Poštnina plačana ▼ gotovini. Leto LXIV., št. 20 Ljubljana, ponedeljek 26. januarja 19)1 Cena Din 1.- SLOfINSI Izhaja vsak dan popoldne, tzvzemsi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica stev. 5. Telefon Stev. 3122. 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE : MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO. Ljubljanska c. tel. št. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101.-- Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. „ZAGREB JE SPREGOVORIL ..." Včerajšnji triumfalni sprejem Nj, Vel. kralja in kraljice v Zagrebu le dokaz neomajne ljubezni in zvestobe Hrvatov do kralja in dotno- ' Značilni komentarji zagrebškega tiska vine Zagreb, 26. januarja. Zagreb, prestolnica Hrvatske, je včeraj doživel svoj veliki in svečan dan; zgodovinski in nepozabni dan slavnosti. ki bo zabeležen ne samo na najlepših straneh njegove zgodovine, marveč tudi kot neizpodbiten dokaz velike ljubezni Zagreba, srca hrvatskega dela naroda, do svojega kralja in kraljice. Dokaz ljubezni, silne, velike, globoke in čiste, ki se je najbolj pokazala v onem trenutku, ko je Zagreb sprejel svojega kralja v svoji sredi. To je refren poročil današnjih zagrebških listov o včerajšnjem triumfalnem sprejemu Nj. Vel. kralja in kraljice, ki sta prispela v Zagreb na daljši poset in se nastanila v novo pripravljenem dvorcu. Nad 160 000 ljudi se je zbralo k sprejemu, prišli so meščani in seljaki, uradniki, trgovci in delavci, osiveli narodni borci in nežna mladina, vsi v eni želji, da z veličastnim sprejemom dokažejo svojo neomajno ljubezen in zvestobo do kralja in domovine Zagreb je doživel slavnost, kakršne še ne pomni, pišejo današnje Novosti« Pričakal je Nj Vel. kralja in kraljico spontano, navdušeno in z za- nosom, kakršnega je mogel izkazati samo do svojega vladarja, ki je prvi^ prispel na daljše bvanje v njegovo sredo. Značilen je ta dogodek v zgodovini naroda, a še posebej v zgodovini Zagreba- žarišča jugoslovenske ideje. V narodu bo ostal neizbrisen spomin na ta veliki dan, ko je prišel v Zagreb njegov vzvšeni Gospodar. Spontano in odkritega srca je sprejel Zagreb svojega kralja in njegovo vzvišeno družico, Nj. Vel ..raljico Marijo. Samo oni, naglasajo dalje »Novosti«, ki je videl ta zanos na ulicah, kjer sta se pojavila kralj in kraljica, lahko pojmi, kako neizrekljiva je ljubezen Zagreba do svojega kralja Oni nepozabljivi trenutki, ko je narod na ulicah ustavljal kraljev avto in poljub Ijal kralju in kraljici roke. bodo ostali v neizbrisnem spominu suverenov samih. Zagreb je jasno in odločno spregovoril, zaključujejo >NovostU, pokazal ie vsakomur, da ie neookolebliivo s svoiirp kraliem ter da ie prinravlfen žrtvovati vse za procvit. napredek in blagostanje te države. V koliko so samozvani poedinci sebi drzno prisvajali oravico. eovoriti v imenu /atrreba in Hrvatov, so bili včeraj za vedno demantirani pred vsem našim narodom, a še posebej pred njegovim hrvatskim delom, pa tudi pred vsem svetom. Zagreb je pokazal, kako ljubi to našo, s krvjo in žrtvami ustvarjeno domovino in onega, ki mu ie božja previdnost naložila, da jo vodi po srečni poti v bodočnost. Pa ne samo Zagreb, tudi ostala hrvatska mesta smatrajo kraljevski po-set Zagrebu za posebno odJdkovanje. Tekom včrajšnjega in današnjega dne je prejel zagrebški župan nebroj brzojavk iz raznih mest in krajev savske tn primorske banovine, v katerih ga naprošajo, naj bo na najvišjem mestu tolmač veselja in navdušenja vsega hrvatskega dela naroda nad kraljevim pose-tom in naj sp-orocn Nj. Vel. kralju in kraljici neomajno udanost in zvestobo. Vse to je pač najlepši dokaz, da vidi ves narod v svojem kralju svojega rešitelja in voditelja, kateremu je hvaležen za modre ukrepe, ki so napravili konec žalostnemu stanju pred 6. januarjem in po vedli državo in narod po poti sloge v boljšo in srečnejšo bodočnost. Reševanje francoske vladne krize Pogajanja Lavala s političnimi voditelji — Radikalni socialisti zahtevajo ohranitev lajične šole in nadaljevanje Briandove mirovne politike Pariz, 26. jan. Senator Laval, ki mu je predsednik rep u b Id k e poveril sestavo nove vlade, je včeraj pričel pogajanja s pol tič* nimi voditelji. Listi presojajo njegov položaj povsem ugodno ter opozarjajp na to. da uživa v zbornici in v senatu pri vseh strankah velike simpatije m da je pokazai svojo spretnost pri težkih pogajanjih kot delovni mmisrer v kabinetu Tardieuja z rešitvijo gospodarskih problemov, ki so se smatrali za nerešljive. Lava. nameiava sestaviti kabinet najširše koncentracije. Kros žijo že razne ministrske Liste, ki pa se mo* rajo smatrati zgolj kot kombinacije, ker vstop radikalov v vlado še ni gotov Goto* vo je, da bo Briand, s katerim je Laval vče* raj telefonično govoril, pbdržal zunanje mi* nistrstvo Pariz, 26. jan. AA. Laval je snooi odšel k predsedniku republike Doumergue*u in mu poročal o poteku pogajanj za sestavo nove vlade Ker pogajanja še niso končana, jih bo Laval nadaljeval danes Radikalno socialistična skupma je spre* jela resolucijo, v kateri pr-~ i, da bo stranka podpirala vsak poizkus sestaviti vlado res publikanske sprave pod pogojem, da ohrani vlada lajično šolo in nadaljuje mirovno politiko Bnanda. Mirinova skupina je izjavila da je pri* pravljena sodelovati z Maginotovo >kupm< na podla-gi resolucije, ki }o je sklenila nje; gova skupma Pariz, 26 jan A A V poučenih krog .h trde, da Laval ne bo mogel računati dj pod poro radikalnih socialistov, ako bodo v vladi istočasno zastopam prijatelji Marina Briand je snoči ob pol 11 prispel iz Žene* ve v Pariz. Francosko-jugoslavensko bratstvo Lepa manifestacija francoskih bojevnikov v Rennesu za prijateljstvo z Jugoslavijo Pariz, 25. januarja. AA. Društvo »Poilus d' Orient« za deoartment Bele - et - Vidaine je imelo včeraj v Rennesu, svojem središču, jjetno skupščino, ki ii je predsedoval predsednik društva odvetnik Pardriei. Po končani skupščino je priredilo društvo ban k~t, ki mu je pr^sedovaJ zastopnik i«*,o-slovenskega poslanika Miljutiin Mirko vic, tajnik poslaništva v Parizu. Banketa se je udeležilo oke' 160 povabljenih oseb, med njrmd predsednik renneske občine Lemetre, zastopnik prefekta Rigrel, predsednik društva »Poilus d' Orient v Nantesu Terrier, predsednik jujroslovenskesa društva v Nantesu Stevan Voi; .16 z desecirrri Sani društva in šef presoj roja Vučetić. Prvi je povzel besedo g. Padriel. V svojem pozdravne^ jrovoru je izrekel svoje spoštovanje