevno. Moderniziramo in kupujemo rabljene stroje po ugodnih cenah. Brezhibna popravila vsakršne vrste stroja izvršuje specialist za najboljše nemške znamke. Prodajamo omarice za stroje in sestavne dele za kakršno koli vrsto stroja, električne motorje, svetilke itd. itd.
Slarozna Ma Tuli vam nudi aajMišs lamslva
TRST, Ul. deliš Guardis 15 Tel. 95089
Posledice sistematičnega zanemarjanja našega kmetijstva
Srednji del Miljskega hriba sestavljajo vasice Hrovatini, Božiči, Bajti,
Sodniki in še par manjših naselbin. Pravzaprav je vse to ena sama raztresena vas, ker jel le nekaj minut hoda od ene do druge naselbine. V. delavnih dneh se dozdeva človeku, kakor bi prišel v. majhno žensko republiko: moških ni videti nikjer, vsi so na delu daleč izven vasi, v Trstu in Vovsod drugod, kjer je. kaj zaslužka. Nekdaj so živeli tu kmetje; sami Hrovatini n. pr. so imeli 120 krav, današnja mladina niti ne ve, odkod prihaja mleko, ki ni veči mleko, ampak »late«. Ce bi pa hoteli zvedeti kaj o kravah, dobite na odgovor »noi kapišo«. Prav tako, kakor je zapisano s pristnim slovenskim izgovorom italijanske besede »kapišo«. Se za časa Avstrije so Prave italijanske Tržačanke, bodoče matere, odhajale pred porodom v Italijo, da so njihovim otrokom lahko zapisali v. listu, da so rojeni v Rimu, Milanu ali pa v kakem drugem italijanskem mestu. Zato bi bilo tudi zelo koristno, da bi Hrovatini in njih sosedje z Miljskega hriba pošiljali svoje otroke za nekaj let v Toskano, kjer bi se naučili tega pravega gosposkega jezika in kjer bi jim povedali, da krava ni prosto »vaka«, ampak »muc-caf( (čitaj »muka«, ne pa »mucka«!). Pako pa niso ne to, ne ono, ne tič ne miš.
Na tem srednjem delu Miljskega hriba ni torej niti'govora o živinoreji, na, vsem hribu je sploh upoštevanja vrednih le tistih 25 glav goveje živine pri Jelerjih (50 hiš. št.), o katerih smo že zadnjič govorili. Ker smo omenili to vasico, je zanimivo, da si je tam neki delavec, ki nima lastne zemlje sezidal z vladno pomočjo, moderen hlev, kjer redi 2 kravi, kar je seveda zelo hvalevredno. Sicer pa nimajo .lelerji pravzaprav nič skupnega z ostalimi prebivalci Miljskega hriba, ki so povezani in živijo pod vplivom Milj. Jelerji težijo glede pro-metne zveze k Spodnjim Škofijam, v kultni nem in gospodarskem pogledu pa k Plavjam in so spadali pod osap-sko faro.
O vsem ostalem Miljskem hribu se lahko reče, da je ostal popolnoma brez gozdov in živinoreje; torei tudi brez gnoja. Hrovatini in sosedne naselbine imajo svoje njive na južnem, proti Kopru obrnjenem pobočju. Lega je1 sicer zelo ugodna, trt je še dovolj in dobrega vina, tudi oljke razveseljujejo pozimi pogled s svojim temnim zelenilom. Toda kako naj bi se ohranilo poljedelstvo brez veselja
do njega in brez gnoja? Ono vidno propada in bo popolnoma izumrlo, ako se gospodarska politika naše vlade ne spremeni korenito in prav nič ne kaže na to, da se bo spremenila. Ljudstvo ni prav nič krivo za to, da so postale razmere tako obupne.
Za razna industrijska podjetja so v coni A potrosili iz Maršalovega plana 15 milijard in 813 milijonov Ur, Za podpore poljedelstvu pa komaj 50 milijonov, Kaj da pomeni teh 50 milijončkov bo razvidno iz sledečega primera: Izračunali smo, koliko bi stali danes zidovi, ki podpirajo poštne v enem naših vinogradov, ki daja povprečno 18 hi vina na leto. Ako bi -vs ‘ipavudvu sduvp aaopiz aj Hajoif mo za zidove in kamenje, brez vsega drugega dela, ki je potrebno, da »e strmi neobdelani bregovi spremenijo v vinograde, bi bilo treba potrositi skoraj 8,5 milijonov lir. Znano pa je vsem, da so naša najboljša vina iz najbolj strmo ležečih vinogradov, ro-janskih, kontovelskih, proseških, kriških, ricmanjskih, mačkovljanskih itd. Vsi ti vinogradi so umetno napravljeni iz samih podzidanih paštnov. V sv. kriških vinogradih je videti en tak zid
kakor prava trdnjava. Na podlagi zgornjega računa stanejo torej samo podporni zidovi za paštne, na katerih se pridela 1000 hi vina kar 420 milijonov današnjih lir. Pristojne oblasti, ki razpolagajo z uradnimi poetat/a,
lahko shfne izračunajo, koliko milijard lir kapitala je vloženega v naše poljedelstvo, ki sedaj nevzdržno propada. S smešno neznatno podporo 50 milijonov se ne more in se tudi ni prav ničesar doseglo in naše poljedelstvo drvi brez vsake ovire navzdol do popolnega poloma. Ne samo na Miljskem hribu — tam sicer najprej — tudi povsod drugod se bodo v doglednem času v najboljšem primeru pasle ovce in koze in ves trud naših prednikov ter vse v poljedelstvo' vložene milijarde pojdejo rakom žvižgat.