in zahvalo dir. Spalajkoviču in Alirkoviću za pozornost, ki jo kažeta ob vsaki prilki do društva »Poilus d* Orient«, izrekajoč pri tem svoje globoko spoštovanje jugo slo venskemu kralju Aleksandru. Nadarje se je zahvalil v imenii druStva jugoslovenski vladi za njen sklep, da se solunskim borcem podtarl spominska svetinja. Govornik je nato fzrazi'1 občudovanje francoskih vojakov srbskemu junaštvu in prijateljstvu ter veličini srbske Golgote, kjer sta krali Peter in regent Aleksander pokazala, vredna vodnteffia velikega naroda, ki herojsko m požrtvovalno brani s.ojo svobodo Ob sklepu svojega govora ---, i . -.'T >-> izšle- mu članu društva Nj. Vel. kralju Aleksandru. Nato ie govoril nrefekt d en ar temen ta, nato pa predsednik renneske občine Lemetre. Nasledni' trovor je imel predsednik društva »Pilus d* Orient« Tessier, ki se je zahvalil najprej za pozornost jugoslovan- skemu oVWatn. nanrestrarkii poslamka Parizu poslaniškermi tajniku Mirkoviću, im se spominjal potovanja članov »Poilu> d* Orient« ter njihovega sprejema v Jugo slaviji. Za njim se je preds. splošnega društva bivših bojeviuko* Pataille v svojcu* gov^ ni spoTTwnjal orijatelistva svojih tovariše do Jugo^^Tiov. T-MMk iujjoslov^"-1 poslaništva M'rković ie v svojem govoru izrekel zahvalo ce1-^v"nnejj:a iugoslovenske-ga naroda t—Rennesu in njegovemu prebi val stvu, ki je med vojno izkazalo prisrčno gostoljubnost srbskim benguncem Ves jugoslovenski narod, je rekel g. Mir-kovič, je hvaležene francoski naciji za prijateljsko pomoč ' jo je dobil v enem izmed najtragičnejših trenutkov, ko je Francija, čeprav sama ogrožena od neprijate-Ijev, poslala svoje sinove Jugoslovenom na pomoč. Tega Jugoslav^'a ne pozabi, kakor se tudi vidi iz neštetih prilik, zlasti pa se ie to videlo ob posetu članov Poilus d* Orient v Jugoslaviji in pri odkritju spomenika hvaležnosti v Jugoslaviji. Po govorih je zavladalo na banketu pri-jetaio razpoloženje med petjem francoskih i Delhy. 26 jan. AA Angleški pod. kralj lord Irwin je podpisal odredbo, ki se 7 njo oprošča kazen Gamdhi in ostalim za* prtim voditeljem nacijonalnega pokreta. Z 'sto odredbo je ponovno pripušceno delo* vanje ind-jskega kongresa, ki bo sedaj lah> ko prouči] Macdonaldovo poročilo o indij* ski ustavi. Gandhi in tovariši bodo izpu* Sceni že danes. Stavka dijakov v šoaniji Madrid. 26. januarja Stavka dijako\ traja dalje. Čeprav so se zopet pričela Fredavanja. je prišlo le majhno število di* lakov v predavalnice. Nacionalistični le* Jijonarji so skušali priboriti si vstop v glavno poslopje univerze, po kratkem pre* tepu pa so se morali umakniti, nakar so varata zaprli. Nekaj dijakov je bik) ranje* Tih Stavka stavcev se je razširila. Število stavkajočih stavcev znaša 5000. Madrid. 25 jan AA Socialistična stran * •ca je sklenila z 258 glasovi proti 38. da se ihstinira pri parlamentarnih volitvah 1 marca. Madrid. 26. jan. AA Po seji ministrske' ga sveta je izjavil predsednik vlade gene* ral Berenguer da bo preki sod razveljav* Ijen. Izjemni ukrepi ostanejo v veljavi sa* roo v Madridu in v SaragossL Ruski tisk o obletnici okupacije Rumunije Moskva. 26 ianuarja Ob priliki ! jlet: niče okupacije Besarabii^ po romunskih če* tah so ruski listi objavili ostre 5'anke proti Romuniji Listi naglasa jo. da je romunska zasedba Besarabije nelegalna in da je Ro* m unija prvi dan okupacije postrelila ali pa zaprla v ječe 5000 oseb Kliub vsemu te* rorju je prebivalstvo ostalo zvesto Rusiji V 13 letih se je rz Besarabiie preselilo v Rusijo 300.000 oseb Listi zaključujejo, da je vsa Besarabiia za Rusijo in da komaj pričakuje trenutka, ko se bo osvobodila iz* pod romunskega jarma. Borzna poročila, INOZEMSKE BORZE. Carin: Beojrrad 9 1275, Pariz 20.2575. London 2S.00375. Newyork 516.9375. Bruselj 72.05. Milan 27.06. Madrid 54.20. Amsterdam 207.95 Beri?« 122.WK Dunaj 72.65 Sofija 3.7425. Prajra 15.30. Varšava 57JW. Budimpešta 9026, BtfcireSa 3.07. Borba za delavske pravice v Angliji Težkoče Macdonaldove vlade — Pred odločitvijo o razširjenju delavskih svoboščin v spodnji zbornici — Opozicija proti Macdonaldu tudi v delavski stranki London, 26. januarja Ta teden bo odlo? čilen za usodo delavske vlade, ker bo spod* nja zbornica razpravljala o izredno v-žnih problemih. Danes bo debata o indijskem vprašanju, v kateri bodo govorili zastop* niiki raznih strank in ministrski predsednik MacdomLd. Položaj Macdona.dove vlade je zelo resen, ker je liberalna stranka skle* nila vzdržati se glasovanja pn razpravi o zakonskem načrtu, s katerim se obnavljajo stare pravice delavskih organizacij, ki so jih izgubile pri zadnji splošni stavki. Boj za Macdonalda m ajegov«j ministr* s£vo se je prče. prav z* prav že v četrtek, ko je delavska vlada predlož la omenjeni zakonski načrt o delavskih organizacijah, ki se jim zopet priznava pravica splošne stavke in pobiranja političnega davka. Angleški justičm minister Jowitt je v prepnčujočem govoru naglašal potrebp ob» nove delavskih svoboščin, ki so bile z iz= lemnem zakonom l 1927 v veliki men *mejene Izjavil je. da je prav v sedanjih esnih trenutkih ko so mezdni konflikti na dnevnem redu, nujno potrebna revizija za* Kona o delavskih organizacijah, akp se hoče delavstvo pomiriti in ga odtegniti vplivu ekstremističnih struj. Ako delavska vlada ne bo dobila za ta zakon večune, m izključeno, da bo vlada razpustila parlament m razpisala nove vo* litve. Vprašanje je seveda, če bo smatrala parlamentarna večina za primerno, da se vrže delavska v!adi v trenutku, ko se bliža zadovoljava rešitev indijskega prpblema, kar jc precejšnja zasluga Macdonaldove vlade. Glede na zakonski načrt o delavskih organizacijah, ki ga konzervatH-ci ostro po* bijajo, jc pričakovati, da bodo konzervativ* ci strnjeno glasovali proti Macdpnaldovi vladi, ki ima na razpolago okroii 290 glasov, dočim računajo kon/ervativei lahko na 2^0 glasov. Pn odločilnem glasovanju bo zelo majhna razlika, morda samo nekaj gla.suv. Odločevala bo liberalna stranka. Ni izklin* ceno. da bo nekaj liberalcev glasovalo za vlado in rešilo Anglijo v izredno kritičnih trenutkih nepotrebnih pretresi}ryev, ki hi uničili marsikatero pozitivno delo delavske vlade. MacdpnakJ se mora boriti tudi v lastni stranki z velikimi težkočami. Za jutri je sklical njegov glavni nasprotnik Oswald Moslev, voditelj ekstremne skupine delav» ske stranke, izredno sejo delavske parla* mentarne stranke, na kateri bo ostro kriti* ziral Macdonaldovo vlado