Namesto da bi se zajezilo propadanje našega poljedelstva in da bi se u-krenilo vse, kar je potrebno, da bi mogel naš kmet s svojim delom udobno živeti na svoji zemlji, se celo raz-laščajo najboljša zemljišča za zidanje tovarn in stanovanjskih hiš za semkaj privabljene in protežirane priseljence. Našo nekdaj cvetočo preko-
morsko trgovino in pomorstvo sploh ter poljedelstvo iso uničili, namesto tega pa umetno gradijo nova industrijska podjetja za svoje priseljence. Sedaj so na vrsti najlepši travniki, ki ležijo v dolinski ravnini. Nameravajo jih pokupiti — seveda kakor po navadi po razlastitvi — da bodo pekli o-peko. Se bo že našel v Rimu kakšen primeren paragraf, da bo mogoče »zakonito« in poceni izpodriniti našega kmeta!
Ze pred italijansko zasedbo je bil kmet v glavnem prepuščen samemu sebi. V tisti dobi pa so vladale na našem ozemlju popolnoma drugačne razmere. Trst je bil bogato trgovsko mesto in naši kmetje so v njem dovolj razpečavali svoje pridelke. Niti najbližji okoličani niso iskali zaslužka v mestu in so bili po veliki večini kmetje. Danes ni več nekdanje okolice in potomci nekdanjih okoliških kmetov so prisiljeni, da si iščejo zaslužka v. mestu, ako hočejo živeti, To velja tudi za ves Miljski hrib, ki je z avtobus ves povezan z Miljami in Trstom in v gospodarskem in kulturnem pogledu pomeščanjen. To pa ni posledica gospodarskega razvoja in
napredka mesta, kakor se dozdeva površnemu opazovalcu, ampak je posledica sistematičnega zanemarjan. a in zatiranja slovenskega kmeta. Ko je namreč prišla semkaj Italija, je začela proti nam uničevalna gospodarska borba, proti kateri ni videti od naše strani še nobenega organiziranega odpora. Ta ni bila nekdaj potrebna, ker tudi gospodarska borba proti nam ni bila sistematično organizirana. Pr š e so nove razmere in novi časi, sedaj prihajajo v upoštev le velike in močne organizacije. Milijardna bogastva, ki so jih naši predniki ustvarili posamezno vsak Za sebe, je danes mogoče rešiti in dalje razvijati le s pomočjo krepkih gospodarskih organizacij.Pre-puščeni sami sebi. bomo vsi gospodarsko uničeni, drug za drugim. Žalostne gospodarske razmere na Miljskem hribu so nam, za to najboljši dokaz. Vzporedno z ■ gospodarskim propadanjem, propadajo Miljski hribi tudi v narodnem pogledu. Ako greš iz Milj naravnost navzgor skozi Ceri (Cerei) proti Hrovatinom, prideš na vrhu najprej do pokopališča; na tem so spomeniki izključno z italijanskimi napisi, samo dva sta slovenska: Danila Hrvatina in Jožeta Božiča.
-od-
TRŽNI PREGLED
Glede razvoja cen na italijanskih trčene iščejo ravnovesje. Proizvodi, ki so žiščih v zadnjem času lahko rečemo, da v zadnjih tednih glede cen nazadovali, zopet nekoliko napreduje, in narobe cene proizvodov, ki so poskočile, zopet popuščajo.
Tako je nekoliko napredovala cena trdega žita, dalje cena prašičev in telet, medtem ko so nekoliko nazadovali koruza, odrasla živina za zakol in oljnata semena. Nazadujejo cene sirarskih izdelkov. Splošni razvoj je podoben tistemu, ki nastopa po nenadnih skokih, oziroma nazadovanjih cen.
Poskočile so nekoliko cene trdemu žitu na jugu; koruza je na raznih tržiščih prVič nekoliko nazadovala po dveh mesecih. Cene ovsa so čvrste. Riž je o-stal pri starih cenah.
Cena goveda za zakol je nekoliko popustila, medtem ko je cena telet poskočila. Po močnem nazadovanju v zadnjih dveh tednih so cene mastnih in drugih prašičev šle nekoliko navzgor.
Maslo je nekoliko nazadovalo samo v Lombardiji, toda popuščanje je prav malenkostno. Kupčija s sirom je splošno mirna. Tu pa tam so cene nekoliko popustile.
Na trgu z olivnim oljem vlada mrtvilo. Kljub temu proizvajalci nočejo popustiti. Po vinu ni posebnega povpraševanja. Bolj povprašujejo po limonah, manjše je povpraševanje po pomarančah. Za mandeljne tudi ni posebnega zanimanja.
ŽITARICE
ROVIGO:	pšenica Polesine fina
li.850-6.900 Ur za ■ stot, dobra 6.750-6.800, navadna 6.500-6.600; pšenična moka tipa 00 8.800-8.900, tipa 0 8-150-8.250, tipa 1 7.900-8.000, tipa 2 7.600-7.650; rumena koruza 5.900-6.100; koruza marano 6.200-6.300; ameriška koruza 6.700-6.900; oves rdeč 6.400-6.600. beli 6.800-7.000; pšenični otrobi 3.900-
4.000.
VERONA: rž 7.100-7.200; neoluščeni ječmen 6.800-6.900; belo proso 5.800-
6.000.