zaradi njene po« lrtike v vprašanju brezposelnosti. Zahteval bo sklicanje izrednega strankinega zbora, ki naj bi razpravljal p bodoči politiki delav* ske stranke. Tako bo ta teden v angleški politiki zelo zanimiv že zaTadi velike bor, be, ki se je vnela za obstoj sedanje delav* ske vlade. Vsekakor bo skušala Macdonaldove vlada spraviti pod streho najvažnejše za kone, med njimi novi volilni zakon, naka; naj bi sledile volitve, da bi se popplnomj razčistil položaj. Hitre letalske zveze z osrednjo in zapad. Evrop Velepomembna konferenca v Berlinu — Važna etapa za razvoj naše turistike Berlin, 26. jan. A A V vnanjem minit r* stvu je bila včeraj konferenca zastopnikov evropskih aeronavtičnih društev. Konferenci je bila svrha loločili mednaroden program za leto 1931. Skupščino je otvoril ravnatelj nemške ivijacije Navzoči 3o bili zastopniki vseh evropskih zrakoplovnih društev, pa tudi sov-;etov Jugoslavijo ie zastopal inženjer Tadi-•a Sondermaver, glavni ravnatelj >Aero-puta:. Razen splošnih vprašanj, ki so prišla na debato na konferenci ravnateljev zrakoplovnih društev, so se reševala tudi neka posebna pokrajinska vprašanja in so bili doseženi sporazumi, ki se tičejo posameznih interesentov Jugoslovenski namen Je bil doseči čvrstejšo mrežo med jugosloven-sko in evropsko letalsko mrežo. To je bilo doseženo na tri strani v treb kombinacijah s Francijo. Avstrije in Češkoslovaško. Tako bo moči dogovorno z vsemi navedenimi državami uvesti uspešne letalske zveze in sicer tako. da bosta Francija in Avstrija so- delovali pri prometu na progi Dunaj—Gradec—Zagreb—Beograd, Francija na progi Beograd—Skoplje—Solun, Češkoslovaška pa na progi Bratislava—Zagreb. Ti sklepi in dogovori nam dajejo možnosl zboljšati jugoslovenski turistični promet z lastnimi močmi na veliki krožni črti Beograd — Sarajevo—Podgorica—Dubrovnik — Split—Sušak—Zagreb, ki meri okoli 100C km. Razen tega je jugoslovenski zastopnik protestiral proti temu, da se na letalski črti Pariz—Dunaj—Beograd in na črti Berlin—Dunaj vrši promet po sedanjem voz: nem redu tako, da se kvari zveza z jugoslo-venskimi linijami. Če bi bil vozni red same za eno uro zgodnejši na teh progah, bi imel Pariz priključek na jugoslovenske linije, Berlin pa direktno zvezo s Solunom čez jugoslovensko ozemlje. Jugoslovenskemu delegatu je bilo obljubljeno, da pride to velevažno vprašanje prav resno v pretres. Najboljša, najduhovitejša šaloigra sedanjosti! Pride Smeh Lažni f eldmaršal Pride Krohot Sijajna veseloigra iz vojaškega življenja preteklosti V glavnih vlogah briljirala VLAST A BURIAN znameniti intfist in pisatelj RODA RODA Odkritje falzifikatorske družbe v Velikem Bečkeieku Pogojno iz zapora odpuščeni ponarejevalec Je takoj zopet zapadel v stari greh ~ Družba je ponarejala romunski denar Vel. Bečkerk, 26 jan n. Policija je raz« krila opasno družbo, ki je nameravala raz* pečati tn še naprej izdajati lažne bankov* ce po 1000 lejev. Bivši novinar dr. Ljurle* vit Rei&ner, ki je bH pred dvema letoma obsojen zaradi ponarejanja naših IOOdinar* s-kiii bankovcev na 3 in pol leta ječe, je po naključju vedel, da je bil dr. Reisna že kaznovan zaradi ponarejanja bankov cev, se mu je zazdela stvar takoj »umi j iva in je obvestil policijo. Ta je vdrla v hiše gostiiniča/rja Atostona ter zaplenila tam vse priprave za ponarejanje novčanic Za* mnrivo je, da je krčmar Atoston bogat člo- bi! v Sremski Mitro vici zaradi svojega do* vek, a je bil prav tako obsojen zaradi po brega obnašanja zaprt samo poldrugo le* nairejanja mark v Moiite Carlu. Policija je ugotovila, da je v zveri s tema ponarejevalcema bankovcev še več drugih oseb. to naikar so ga pogojno izpustili Ker pa j p ostal brezposeln, se ^e v Vel. Bečke reku sestal s trgovcem iz Torda Josipom Bo* dom Dogovorila sta se. da bosta Izdajala I lažne bankovce po 1000 lejev, za kar jima j je obljubil denarno pomoč Josip Atoston, | tamošnji krčmar. Or. Reisner je napravil načrte za bankovce, dal izgotoviti klišeje ter že natisnil nekaj komadov teh bankov* cev Pred nek^i dnevi ne se jt sam izdal. V neki kavami jc hotel plačat^ zaprtek z bankovcem za 1000 lejev z izgovorom, da Poset Kemal pase v Atenah Ankara, 26. januarja. AA. Predsednik r^publiVe Mnstafa KemaJ - paša odpotuje v ne. Polet »Do X« v Brazilijo Lizbona, 26. januarja. Nemško velcs letalo »Do X« je popravljeno in bo startalo nima dinarjev. Ker pa je kavaroar docela 1 za polet v Brazilijo v soboto. Stran >S L O V E N S K I NAROD, dne 24. januarja lim Stev. i\) Laskavo priznanje našemu civilnemu letalstvu Za novo ljubljansko letalo, ki ga je konstruiral mg. Bloudek, vlada tudi v inozemstvu splošno zanimanje LV »Flusjsportu*: z nVne 7. januarja sem eital opis vašega novega letala s>Lojze« s Ohtiis Mk II 80 HP. V berlinskih letalskih anortni-h krogli h vlada za letalo splošno zanimanje. Ker đoaeđej še ni bilo mogoče do-brti natančnejši* podatkov z orijentirane ateaoi, vas prosimo, da nam, če je mogoče. pofiijfete prospekte, iz kater-Ui so razvidne konstrukcijske podrobnosti, gospodarnost in cena. Ker bi hoteli pod gotovimi pogoji v športne svrhe kupiti tako letalo, prosimo rudi za podatke glede dobave In plačilnih pogojev. Podatki o popolni sposobnosti letala (looping naprej, prevrat preko kri!) tudi še niso znani. V prepričanju, da bi bilo vam in splošnim športnim interesom ustreženo, če bi bilo letalo splošno,znano, ne dvomimo, da bo prošnji ustreženo. Oe bi tozadevnih prospektov ne imeli na razpolago, bi vam bil zelo hvaležen, če bti moje pismo oddali na pristojno mesto«. P.temo je pač laskavo priznanje naši ci-viini avijatiki in njenemu konstrnkterju. Da pa vlada v inozemstvu res zanimanje za razvoj našega letalstva, je razvidno iz drugega pisma E>L.V, v katerem uprava nemškega letalskega udruženja odgovarja na pismo ljubljanskega Aerokluba, v katerem je ta prosil za dostavljanje propagandnega materijala za letalstvo. I>L»V je odgovoril, da prav rad posodi gradivo, zlasti pa slike in filme proti neznatni odškodnini. Ljubljanski Aeroklub bo namreč sedaj vsak mesec priredil propagandna predavanja o letalstvu, izpopolnjena s skioptif-nimi slikami in filmi. V odgovoru na dopis Aerokluba prosi DLV. naj bi ji poslali slike iz letalskega ži'Vljenja Jugoslavije, posnetke naših letal in tipov ter razne druge podrobnosti. Državni minister a. d. Dominicus bo imel namreč v kratkem v Berlinu predavanje o letalstvu in nJega razvoju v drugih državah ter bo predaval tudi o Jugoslaviji. Mokra in suha nedelja Podfraje zadnfrh kostanjev tlvolsk Zimski sport spi Bo že tako. Zopet je bila nedelja, pove* dati je treba. To se pravi, včeraj je bil zo* pet dan, ki ga ne moremo nikamor uvrstiti — nedelja — ko nikdar ne vemo, kaj po* ceri, vsaj ničesar pametnega ne, sicer, ni tudi druge dni boljše, ampak tisti dnevi veej niso paradni kot je nedelja, ki zaslu= m vsak ponedeljek nekaj bridkih besed in grenkih sporni nov. Zadnje čase je pričelo vse šepati, vse je pokvarjeno m na glavi To velja v prvi rv9t\ za vreme. Kdor ni prespal včerajš* njega dne, mu je najbrž znano, kakšno vreme je bao včeraj, sicer pa tudi lahko danes iszrve. če ga kaj takega zanima. Mor« da »e pravi takemu vremenu tudi babje ie*o, človek je res v zadregi za primeren rmrt, zk»ri k, če ni slavist ali jezičnik, rianfoli pa tudi nočejo izdati svojega jezi* kovnega bogastva — se pravi, če jih vreme aploh kaj briga m t:«kšne mokre nedelje kot nas. Sicer so res zdaj takšni časi. vseV ■ne m vse skupaj, da človeka več ne briga nati tisto, kar ga ne sme. Torej, vzdihovati je treba začeti, pa je še kaj takšnega tež* ko v ponedeljek. Pa kaj bn" se cmerili. sa>j je predpust in pcmiad se nam že ponuja povrh vsega do* breg«. Prešernu se je zdel predpust čas presneti, ker je bil pač pesnik (Prešeren, ne piredpust!), morda je res predpust nekaj takšnega, nam se tudi zdaj marsikaj zazdi, četudi nismo pesrKiki, pa žal ne smemo vse* ga na glas povedat«, m telimo si pa vseeno po tihem. No, ker je pa danes ponedeljek, nem pride se ve marsikaj na misel, kdo bi nam to zameril. N. pr. pravkar se je pere« au zazdelo napisati nekaj prodpustnega, pa 9* je premislilo, ker je dandanes tako, da »e človek še v predpustu lahko zameri, res je tako žalostno na svetu, četudi je treba priznati, da je predpust vse leto in sera na preteg vsepovsod. Za*o je tudi najbolje' pisati le o vremenu, ne o šemah. Ljubljana se je že navsezgodaj koparla ae v zlatih solnčnih žarkih, temveč v bta= gah rosican in pomladne sapice so jo boža« le. Ceste so se bleščale kot srebro aH vsaj kot bi jih z mlekom poW. Za pesniška sr* ea motivov vedno dovolj ki lahko se tola* žimo, da se ne bo Ljubljana tem svojim krasotam nikdar odrekla, nikomur se m treba bati, da bodo se kdaj ceste izpreme* nite. — L>a. tako lepo je bilo, oči se niso mogle dovolj napes-bi, pa so se zato čevlji m škomji tem bolj. Ljudi je bilo dovolj zunaj, prenašali so dežnike, ker pač niso imelti drugega opravka. Nekateri so se vo* z*M semtertja s tramvajem, saj veste, zdaj nimajo vrtiljakov, ne gugaJnic, brez zabave pa ne morejo živeti. .Skromna zabava je to, se vam zdi, boljše pa je »e vedno vozita se s tramvajem (če ima človek dobre živce) kot pa le sderuhtš pred pošto ter čakata na avtomobiiski tuš (ne godba, temveč Mudil-na kopel). Sicer pa, če si človek ogleda Ljubljančane pobttže, opaz-i le, da so za« sponi, glav si pa ne beisjo gotovo z ničemer, n-ič jih ne skrbi in ne boli in nič se jim ne ljubi. Seveda, ob nedeljah hodijo v cerkve, nekateri v kinu ati v gostim«, če j i in je sreča količka j mala, ali pa v kavarne. Toda te iz navade, povsod se jim dremlje, ne govore skoraj mc m tudi ne slišijo in ne vadijo nič. Zato pa ni bilo rudi v tem pogledu včeraj v Ljubljani noč drugače kot druge nedelje navadne dni. Precej se j Mi jc dopoidne, nekaj pa ves dan, tudi klatilo po promenadi. S težavo so vlačili za seboj noge, težko je reči, od« kod rotiko vitezov kla-vernih postav, vsak mora postati žalosten, ko gleda takšno žal* no procesijo *n če pomisli, kako je vedno bolj fletno na svetu ter je zdaj že pomlad pm T ch 11—i vred tako Predavanje ega drevoreda -a val po brozgi kisla in zelena, da se ji niti v Tivoli ne Iju; bi iti pomladnih pesmic kovat. Morda so se mnogi ustrašili državne Kleivveisove, da niso šli od Aleksandrove eeste naprej. On* kraj Klei\veisove eeste pa so drvarji mrcva* rili zadnje kostanje glavnega tivolskega drevoreda. Nihče ni temu pomembnemu dogodku prisostvoval, smo že najbrž siti takih dogodkov. Omeniti moramo tudi. da so kulturni meščani dopoldne napolnili dvorano Hlhar* menije; niso predvajali tedaj sicer Pat in Patachonovega filma, temveč je b:!o pre* davanje prosto vstopnine, pa zanimivo tudi za tiste, ki so poslušali bede ter niso bili v bližini kašljavcev in kihajočih ali če niso sami kihali in kašljali. Nekateri so tudi premetavali kranjske marele. da je kar hreščalo in grmelo, zopet drugi pa so presedali na škripajoč i h sedežih kot da so sedeli na ježih. Nekaj jih pa je ostalo med temi vsemi, ki vedo povedati, da je preda* vatelj predaval o stranpotih sodobnega člo* veka, o komunistih, fašistih, demokraciji, umetnosti, religiji, teorijah, lažeh, resnicah 'n vsem mogočem, o čemer se dado sukati besede v okviru takega predavanja. Čudno le da ni načel in razdrl kakšne o kulturno* sti in kulturi slovensega rodu, preko česar vendar nihče ne more, če hoče pri nas jav* no odpirati usta. Pri nas je namreč tako, zlasti zdaj pozimi, sicer bi nam bil pre-dolgčas. Tn naša kultura jc gotovo najkrat« kočasnejša, ker se najraje z njo kratkoča* simo. Pa je tudi velika, mimogrede pove* dano, kar vedo mnogi povedati in dokazati, pri tem pa seve ne pozabijo namigniti, da razen njih ni nihče drugi kulturen, kaj še izobražen — če je pa pameten, je pa itak vseeno. Kljub vsemu pa so letošnje predpustne nedelje vseeno strahovito puste (ne pust« ne!), gotovo se nam niti bezljati ne ljubi, ali smo pa še za šeme preoeumni. .Smeh ni obdavčen, dobro bi pa bilo obdavčiti to našo skisanost. ker nam prav nič ne leži, je prav slaba maska za kranjskega Pavlino. Tudi posebnih senzacij ni, razen vreme* na, ki smo ga že vrag ve kolikokrat poča* stili in onecastili. treba pa je še vendar reči, da so se včeraj nekateri vozili z avto* busi na Posavje kopat kot so dejali. To bi sicer ne bilo nič čudnega, saj je bilo do« vorj gorko. Potem pa v Savi je gotovo do« volj vode rn umazani smo tudi dovolj, da bi nam kopel gotovo ne škodovala. Na pratiko na treba gledati, ko se bo v njej začela pomlad, se bo v resnici že nehala — zato pa !e korajža, in horuk v Savo, do ju* ni j a ne moremo čakati, sicer bomo zgnili. Im zimski šport! Kar na lepem je konč* no le splaval po votli, ah' brozgi, z drsališči in s sank al išči vred, le smučarji se še naj* brž smučajo, ki so z vsem zadovoljni. Ne* katerim pa seve ne gre v glavo kaj takega, da se je led staj al. Včeraj dopoldne sta se dogovarjaiH