ŽIVINA
CREMONA: živina za zakol: voli I 280-310, II 240-260; biki 1 310-320, II 260-270; krave I 240-250, junci I 310-320, II 220-240; teleta I, 510-530, II 390-430. Svinje 100-120 kg 370-390 120-150 kg 380-400, 150-180 kg 396-405, nad' 180 kg 405-410; prašički za rejo 10-20 kg 550-580, 20-50 kg 440-450, 60-100 kg 410-440; piščanci I 730-750, II 580-600; zajci 330-340; kopuni 760-790.
MLEČNI IZDELKI
CREMONA: maslo I 870-900, II 810-830, III 7-800-8.000; sir krajevne proizvodnje svež 360-390, majski 1951 450-480, zimski 1950-51	490-550, majski
1950 550-590; sbrinz svež 470-480, star 3 mesece 530-540; provolone svež 440-460, star 3 mesece 520-540; emmenthal svež 500-520, 3 mes. star 540-560; ita-lico svež 330-340; taleggio svež 320-340.
OLJA
FIRENZE: za kg lco proizvodnja: olivno olje extra pod 1 stop. kisi. 400-410 lir, do 1,50% 390-400, do 2,50% 380-390, do- 4% 360-380; dvakrat rafinirano A 410-415, B 380-390; semensko olje navadno 385-390; olje iz ameriških lešnikov 400-405.
PADOVA: za stot fco Padova brez davkov:	olivno oljč extra 41.500-
42.500, fino 40-40.500, navadno 39.500-40.000; dvakrat rafinirano A 40.500-
41.000,	B 37.500-38.000; semensko olje I 37.500-38.000, II 37.000-37.500.
VINA
MILAN: za stot/stop. fco milanska postaja: Piemonte črno 10-10,5 stop. 380-410, 11-12 st. 450-480; Oltrepo pa-vese 10-10,5 st. 390-410, 11-12 st. 440-470; Mantovano črno 380-390; Valpoli-cella in Bardolino 550-570; Reggiano 9-10 st. 400-440, 11-12 st. 450-470; toskansko navadno 390-400; Marche črno 380-390; Barletta extra 13-14 st. 410-440, navadno 390-410; Sansevero belo 390-410; Squinzano 440-460; Lec-cese 400-420; piemontski moškat 7.500-7.800 za stot; emiljski filtrati črni 6.100-6.800 lir stot.
KAVA
TRST: Cene brazilske kave so naslednje: Rio V 53-54 dolarja lob, Rio VII 51,75-52 dol., Minas 2 crivello 17 56 dol., Santos crivello 18 60 dol. fob. Afriška kava kvotira: Uganda 390 šilingov za cwt proti vkrcanju v marcu-aprilu cif Trst plačilo o izročitvi, za vkrcanje ob koncu aprila 389 šil.. Ke-nya A 525-530 šil. za cwt cif Trst proti izročitvi v marcu-aprilu, Bughishu 515-520 šil. za cwt Trst izročitev v marcu-aprilu. Indonezijsko kavo ponujajo: Bali Robusta v Singapuru, natovorjeno blago 387 šil. za 50 kg cif Trst, Java-Wib 470šil. nominalna cena za 50 kg, cif Trst; Robusta Palembang 398-405 šil. za 50 kg cif.
KAKAO
TRST: Trg je še vedno miren. Povpraševanje s strani industrije je minimalno, le kolikor je nujno potrebno za takojšnjo potrošnjo; Aecra good fer-
mented proti vkrcanju v marcu - aprilu ponujajo pri viru proizvodnje po 287 šilingov proti takojšnjemu vkrcanju fob London, Liverpool ali Amsterdam. Za ocarinjeno blago v skladiščih grosista za kg netto: Bahia 780 lir in Accra 790 lir.
SLADKOR IN POPER
TRST: Češkoslovaški rafiniran sladkor ponujajo po 65 funtov šterlingov ali 16 dolarjev za tono fco-prevoz Trst. Madžarski sladkor kvotira 152 dol. za tono fco-prevoz Trst. Sladkor v prosti luki proti takojšnji izročitvi 170 dolarjev fco vagon netto.
Poper se je zadnji teden nekoliko podražil: Lampong črn 1.270 šilingov za cwt cf Trst (prej 1.140 šil.); Pellucher-ry 1.085 in Malabar 1.070 šil. za cwt cf Trst.
SADJE IN ZELENJAVA
VERONA: bele pomaranče 45-65, rdeče 70-85; jabolka slabše vrste 20-33, Belfort 35-70; hruške navadne 20-33, izbrane 60-80; kostanj navaden 25-35: kostanj «maron» 40-48. Česen 80-100; čebula 30-50; karčofi 33-43; broklji 15-40; zelje 28-38; ohrovt 14-28; radič 95-120; krompir navaden 22-24, izbran 25-29, boljše vrste 30-35: špinača 75-85.
KOŽE
REGGIO EMILIA:	Za kg osoljenih
kož fco skladišče grosista: voli do 40 kg 370-380, nad 40 kg 370-375; biki do 40 kg 310-320, nad 40 kg 260-280; teleta 3-6 kg 760-780, 6-8 kg 710-730, 8-12 kg 650-660, 12-20 kg 530-540, 20-26 kg 430-440; teleta do 30 kg (z glavo in parklji) 400-410; konji 210-220; mezge 160-170; osli 110-120; ovni 330-340; ovni (suhe kože) 850-870; zajci 210-220: jagnjeta 400 lir za kožo.