na promenadi dve da-mici. da se bosta šli popoldne drsat, češ, da bo baš pra**> vreme za to, ker ni prahu in hudega mraza. Precej jib je bilo tudi popoldne ta* ko nrmtnib, da so »K gledat, »če je vseeno odprto« — drsališče. I noga »ttirija« je še po kavarnah razobesila napise, da je rtrsa-H* šce zaprto, pa kaj, ko ljudje ne verujejo v druge tiskane besede razen v one po časopisju! Ob tej praaki pa nočemo še sport* nikom zbujati žalost in bolečin, naj se le potolažijo, kmalu bo snega do nosov in Še čez, če ne letos, pa prihodnje leto. H koncu se še lahko pove, da je po k* ložban vse pomo pustnih sem, ki so j* včeraj mnogi in mnoge ves dan občudovali s prnnemim vzdihovanjem. Pametnejšega pa se ne da nič več povedati, neumnosti pa je itak že onaaod ©rcveč. Sokolski dom v Šiški Na včerajšnjem občnem zboru je društvo za zgradbo Sofcolsfcega doma sklenilo zgradit! dom. Ljubljana, 26. januarja. Društvo za zgradbo Sokolskega doma Ljubljana - Šiška je imelo včeraj XX. redni občili zbor v dvorani hotela BeJieviie . Občni zbor jc otvorii predsednik br. Dnlin-šek. Po uvodnih iV-rmakiostih je pozdravil župnega starosto br. dr. Pipenbaherja, starosto Sokola Ljubljana - Šiška br. Zakotni-* ka. zastopnike mapr. časopisja in ostalo članstvo. iz poročila br. predsednika posnemamo, da je bilo društveno delovanje zelo plodonosno. V dobi 20 letnega obstoja je po velikih težavah op ovirah prišlo društvo do svojega končnega cilja — postaviti v Šiški prepotrebni Sokolski dom. Društvo Hna danes letno telovadisče v izmeri ca. 5«HK) nr brez najmanjšega dolga. Izdelani so tudi načrti, ki bodo tudi prediuženi župi v odobritev, nakar se bo pričelo takoj spomladi z zgraditvijo Sokol. doma. S pezi-vom na članstvo, da zastavi vse svoje sile za zgraditev doma. ie br. predsednik zaključil svoj programat'ćni govor. Končno se je br. Dolinšek še s pieteto spominj-al med letom umrlih bratov, kojih spomin so zborovale! počastiH s slava - klici. Siediia so poročila društvenih funkcij ona rje v. Izčrpno in skrbno sestavljeno poročilo je podal tajnik br. Korbar st. V svojem poročilu je navajal vse važnejše dogodbe v minulem poslovnem letu. Društvo je postavilo na letnem telovadišču gospodarsko poslopje za shrambe inventarja, orodja i. t. d. Prireditve so uspele vse zelo dobro in je bila društvena blagajna zadovoljna. Električna zadruga v Šiški je naslovila po 860 Din zgradb: :n Sokolu. z:t kar ji izreka društvo sokolsko zahvalo. Nato je brat tajnik obširno poročal o bodoči zgradbi Sokolske-ga doma. Odbor je naprosil razne stavbnikc za načrte Sokol. doma. katere je natančno proučil in jih tudi predložil župi v odobritev. Br. ing. Požene! je priporočal načrt br. Sepina z nekaterimi izprenvembami. Dalje je odbor naprosil še brate stavbnike: Danijela in Angela Uattelinija. ing. Dedek;- iu Jakoba .lesiha. da kot veščaki prouče ta načrt, ter se zedinijo za enoten načrt, po katerem se bo zgradil Sokolski dom. V seji finančnega in gradbenega odseka je odbor sklenil: stavba bo staia do ceste v tlorisu 54 X 20 m: velika dvorana b > v izmeri 22 X 12 X 7.40 rn. n>ala dvorana 12 do 13 X 7 do 8 m. ter gledal, oder 4 X 5 in. Pod odrom bodo shramba za orodje, okrepčevalnica, garderoba i. t. d. Poleg tega bo imel dom odbor ao in prednjaško sobo, knjižnico in čitalnico in stanovanje. Kurja- va bo centralna. Stavba bo veljala 750.000 do 800.000 Din. Ta imčrt se bo se detajlno proučil, nakar se bo pričelo s stavbo, ki bo v ponos vsem Sitarjem. Ze|o razveseljivo je bilo poročilo blacaj-nikd br, JermoLa. Gospodarilo se je skrbno in varčno, kar dokazui« ca 160.000 Din gotovine za bodoči SokoJ. dom. Društvo šteje tri ustanovne in 214 članov ter članic. Zanimiv; poročili sta podala še gospddar br. Mrak in ku-iigovoctea br. Kogovšek Yrani o. nakar je bila n>a predlog revizori a br. Oblaka podeljena odboru, posebej pa še bratu blagajniku razrešuica, med sogrlasmrn odboravaniem članstva. Na predlog br. Pirkoviča sta bifi m-ed viharnim navdušenjem odoos-ianj udaiiostni brzojavki Nj. Vel. kralju Aleksandru in mu. predsedniku generaku ZJvkovića. Pri volitvah novega odbora je bila soglasno potrjena in odobrena kandidatna lista, ki Jo je predlagal prejšnji odbor. Za predsednika je bil ponovno izvoljen br. Dolinšek. podpredsednika br. Oblak, dalje odborniki, namestniki in revizori, gradben: odbor pa bodo tvorili bratje ing. Dedek. Angelo Battelino. Seoiu m Jakob .lesih. Pri slučajnostih se je vršila obširna debata, v katero je poseglo več bratov s prav umestnimi in koristnimi nasveti. Starosta br. Zakotnik je v imenu Sokola pozdravil požrtvovalno delo društva, da pride Sokol iz sedanjih za telovadbo neprimernih m nehigijenskih prostorov pod lastno streho. Br. BatteliiH je obširno pojasnil načrte bodočega Sokol. doma. istotako br. ing. Dedek. Glede na izvajanja obeh bratov je občni zbor soglasno skienil. da se bo dom zida; v lastni režiji, za kar bo društvo zapros/m za koncesijo, da se na zemJ-jlšče. ki je vredno 500.000 Din. najame posojilo do n a j višjega zneska 29O.O00 Din in to pri onem zavodu, kjer bodo pogoji najugodnejši, da ^e načrti čim preje odobrijo in prične spomladi z zidavo doma. Končno je pozdravil občni zbor župni starosta br. dr. Pipenbacher. ki je čestita! društvu h tako lepim uspehom, z željo, da bi stal v Šiški čim prej Sokolski dom žarišče sokolske vzgoje in narodne prosvete za dobrobit kralja in države. Govor br. staroste je bi{ sprejel z velikim navdušenjem, končno se ie predsednik br. Dolinšek zahvalil br. starosti in zborovalceni ter zaključil občni zbor. šiškarjem čestitamo k njihovemu plodonosnemu delovanju z iskreno željo, da bi čim preje prisostvovali slavnostni otvoritvi — Sokolskega doma. Zdravo! Odločilni možje Godi se okioii leta \ir>l. v malem trgu na Slovenskem pravi Spit ar na ille-ilališkem listu svoje nokajzeroor-tom Tilmali. Ali ne brez Misnice, gospe gospoda penzijoniranega dijurnista. gospe, ki zna pokazati, da je gospa in ni kar tako. — ki ve kaj in kako se ?i>odobi, ker smo k. k., no, in eukne ga tudi rada. če je zastonj, lako je pokazala gospa špiearjeva. Jo bomo tudi filmali. Župan Hvala — g. Jaklič je za take — je župan, mogočen, dostojanstven, oblasten in surov. Kar noge zasaja v tla, zato je trden, sama razsodnost in modrost pa v vedno nakvišku obrnjenih očeh. Njega pa ni treba fihnati. Jih ie še dosti. Kakor vsi taki. tudi župan Hvala pravi onim trem. da so skandal za trg, boljševiki in sploh tako. kakor se pravi, še tisto minuto pa. ko so razpisane volitve, so pa Mišnek. Jajtek in Gregeljc najboljši županovi prijatelji, obenem pa tudi njegovega rivala Sršena. Dobro pm zato gre, saj je na obeh straneh volilni fond globok. Pri krojaču Jajtku si vsi pomerijo nove obleke, steklar Gregeljc kita okna na cerkvi, soli in povsod, saj je na občinske stroške. Sršen In njegovi mu pa >za sedaj< prineso samo okna hleva. Mišnek bo postal hišnik v ubožnici, je pa tudi kandidat kot zastopnik državnih uslužbencev od gospoda glavarja doli do zadnjega sluge. Idealist je možakar, ker ima čas. Gregeljc je pa sodoben človek. Prodaja svoj glas tako spretno obema strankama, da je kandidat in tudi občinski svetovalec. Sam ne voli, kavalir ne voli «ebe. 5e manj pa nasprotnika. Njegov glas pri vo-litvi župana je odločilen. Obema kandidatoma se zaveže, če njimi pristaši volijo nJega. Tako je izvoljena ^>araba<: Gregelje soglasno za župana. Tudi obljubil je ob*sma, da odstopi, ampak sedaj je nemogoče, ker je za žmpana postavila soglasna >volja na-roda<. In ta falot ne najpoStenajšt med sve-mi: >Za4o ostanem, da bo Misek hišnik in izpolnim vaše lažnjrve obljube*. Jajtek in drugi zaupniki in agitatorji — obeh strank obenem _ spioh ne volijo, same gostilničar gre volit, a ae glasuje in raje ukrade kroglico. Tudi novega votika napravijo iz potepuha, še ta jih goijuia. Ta i?laa je glas. re ima prav u*U je sploh vsebina komedije, ki mo jo vsi doživeli. Ali pa ;8oJjte je 9U mmncth kat v kakor meni nad vse žuiahtrm. mo-joena, imenitna in gosposka bivša birtna. Gospodična Vera Vengarjeva je iz nje napravila kabinetno figuro, neprekosljivo. da je kar ^koda, ker ni resnična. Ali se spominjate tiste Heinejeve pesmice kako se smehljajo dame brez glav. Tudi ona se je smehljala tako okoli in okoli. O špicarjevima in Jakliču ni treba govoriti, g. Jajteh — Bernik je bil vreden partner poetične Filomene — gdč. Horvatove, mladi Gregeljc — Pristavec je pravi igralec. Sršen — .Marinček je pravi gorenjski mogočnež, drugi pa. ki so jih igrah Demič. Zora Vengarjeva. Prinčič, Cetigle. Potrata. Juvan. so bili pa taki. da je bil celo špicar z njimi zadovoljen. Igrali so seveda v dia = lektu. le gospod penzijonist Mišnek je bil do skrajnosti slovnično slovenski z nemškimi rozinami. Igra je taka. da je dolžnost Ijobljaikske-ga teatra jo pokazati. Azistioui igralci! Doma je Špicar dobil Šopek nageljnov, v Ljubljano naj pa pride po lovorjev venec. A- d- V slovo kapitanu Včeraj, ko so položili krsto s Tvojimi zemskimi ostanki na lafeto in te je pot ig--nilo šest vrancev na zadnjo pot, smo se šele prav zavedli, da res odhajaš. Tako nepričakovano je bilo prišlo. Saj se je nam zdelo, da Ti še stiskamo vedno radodarno roko in zremo v blage oči, da vidimo še igrati na Tvojih ustnah dobrodušen smehljaj, pa so nam povedali, da Te ni več. Nismo jim hoteli verjeti, saj Te je z nami kovalo življenje in se nisi upognil, pa naj bi te zdrobilo zdaj, ko zarjavelo kladivo mirno visi nad nakovalom? Rdeča kača, ki se je bila raztegnila od Urala do Bajkala. Te ni pičila v Tulunu, ko Te je bila dosegla s sikajočim žrelom, zdaj pa naj bi Te strla malenkostna praska na nogi? In kako naj bi verjeli, da si za vedno odšel od nas, ko se pa nisi od nikogar poslovil, nikomur segel za slovo v roko. nikomur naročil, naj pozdravi v Tvojem imenu nas vse, ki nas vežejo tajne vezi skupnega nihanja med življenjem in smrtjo, nas,, ki smo gledali največje umiranje vseh časov in zarjo najmogočnejšega vstajenja? Kako, povej, kako naj bi verjeli, da se je pretrgala ta v najstrašnejšem ognja prekaljena vez, to nepojmljivo sorodstvo nas, sibirskih tovarišev? Včeraj smo se pa prepričali, da si res odložil vse, kar Te je vesalo na kratko pot trpljenja, zapostavljanja in razočaranja. In verjeti smo, da odhajaš od nas, ker smo morali, ker smo videli vrance in pogrebce, solzne oči Tvojih dragih, dolge vrste Tvojih stanovskih tovarišev, prijateljev in znancev, vence z zadnjimi pozdravi in Tvoje zadnje domovanje — krsto, v kateri si našel mir in pokoj. Tiho amo ae pomešali med množico tovarišev, prijateljev in znancev, ki so Te spremili na zadnjo pot. tiho smo stopali za vranci, ker smo se bali motiti Tvoj mir in pokoj. Blatne so bile eeste in nizko nad mestom so se vlačili deževni oblaki, ko si odhajal od nas. In ko smo stali na mostu, pred katerim Te je čakal Črn voz, da Te odpelje v domari i.niu- Ljuh- . G*. kraj k večnemu počitku, se nismo tr<»fcli glasno posloviti od Tebe. Molčali smo ko so Ti zapele puške zadnji pozdrav, molče smo povešali glave, ko so Ti govorili, p.»li v slovo, ker smo Tvoji sibirski toviii i in ker je nam posušila vse solze sibirski- i.ur-ja. O, radi bi bili govorili vsi. radi bi Ti bili dali popotnico na zadnjo pot. radi bi fe bili prosili, da bi nam pripravil me^ta v legiji duhov, kadar pridemo za Teboj in vemo, da bi nas bil uslišal pa sn..... bali, da bi utihnila srca, če bi izpreg tvorila usta. Zato smo se molče poslovili Tvojega telesa, duh je pa ostal med n.-.rtii in molče smo se vrnili tja, kamor se Tt.bi ne bo treba več vračati. KOLEDAR l>ane>: Ponedeljek. Jo. januarja katoličani: l'olikarp, pravoslavni: 1H. a rja. VsevJast. DANAšNJK PEIBEDITVE Drama: Razbojniki A. Kino Matira: Pat in Patachon. Kino Ideal: (ioreče srce. Kino Ljubljanski dvor: Flirt. Klavirski konrerl gdč. Jadvi^t- l\ love v koncertni dvorani Slocec v Ijanskem dvoru. DEŽURNE LEKARNE Dane*: Sušnik, Marifin trs; Kuralt sposvetska resta. Avstrijsko gospodarstvo LXinaj, 23. januarja. Avstrijska domaiča politika je zadnje čase s širšega, mednarodnega vidita komaj kaj zanimiva. Ropot z RemaTqueie« vrm filmom »Na zapadu nič novega* je le za par dni prekinil blagodejni mrr, ka je nastopil po volitvah m po padcu boje vrte Vttiigoins&tarheanbergove viade. Vprašanja, s katerim imajo avstrijskavia* da, dežele in LKvnaj sedaj opraviti, *_> bolj internega znavaja, vendar se da iz teh de* bat izluščiti marsikaj splošno pouenega- V ospredju stoji razprava o proračunu za L 1931. Dva meseca se je pogajal rvc«» ni kancelar dr. 1'jnder s »fcramkami. r ara* stop-niki dežel, posebno pa s pooblaščen« cem socijalne demokracije dr. Darmeber* gom, da bi spravil budžet pod streho. Vče* raj so se pogajanja uspešno zakljuofia s tem. da je Dtmaj prisrtal na precejšnje žrtve v prid /vcmiim deželam, zlasti F>o4* nji Avstriji. Tako je rjajajkruakiejši problem rešen — vsaj na parprrju. Zakaj veliko