PAPIR
TURIN: tiskovni papir satiniran ne-klejen 20-23.000 lir stot fco proizvod-
V tednu do 25. januarja so se cene nekaterih važnih surovin učvrstile. Ta pojav je treba pripisati predvsem političnim dogodkom. Med temi so najvažnejši: obisk predsednika angleške vlade Churchilla v vvashingtonu, ki je dovedel tudi do sporazuma o obnovitvi ameriških nakupov malajskega cina po višji ceni; dalje so neugodno vplivale vesti o večnem zavlačevanju razgovorov za sklenitev premirja na Koreji; končno je imela svoj učinek tudi predložitev vrhunskega proračuna s strani predsednika Trumana — proračuna, ki napoveduje pospešitev oboroževanja in s tem večje povpraševanje vojske in oboroževalne industrije po surovinah.
ŽITARICE
Cene pšenici so se zopet nekoliko u-čvrstile in v tednu do 25. januarja na, predovale od 256 s/4 na 257 stotink za bu-šel. Vzporedno je nekoliko napredovala tudi cena koruze, in sicer od 188 z/8 na 1891/4. Podražitev je nastopila predvsem pod vtisom vesti o mrzlem vremenu, ki je slabo vplivalo na spravljanje žetve na srednjem zahodu v ZDA.
SLADKOR, KAVA KAKAO
Cena sladkorju je zopet nazadovala v tednu od, 25. januarja in sicer od 4,50 na 4.40 stotinke dolarja za funt. Temu nasprotno se je cena kave zopet utrdila in napredovala od 54,65 na 54,97. Višino zaloge v ZDA ob začetku leta 1952 cenijo na 1,191.000 vreč (po 60 kg), medtem ko je zaloga lanskega leta ob istem času dosegla 1,612.000 vreč. Cene brazilske kave So dosegle okvir, ki so ga določile ZDA. Napovedujejo brazilsko posredovanje pri ameriški vladi, da bi povišala okvir. Prav tako je na newyorški borzi napredovala cena kakaa, in sicer od 32,87 na 35 stotink dolarja za funt. Skok pripisujejo vestem o slabem pridelku v Afriki (ob Zlati obali, Nigeriji, Portugalski A-friki in Španski Afriki) ter v Južni A-meriki. Poslabšanje je nastopilo zaradi vremenskih razmer in raznih bolezni. Svetovni pridelek za 1951-52 cenijo na
710.000	ton (prejšnje leto 780.0001).
nja polklejen 21-25.000; pisarski navaden 22-26.000, srednji. 29.000-35.500, fin
37.500-	43.500; trikrat klejen za obrazce 40-45.000; registrski brezlesni navaden
27.500-	31.000, srednji 33-36.000, fin 40-44.000; extra 48-55.000; prepisni za kopije 68-73.000; risarski 53-58.000.
RABLJENA VOZILA
MILAN: kvotacije za dobro ohranjena vozila:
Alfa Romeo: 450 2.300.000 lir; 450 A 4 cil. 6330 cc. 5,200.000; 800 4,900.000; 900 A 6 cil. 9495 cc. 8,200.000. Bianchi: Miles 1,100.000; Civis cil. 4849 cc. nafta 1,500.000; Fiat: 626 RNL 3,000.000; 635 RNL dolg 900.000; 635 RNL kratek 750.000; 640 RN 6 cil. 6032 cc. 5,000.000; 666 RN 7 5,100.000; 680 RN 6 cil. 10170 cc. 6,000.000; Isotta Fras. D/65 1,500.000. Lancia: 3/RO PL 3,000.000; 3/RO P2 3,100.000; 3/RO P3 4,500.000; 3/RO PL3 4,600.000; ESATAU V 11 6 cil. 8245 oc. 6,500.000. O.M.: CD 30 1,500.000; 4 OPO 1,900.000; Taurus 380 4 cil. 5320 cc. 4,500.000; Orione 580 8 cil. 10640 cc. 4,500.000; Leoncino 4 cil. 3770 cc.
4,100.000.
LES
TRENTO: Jelka: tombante 25-28.000, I 37.500-40.000, II 30-32.000, III 23-25.000, stebri 27.500-30.000. Macesen:	deske
tombante fco vagon 28-30.000, I osrt
40.500-	42.500, II 34.500-36.500, III 23.400-25.4400, stebri 28.600-30.200.
KROMPIR IN FIŽOL
Po podatkih osrednjega statističnega u-rada v Rimu je Italija pridelala 1. 1951
28,163.000	krompirja, se pravi, da je bil pridelek za 18,6 % večji, obilnejši kakor leta 1950. Pridelek fižola za potrošnjo v suhem stanju je znašal 1,522.000, se pravi, da je bil za 28,2% večji kakor prejšnje leto. Paradižnikov je Italija pridelala 12,358.000 stotov, t. j. 0,1% več kakor prejšnje leto.