vprašanje je, ali bo mogel davčni vijak iztisniti iz avstrijskega gospodarstva ogromne vsote, ki jih zahteva finančni mi* nister dr. Juch, da niti ne vpoštevamo sH-nih bremen deželnih vn občinskih uprav. Avstrijski /vezni izdatki za tekoče leio *o proračunani na 2M*2 milijonov ši!ingo\ , t. j. skoro 19 mHijard dinarjev. Avstrija ima potemtakem za 6 milijard večji pro* račun nego Jugoslavija, čeprav ima ta pre* ko 100 odst. številnejše prebivalstvo. Tudi v primeru s Švico, ki je v marsičem slična Avstriji, broši slednja sorazmerno mnogo več za svojo upravo. Zanmrrvo je, kako avstrijski zvezni izdatki neprestao-r. in hitro naraščajo. Od L 1925. so narasti i za celili 62 odstotkov. Letos se zahteva zvišanje za poldrugo milijairdo dmarjev napram lanskemu proračunu, m to ▼ času, ko je v Avstriji 400.0(10 brezposelnrh, ko vse toži o re\ščini in ko je v resnici gospodarska kriza zadela vse sloje prebivalstva! Neumljho visoki so posebno izdatki za zvezno vojsko. Poslušaj mo, kaj je o tem poglavju povedal socijaldemokratski poslanec dr. Julius Deutsch na velikem shodu v Mekftmgu: »Leta 1923. je znaša*! proračun za armado 62 maJtjonov šilingov, /. 1931. pa se je povzpel na 107 milijonov, t. j. 850 milijonov dinarjev. V vojnem ministrstvu je zaposlenih 22 generalov. Na 11 vojakov pride 1 ofcieir, če pa se prieteje-jo še vojaški uradniki, pride na 1F.tke še izpopolnil m med drugam navedek da je v avstrijski armadi vsega skupaj 51 generalov, tako cU pride en general na 350 mož. Socijalisti zahtevajo, da se proračun zsa armado spri* čo splošne bede probivatetva temeljito :• niža. Vojni mmister Vaugom je v svojem odgovoru popravljal nekartere Deutsche ve navedbe, opozarjal zlasti na fco, da bi smela vzdrževati Avstrija v smishi mirovne pogodbe precej večje število vojaštva. Ve» čina je njegova i-zvajanja odobrila: nt*vzl-c termi pa se ni mogoče ubraniti glohokcmu vtisu socijaldemokratekft argumentov. V Avstriji se mnogo razprevljn o vprašanju, kako rešiti gospodarsko krizo, k;rko odpraviti brezposelnost. Skono vsi glaw vi se strinjajo v tem, da Avstrija troši daieč preko svoje gospodarske moči. Xo» bena stranka pa se i-z strahu pred delom svojih volHcev ne more odločiti, da Hi zahtevala zn>ža:nje proračunov (zveznega, deželnih m občinskih) vsaj za eno četrtino, kar bi se rm>g!o in moralo izvesti, afea naj se avstrijsko javno gospodarstvo reši tn norm alizira. P-rav taka neodločnost vlada glede ca* rifonke politike. Stranke, ki imajo oblast r rokah, bi hotele z zaščitno carino čimbolj povzdigniti domače kmetijstvo, da bi sc s tem zmanjšal uvoz. Obenem pa hočejo dvigniti izvoz industrijskih izdeHcov. Na dlani leži, da se ti dve tendenci ne dasta spraviti v sklad. Cjč hoče Avstrija agrar« n»im sosedom prodajati, bo morala od nrih h»di kupovati. Tako dobi človek vtis, da Avstrija sicer ve, kaj bi >o raogko ozdraviti, a sc le ne upa odločrti. da zavetje zdravilo, ker je to dokaj grenko, razvaijenemu grlu nepri« jetno. Fabius. Maska iz previdnosti. — Zakaj hodi tvoj prijatelj na o,a-sk«raa je, prijatelj, da si tako ■ potrt? I — Hude skrbi me tarejo. Učitelj ml ie dejal cfa rz mojega fanta ne ho nič. ker nima nič v glavi. — Nikar si ne beli vrla ve. Jaz Fmam mnoKo v glava, pa tudi ni btfo nič te Stev. 20 >SLO VENSKI NAROD, dne 26. januarja 1931 Stran 3 Dnevne vesti — Napredovanje v državni službi. Za clavne arhivarje so imenovani dosedanji pomožni arhivarji Rek Roman v Ljutomeru, Kos Avgust v Ptuju. Ah tik -Rudoh' v Brežicah in Cirman Alojzij v Ljubljani — mesto. — Nemci na naši rivijeri Putnik dobiva iz mnogih krajev Nemčije dopise, v katerih se Nemci informirajo, kakšno je vreme na Jadranu. V Nemčiji se je razvila zadnje čase zelo živahna agitacija za našo rivijero hi če bo vreme ugodno, poseti v januarju in februarju naš Jadran več tisoč Nemcev. Na splitski karneval se pripravlja večja skupina nemških izletnikov. — Pred splošnim ljudskim štetjem. V Beogradu se je vrnil s potovanja po razii:;i večjih evropskih mestih šef statističnega oddelka v predsedništvu vlade dr. Makso Bošković. V statističnem oddelku pripravljajo zdaj gradivo za splošno ljudsko štetje. Te dni bo objavljen zakon o ljudskem štetju, ki se bo izvršilo po stanju z dne 31. marca. — 6la>heua Matica v Mariboru. V sini* •Ju društvenih pravil je Giasbena Matica v Mariboru razširila svoje delovanje na glasbenem polju in se je odločila za izdajo imi-zikalij. O Božiču se je pri Mariborski tiskarni dotisnila prva njena edicija in sicer zbirka samospevov skladatelja in diregenta pevskega zbora Glasbene Matice v Mariboru, prof. Vasilija Mirka. Zbirka je izšla pod naslovom: Deset pesmi za en glas in Ida vir a slovenskim in erbohrvatskim besedilom (poslednje v prevodu prof. Josipa Ribarica). Dobiva se v vseh knjigarnah in proda-ralnah murikalij za ceno Din 40.—. Opozarjamo na to zbirko vse naše pevce in ljubitelje slasbe, ki nai tako tudi podprejo kulturno delo manborske Glasbene Matice. Podrobnosti sledijo v doslednem času izpod peresa našega glasbenega referenta. — Nakup 16 milijonov kg tobaka. Te dni so začele komisije državne monopolne uprave nakupovati tobak v Južni Srbiji, dočirn so v Hercegovini začele z nakupom že v novembru. Uprava državnih monopolov bo nakupil« letos okrog 16 milijonov kg tobaka. Največja produkcija je bila v vardarski banovini, kjer so ga pridelali 7.^00.000 kg, bogata je bila žetev tudi v primorskih pokrajinah, kjer je uprava nakupila 4.6O0.0O0 kg tobaka, v zetski pa 3 milijone kg. Kakovost južnosrbskega tobaka je letos znatno boljša, dočim je herce-govinski nekoliko slabši. Letos je uprava monop.viov dovolila nasaditi 24 milijonov kg tobaka. 1. FEBRUARJA 1931. V VSEH PROSTORIH TRGOV. DOMA I. UČITELJSKI ZABAVNI VEČER S PLESOM — Obsodba bivšega tajnika oblastne skupščine. Pred okrožnim sodiščem v Sarajevu je bil v pet?k obsojen bivši tajnik oblastne skupščine Teufik Log po zakonu o pobijanju konipcije za 4 leta ječe in na triletno izgubo častnih pravic, vrniti pa mora državi 214.000 Din, ki jih je bil izneveril . — Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 1. do 7. t. ni. je bilo v dravski banovini ]$ primerov tifuznih bolezni. 53 škrla-tinke. 5o ošpic, 142 davice. 