KAVČUK
Na ameriških borzah ni bilo niktkih sprememb glede cene kavčuka, cena se je sukala okoli 50,50 stotinke za funt proti izročitvi v februarju in marcu. ZDA bodo v prvem tromesečju 1952 izvozile 10.000—
17.000	ton sintetičnega kavčuka. Izračunali so, da je bila leta 1951 povprečna cena kavčuka v Londonu 50,86 penija za funt (v letu 1950 — 33,28). V Londonu so pesimistično razpoloženi glede bodoče prodaje kavčuka v Singapuru, ker je svetovna proizvodnja naravnega kavčuka presegla potrebe za 451.000 ton. V Londonu se je cena sukala okoli 401/, penija za funt proti izročitvi v februarju in okoli 40i/, penija proti izročitvi v marcu. VLAKNA
Volna kaže znamenja novega napredovanja. V New Yorku je cena napredovala od 163,6 na 166,8 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v marcu in od 160,50 na 163,9 proti izročitvi v maju. Isto težnjo so kazale cene v Bradfordu. V Avstraliji cenijo pridelek 1951-52 na 3,140.000 bal (lansko leto 3,600.000). _ V Franciji (Roubaix) je cena napredovala od 1179 na 1210 frankov za kg; v Anversu je cena volne belgijskega tipa nazadovala od 162 na 157 belg. frankov za kg, cena avstralskega tipa pa je napredovala od 161 na 162.
Cena bombaža je na newyorški borzi napredovala od 41,58 na 41,80 stotinke za funt. V teku letošnje sezone (od 1. s?pt. do 31. dec. 1951) je izvoz egiptovskega bombaža dosegel 223.602 bal (prejšnje le to 327.785 bal).
KOVINE
Na ameriškem tržišču pisanih kovin je treba zabeležiti predvsem povišanje u-radnega okvira cene činu od 103 na 121 in pol stotinke za funt. To je rezultat Churchillovega uspeha za časa njegovega obiska v VVashingtonu. Predsednik angleške vlade je prepričal Američane, da so se odločili, da bodo zopet v večjem obsegu kupovali malajski cin in s tem odprli šterlinsko področje. Tako je nevv.vorška borza postavila ceno 121 in pol (poprej 103) stotinke za funt. Vzporedno s tem
MEDNARODNA TRZISCA
CHICAGO
Koruza
NEW YORK (stot. dol. za funt).. .
Baker Cin Svinec Cink Aluminij Nikelj
Krom (dol. za tono) ........
Z. srebro dol. za steklenico LONDON "Baker	(f.	šter.	za d.	tono)
Cink	„	„
Svjnec	„	„	„	„
ALEKSANDRIJA
Bombaž „Karnak“ 1. (v. talerjev za kantar) „ „Ashmouni“ 1.	„	„	) ..
SANTOS
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg).
31/XII	15/1	29/1
.	259 V»	267 7/a	259. ‘/s
190. Vs	187.3U	190. V,
28.70	27.62	27 62
.	103.-	103.—	121.—
19,—	19,-	19.—
19.50	19 50	19.50
19,-	19.—	19—
56.50	56.50	56.50
54.—	54.—	55.—
.	215,—	215.-	207,—
227	227	227
196	196	196
176.1/s,	176 V«	176 Vii
.	161.50	166.15	165.30
.	104.85	98.90	95.10
200.50	207,—	204.90

VALUTE V 15. 1.		MILANU 29. 1.	Min.	Mak s
Funt šterling	8.375	8.400	8.300	8400
Napoleon	6.425	6.500	6425	6525
Dolar	692	691	689	694
Francoski frank	160	157	175	161
švicarski frank	158,50	158,25	157,50	158,75
Funt št. papir	1.620	1.605	1.590	1620
Avstrijski šiling	21.50	21,25	21,25	21,50
Zlato	887	881	879	888
BANKOVCI V CURIHU dne 29 1. 1951
ZDA (1 dol.)	4,36%	Belgija	(100 fr.)	7,95
Anglija (1. f: št.)	10,12	Holand.	(100 fi.,	104,75
Francija (100 fr.i	0,963/,	svedska	(100 kr,)	70,50
Italija (100 lir) 0,63 Izrael (1 f, št.) 1,70 Avstrija (100 šil.) 13,30 opanija (100 pez., 8,40 Čehoslov. (100 kr.) 0,80 Argent. (100 pez.) 15,75 Nemč. (100 mark)	86,75	Egipt (1	f. št.,	9,40
VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU
	16. i.	29. 1.	Min.	Maks.
Južna železnica	1472	1570	1.472	1.570
Splošne zavarov.	7100	7.280	7.100	7410
Assicuratrice	980	1.025	980	1025
Riun. Adr. Sic.	2100	2.175	2.100	2330
JerolimiC	4.000	4.500	4.000	4500
> lstra-Trst<	820	820	—	—
»Lošinj«	6.500	6. 00	6.500	6800
Martinolic	2.500	2.500	—	—
Premuda	8.900	8.900	—	—
Tripkovič	8.600	9.100	8600	9100
Tržaški tramvaj	—	—	—	—
Openski tramvaj	1.050	1.050	—	—
Terni	267	281.75	267	287
ILVA	281,75	285	270	291
Zdr. jadr, ladjedel.	210	340	210	340
Ampelea	800	800	—	—
Arrigoni	1.000	1000	—	—
tSCnik KMEČKE ZVEZE
SEDEŽ: TRST - ULICA F A BIO FILZI ŠT- 10 I. - TELEFON ŠT. 54-58
Krepitev Kmečke zveze in povzta Kmetijstva
Pretekli teden je imel izvršni odbof naše Zveze svojo redno sejo. Dnevni red seje je bil sledeči: 1) organizacija Kmečke zveze, 2) spomenica Zveze na ZVU, 3) smernice bodočega dela in 4) razno. Sejo je vodil predsednik Zveze g. Škrk.
Zvezni tajnik je najprej na kratko podal prisotnim1 odbornikom sedanje organizacijsko stanje in delovanje naše tukajšnje najvažnejše kmečke organizacije. Pri svojih izvajanjih je prišel tudi do ugotovitve, da potrebuje Zveza še tesnejša sodelovanja z domačimi kmeti kot doslej. Zlasti je potrebna stalna povezava med našimi podeželskimi vasmi in tajništvom Zveze za u-spešnejše reševanje važnih gospodarskih in socialnih problemov, ki zadevajo ne samo posamezne člane naše organizacije, marveč tudi skupne interese vsega kmečkega življa na angleško-ameriškem področju STO.
Za lažjo dosego tega namena je odbor Zveze sklenil, da se osnujejo posebni krajevni gospodarski sveti, ki naj zajamejo posamezne vasi. če so te večje ali pa tudi po več manjših vasi in naselij skupaj. Te gospodarske svete bodo lahko izvolili kmetje iz svoje srede na krajevnih kmečkih sestankih. Njihova naloga bo v -prvi vrsti pritegniti čim več kmetov k -tesnemu sodelovanju v njihovo lastno korist in poučevanje kmečkih vprašanj v tem kraju v sporazumu s Kmečko zvezo.
Pri razpravi je odbornik Furlan med drugim poudaril, da so na žalost danes naši kmetovalci v mnogih krajih premalo zavedni in skoraj brezbrižni do vprašanj, ki zadevajo skupnost in s tem posredno tudi nje same. Zlasti pa je žalostna ugotovitev, da tudi podeželska mladina zapušča zemljo in se ne mara pečati več s kmetijstvom. Način kmetovanja in obdelovanja zemlje je pa pri nas še razmeroma močno zastarel. Poudarjena je bila tudi važnost tukajšnjega kmetijstva in kmečkega življa pri obrambi naše narodne bitnosti na tem področju in sploh proti vedno hujšemu raznarodovanju Slovencev.
V zvezi s stanjem tukajšnjega kmetijstva je odbornik g. Cok iz Lonjerja navedel, da redijo v njegovi vasi danes polovico manj živine kot pred vojno, predvsem vsled uničenja večine lo-njerskih travnikov na Hudem letu po vojaščini in vsled očitnega "nerazumevanja kmečkih problemov s strani tukajšnjih oblasti. G. Hrovatin iz Flavij pa je zlasti poudaril težkoče. na katere naletijo danes tukajšnji vinogradniki pri prodaji svojega vina.
Pri nadaljnjem razpravljanju o raznovrstnih vprašanjih, ki jih je treba rešiti v obrambo domačih kmetov in tukajšnjega kmetijstva sploh, je bilo poudarjeno, da je z gospodarskega vidika nujno potrebna tudi tehnična preusmeritev našega kmetijstva. Vsled velike konkurence tujih kmetijskih pridelkov domačim pridelkom, zlasti onih pridelkov, ki prenesejo dolge prevoze in vsled vedno manjše razpoložljivosti zemlje na našem področju, bodo morali domači kmetovalci preusmeriti svoje dosedanje kmetovanje vedno bolj k čim intenzivnejšim kulturam, kot so na pr. pridelovanje zelenjadi in druge občutljive zelenine, cvetličarstvo, izbrano sadjarstvo in vinogradništvo s pridelovanjem tipičnih vin. Za tako preusmeritev je pa neobhodno potrebna ustrezna strokovna izobrazba kmetov ter tehnična in strojna izpopolnitev kmetij, česar pa tudi naše kmetijstvo ne bo moglo doseči brez primerne pomoči s strani pristojnih oblastev.
Danes pa naše tukajšnje kmetijstvo te pomoči nima in strokovna izobrazba ter k njej spadajoča predhodna vzgoja poklicne zavesti sta zelo pomanjkljivi. Tudi iz te ugotovitve sledi nujna potreba, da Kmečka zveza predloži tukajšnji ZVU posebno spomenico, v kateri naj prikaže težko stanje tukajšnjega Kmetijstva in potrebo po zboljšanju tega položaja do katerega ima tukajšnji kmečki živelj tudi vse pravice. Ves izvršni odbor Zveze soglaša s predlogom. Seveda spomenica je bila poverjena posebni ožji komisiji.
povišanjem je napredovala tudi cena v Londonu za okoli 10% in je prešla 1000 funtov za tono. Cena bakru v ZDA ne bo uradno povišana. Kanada bo letos izvozila v ZDA za 25% več bakra in za 20(/, več cinka. — Zabeležili so nazadovanje cene živega srebra od 212 na 208 za steklenico v tednu do 25. januarja. — V Zahodni Nemčiji so bile 26. jan. cene pisanih kovin naslednje: svinec 190,50, DM za 100;kg, cink 195 DM, bakrena žica 272,50 in cin 1210 DM za 100 kg.
KOZE
Na dražbi v Hannoverju je bila kupčija s kožami zelo živahna. Z lahkoto so prodali 16.582 govejih kož (odrasle živine) iz spodnjega Saškega Bremena in Sthleswig-Hols'eina, 16.651 telečjih kož, 5497 ovčjih, 1353 konjskih in 82 svinjskih kož. Cene so bile: telečja koža (brez glave) 300—391 Dpf za kg, volovske 201— 252, kravje 217—210, ovčje 210, svinjske 1,53 DM.
»GOSPODARSTVO"
izhaja vsako drugo soboto. — Uredništvo In uprava:	Trst, Ulica
Geppa 9. Telefon 89-33. — Cena: Posamezna številka 20 lir, 10 din. — Naročnina: za STO in Italijo letna 400 lir, polletna 200 lir. — Pošt. ček. rač. 11-7084; za Jugoslavijo letna 225 din, polletna 130 din. — Cek. rač. pri Komunalni banki: AD1T 6-1-90603-7 Ljubljana. za ostalo inozemstvo letna 1 dolar. — Jugoslovanska cona STO-ja: posamezen izvod din 4.-, letna naročnina din 100.-, polletna naročnina din 50,-Naročnine naj se polagajo v naše dobro na Center tiska Koper Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 40 lir, 9* din.
Glavni urednik Lojze Berce.
Odgovorni urednik Stanislav Oblak.
Založnik: Založba »GOSPODARSTVA«.
Tiskarna Založništva tržaškega tiska.
Glede smernic bodočega dela naše Zveze je bilo v glavnem sklenjeno, da tajništvo Zveze poglobi in razširi svoje delo. Hkrati pa mora še bolji krepko zahtevati od pristojnih oblasti, da ukrenejo potrebno za zboljšanje našega kmetijstva na strokovnem gospodarskem in socialnem polju. Pri tem bodo tajništvu pomagali tudi novi krajevni sveti.
Pri zadnji točki dnevnega reda je bilo predvsem govora o znanem Va-nonijevem zakonu glede davčnih prijav, za katere naj bi bil zadnji čas do 31. tega meseca. V smislu odobrenega sklepa bo tudi Kmečkai zveza zaprosila pristojne oblasti za primerno podaljšanje tega roka in zahtevala natisk slovenskih prijavnih obrazcev za slovenske davkoplačevalce. Razpravljali so tudi o veliki potrebi po dobrem semenskem krompirju. Ker ni mogoče dobiti na trgu dovolj doma-
čih, ranih vrst krompirja, kot sta »Al-bona« in zgodnji rožnik, soglaša oCI bor z nasvetom strokovnjaka, da sC naroči par vagonov izvrstnega semen' skega krompirja ranih vrst iz Holaij-dije, predvsem »Erstelingen« in »B*11 je«, ki sta se v naših krajih dobro o nesle.
Krompir se bo oddajal kmetovalce!') po zmerni ceni. Zveza bo po možnos poskrbela tudi za dobavo trt ceplien iz Komna na Krasu. Za podrobne P° datke o teh dobavah pa se mora]0 kmetovalci obrniti na tajništvo Zveze ta bo pravočasno o tem obvestila km< te v časopisju.
Mnogo je še vprašartj, o katerih )e odbor tudi samo bežno razpravljal 'n veliko je nalog, ki jih bo morala na. ša Zveza reševati, ki jih pa tukaj vsled pomanjkanja prostora ne more mo navajati. Vsekakor je potreba0 pribiti dejstvo, da se bodo vsa vprašanja mogla reševati tem ug° nejše, čim tesnejša bo povezava in s° delovanje kmetovalcev z Zvezo.
KMEČKI KOLEDAR
Važna kmečka dela in opravila sredi februarja
Na njivi in polju. Navažamo gnoj in ga tudi raztrosimo, če vreme dopušča, da ga lahko podorjemo. Hlevski gnoj dopolnjujemo po potrebi z umetnimi gnojili. Zelo primeren je ta čas, da preorjemo stare travnike in deteljišča. Ce nam primanjkuje sena in krme za živino in nismo že v jeseni sejali primerne mešanice za rano pomladansko zeleno krmo, moramo sedaj nemudoma sejati mešanico grašice in ovsa (približno 100 kg grašice in 80 kg ovsa na vsak ha ali 10.000 kv. metrov). Ta me-, sanica nudi že konec aprila prav obilo in sočno zeleno krmo.
V	tem času lahko sejemo že jara žita — pšenico, ječmen in oves — če je le zemlja zato pripravna. Ozimnemu žitu trosi sedaj približno 30 kg solitra ali pa apnenega nitrata na ha.
Na vrtu. Pognoji in skoplji globoko zemljo, če nisi tega utegnil prej narediti in jo pripravi za pomladansko setev. Sej na prosto peteršilj, korenček, špinačo, bletvo in vrtno peso ter v zavetno in sončno lego pa solato rezivko, mesečno redkvico in gomoljasto zeleno. Dokončati moraš v tem času sajenje česna in čebulčke. Skrajen čas je, da seješ v toplo gredo ali pod steklo rano vrtnino za poznejše presajanje na prosto kakor: pomladansko glavnato solato, kolerabice in rano zelje, rane paradižnike in jajčevce (melancane).
Semeniče dvoletnic, ki si jih prezimil v shrambi ali kleti, moraš presaditi na prosto v zavetno in sončno lego. To delo je najbolje opraviti ob južnem vremenu, ko je tudi v zraku dovolj vlage.
V	vinogradu. V tem času imamo pri trtah polne roke dela. Obrezovati moramo pridno trte, in sicer najprej stare. Mlade trte je bolje obrezovati šele marca, ko so že v soku. Pri količenju trt moramo paziti, da bo kolna severni strani trte, kar velja tudi za sadna drevesca, da kol ne dela deblu sence. Pri obrezovanju in vezanju trt v vrstah ali kordonih uredimo po možnosti sistem «Sylvoz», ki se je izkazal za najbolj donosnega.
Zemlja za nove nasade trt mora bit: v tem času pripravljena, da pričnemr takoj s sajenjem mladih trt, kakor hitro je zemlja za to delo dovolj sipka in ni več zmrznjena ali blatna. Kadar sadiš cepljenke pazi, da pride mesto cepitve trte kakih 10 cm iznad povi-šine zemljišča, ker ti sicer i požem korenike tudi zgornji, žlahtni del trte, ki ni dovolj odporen proti trtni uši ali filokseri.
V	sadovnjaku moramo končati z obrezovanjem sadnega drevja. Tudi z novimi nasadi drevesc se moramo sedaj požuriti, ker bodo drevesa na splošno kmalu prišla v sok in pričela poganjati, če bo vreme dovolj toplo. Zaradi te možnosti je tudi pri nas zadnji čas, da
odpravimo na sadnem drevju zadnje zimsko škropljenje z drevesnim karbo-linejem (6-8%) posebej in pa z bo1' doško brozgo (4-5%), kateri primešamo tudi škropilno žveplo (2%).
Primeren je čas za gnojenje sadne-mu drevju. V ta namen prekoplji zenl' Ijo v kolobarju pod krošnjo dreves 'n jo dobro z gnojnico polij, da bo lahk0 pronicala globoko do korenin. Gnojnic0 dopolni s superlosfatom v količini Pri' bližno 1 kg tega gnojila na vsakih kv. metrov.
V	shrambi krompirja in drugih videnih pridelkov ter vrtnine moraš še vedno paziti, da te ne iznenadi hujs1 mraz. Pripravi si semenski krompir za bližajoči se čas saditve. Debelejše molje z večjim številom očes razrez1 podolž na več kosov z 2-3 očesi, da bodo rezane ploskve zasušile še pre° saditvijo. Sveže rezan krompir gnije rad v zemlji, zlasti če je mokra 111 mrzla.
V	hlevu. V zimskem času se rade razpasejo, zlasti po zaprtih živinskih hlevih razne živinske bolezni, zaradi tega je treba hlev od časa do časa razkužit* z 2-3% vodno raztopino modre galice ali z drugimi ustreznimi razkužilninu sredstvi.. Živino drži snažno in ji tud' privošči ob lepem vremenu, da se raz-giblje na prostem. Med krmo pokladaJ zlasti mladi živini in kravam tudi klaj-no apno in še drugih rudninskih snovi-
Prispevki ZVU
za kmetovalce
ODvešcamo vse kmeiovalce, da bo Kmetijsko nadzorništvo z vsoto, kj jo je s‘a vtla na razpolago ZVU, dovolilo za tekoči semester naslednje pobude v korist tukajšnjemu kmetijstvu:
1.	frispevek za nabavo kmetijskih strojev v najvišjem iznosu 30%. Prošnje je treba vložiti do 30. aprila t. 1. Dana b» prednost onim strojem, ki jih bo poseB-na komisija smatrala za bolj primerne za naše področje.
2.	Prispevek za nabavo lucerne (večn-deteije) v najvišjem iznosu 50%. Proš nje je treba vložiti do 20. februarja 1.1-
3.	Prispevek za nakup vrtnic in giadiolov v najvišjem iznosu 40%. 8°A za narocitev poteče 20. februarja t. 1 Naročila pa se morajo nanašati na najmanj 30 vrtnic in 100 čebulic giadiolov Ob narocitvi mora prosilec dati na ra čun lir 40 za vsako vrtnico in lir 5 zJ vsako čebulico.
4.	Prispevek za nakup sladkorja (tne' iitozija) za spomladansko pitanje čebel, v naj višjem iznosu 40%.
Prošnje je treba vložiti do 15. februarja t. 1. — Vse navedene prošnje in naročila morajo biti naslovljene na Področno kmetijsko nadzorništvo, Ulica Gbe-ga štev. 6-1, tel. 86-73.
MODJEIJE
STAR
Tovorni prevozi
Tel. št. 5608 Osebni avtobusni prevozi
AVTO«ABAZA - TRST
ULICA MORERI 7 — ROJAN
MEHANIČNA DELAVNICA
ALBINO GOMBAČ
TRST, Ul. delTAgro 10 = Tel. 96=130 (Vhod iz Ulice della Tesa)
Najmodornejši tržaški obrat za ratifikacijo na strojih «BERC0» — Ratifikacija in zrcalno glajenje cilindrov od mikro-motorja do ladijskih motorjev
Retifikacija vsakovrstnih kolenastih gredi, vključno DM 100 KS, Titanus i. t. d.
Priprava za retifikacijo poedinih cilindrskih puš. Vlaganje cilindr-skih puč — Aparat za kontrolo trdote HRINELL Priprava za vravnoteženje kolenastih gredi in transmisij Retifikacija ventilov — Priprava za struženje glavnih in ojničnih ležajev — Posebna naprava za mehanično struženje ojnic Hidravlična stiskalnica
ZASTOPSTVO ZA TRST IN GORICO NEPREROSLJIVIH BATOV
FRIGOBOR in SUPERFRIGOBOR
Bat; ki povečajo tehnični učinek in imajo trojno trajnost
Zastopstvo tovarne «TIIVIEliLl» — Predelava «Diesel motorjev Dredmešanjem» na «sistem direktnega vbrizganja^
Zastopstvo tovarne «AIVI(iELLIIT!(» — Kromiranje kolenastih gredi na elektro-galvanski podlagi -— Trdota od 630 do 900 Brinell — Srednja (/zdržljivost 250.000 km — Možnost naknadnega razkro-miranja >n ponovnega kromiranja brez rabe ponovne retifikacije