14 šena, po 2 krčevite odrevenelosti, odrevenelost: tilnika in otročniške vročice ter po 1 nalezljivega vnetja možganov in dušljivega kašlja. — Dražba k>va. Lov občine Šmarje-okoiica se bo oddajal v zakup za dobo 5 let na javni dražbi 20. februarja ob 10. pri okrajnem glavarstvu v Šmarju pri Jelšah. — Smrtna kosa. Davi je umrl v Ljubljani poštni vpokojenec g. Anton Ravnikar. Pogreb bo jutri ob 14.30 s Poljanskega nasipa 16. Blag mu opomin! Težko prizadeti rodbini iskreno sožađje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo stanovitno oblačno vreme. Tudi včeraj ie biio po vseh krajih države oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 12. v Zagrebu 10, v Beogradu S. v .Mariboru 7.3. v Ljubljani in v Saraievu 7. v Skpolju 4 stopinje. Davi je kazal barometer v LJub-Viani 760.2 mm. temperatura je znašala 1.6. — Obsojene zastrupijevalke. Pred sodiščem v Petrinji se je vršil te dni senzacijo-nalen proces. Na obtožni klopi sta sedeli Ana Ferenac in Manrlica Likovi?, ki sta zastrupili Ano Ferenacevo mlajšo, ženo sina obtožene Ferenačeve. Tašča je pregovorila Mandico Likovičevo. naj sinaho zastrupi, obljubila ji je pa zato 500U Din nagrade. Likovičeva se je res pustila pregovoriti in je Ani Ferenačevi primešala strihnina v pijačo. Nesrečna sinaba je v prroznih mukah nmrla. Sodišče je obsodilo starejšo Ferena-e>vn na dosmrtno ječo. Mandico Likovič pa na let težke ječe. — Po nesreči ustrelil strica. V Starem Sanikamnu pri Sremski Mitro vici se je te dni od'^raia pretreslifva tragedija. ITlctui 2ivan Ojurić je prišel v petek na obisk k svojim sorodnikom. Njegov 13-*etoi nečak se je igral z nabasano dvocevko. Gjurić .ua je pa še opozoril, naj da puško iz rok. ker le gotovo nabasana. Opomin je bil pa že prepozen, kajti puška se je sprožHa in krogla ic zadela Ojtiriča v glavo. Nesrečne/ ic bil tako? mrtev. — 7 let ječe za uboj. Pred osiješkim sodiščem se je v petek zagovarjal 22-letui sJuga Josip rvančević iz vasi Čajkovič zaradi uboja. Fant se je 6. decembra vrača! z BSažem Ztnajićeu, iz neke gostilne. Spo-rorna sta se začela prepirati in je Zrnajić med prepiTom baje potegnil nož ter hotei Tvančevića napast:. Ivančevic mu je iztr-gal nož iz rok in ga sunil med rebra tako. da je kmalu urnrL Sodišče obtožencu ni verjelo, da »re za sifobran m ga je obsodili na 7 Ne-t ječe. Iz Ljubljane —lj Zadnja pot kapitana Širclja. Kako priljubljen je bil prerano umrli kapitan Jo* sip Šircelj in kako globoko je pdjeknila njegova tragična smrt med številnimi nje« govimi tovariši, prijatelji in znanci, jc pri« čal včerajšnji pogreb. Pred garnizijsko bolnico se je zbralo poleg oficirskega zbora ljubljanske garnizije in vojakov tudi mno* go civilnega prebivalstva, saj je bil pp« k«>jni častnik priljubljen, kakor malokateri njegovih stanovskih tovarišev. Krsto s kas pitanovimi zemskimi ostanki so dvignili častniki na lafeto, v katero jc bilo vpreže* nih šest vrancev, in žalni sprevod se je za* čel pomikati čez šentpeterski most proti dolenjskemu m.ostu. kjer je žc čakal po* ;_«rcbnj avtomobil, da odpelje pokojnega ka* pitana v njegov rojstni kraj Mokronog. Na čelu žalnega sprevoda je stopala godba 40. pcšpolka pod vodstvom viš. kapelnika ma; jorja dr. Cerina. sledili so vojaki z venci, za krsto so pa stopali pokojnikovi sorodniki, celokupni oficirski zbor ljubljanske garm% /ijc na čelu z d i vizij on ar jem generalom ničem in komandantom mesta generalom Popovičem ter mnogo civilnega prebivalstva, med katerim je bilo tudi več pokojnikovih sibirskih tovarišev. Pred Cešnovanjcm se je žalni sprevod ustavil, zadoncla je salva v slovo, duhovščina jc opravila pogrebne obrede, Petr.ovčičev kvartet je zapel po* kojniku v slovo »Vigred se povrne«, pod; polkovnik Jorgovič se jc v ganljivih bese; dah poslovil od vzornega častnika v imenu njegovih stanovskih tovarišev in mnogim so se zalesketalc s^)Ize v očeh. ko jc po« grebni avtomobil lahno zdrčal proti Dolenjk ski. — lj ^veto>av>ka proslava v Ljabljaoi. Priprave za tradicionelno nacionalno proslavo sv. Save se bližajo koncu. Po pripravah sodeč bo letošnja prireditev ena najlepših. Odbor pričakuje odziva ljubljanske nacionalne javnosti in je prepričan, da bo tudi letos napolnila prostore Tabora. Po Srbiji se ta večer zbere vse. kar je nacionalnega, v prvih vrstah pa stoje profesorji, učitelji, akademiki, sploh vse. kar ima s prosveto posla, kajti sv. Sava je bil prosve-titelj in je ta dan slava vse prosvete. Prepričani smo, da bodo tudi v Ljubljani -tali v prvih vrstah vsi oni. ki jim je praznik namenjen. Naj bi Ljubljana pokazala na dan sv. Save. da je res nacionalna in da zna ceniti velike usluge sv. Save za naš narod. Pozivamo vso nacionalno javnost, da se /.bere 27. t. m. ob 20. uri na Taboru. — lj Ob Einonskem zidu. na vogalu Gosposke in Turjaške ulice, na zapuščeni par-celi. kjer je včasih stal knežji dvorec, bodo letos postavili palačo državne licejske knjižnice. Zdaj preizkujejo geološke prilike terena. Izkopali bodo več lukenj do 8 globoko. Gornja zemeljska plast je ilovnata. Težko je določiti vnaprej, ali bo globlje lapor ali gramoz, ilovica pa gotovo ne sega globoko. — lj Narodno žele/ničar-ko glasbeno društvo Sloga« priredi v ciklu svojih prosvet-no-elasbenib večerov danes ob 20. uri v svoji koncertni dvorani v Ljubljanskem rivoru klavirski koncert. katerega izvajn naša odlična klavirska virtuozinja gdč. Jad-viga Poženelova. Na sporedu imamo Bach-Busonijevo: Toccata fugo v d-molu. Beethovnovo sonato opus 27, št. 2 v cis-molu in Schunianove simfonične etude. Pred vsako točko tolmačenje kompozicije. Vstopnice se dobe do 19 .ure v Pugljevi trafiki v palači Pokojninskega zavoda na Miklošičevi cesti, od 19. uri dalje pa pri koncertni blagajni v vestibulu pred koncertno dvorano. —lj Narodna čitalnica t Ljubljani ima v ponedeljek, dne 0. feruarja L 1. ob pol 9. uri zv. v kegljiščni sobi restavracije -Zve-zda< svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Ako občni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje nov občni zbor. ki je sklepčen brez ozira na število navzočih članov. 47-b —lj Sokol Vič. Redna orkestralna vaja se vrši v torek 27. jan. ob S. uri zvečer. Vodja orkestra vabi vse člane, da se vaje sigurno udeleže. Sprejemajo se tudi novi člani! Zdravo! —lj Tragedija treh siromakov v Šiški. Današnje »Jutro« je obširno poročalo o pretresljivi tragediji Bosanke Ramićeve In njenega sina in Ličana Kasalovića, ki so jih našli včeraj zjutraj v sobici restavracije Gorenjskega kolodvora zastrupljene z ogljikovim dioksidom. — Bosanka Alka Ra-mićeva. 45 let stara, je bila v soboto odpuščena iz ljubljanske Ivinice. kjer se je zdravila na internem oddelku, Preživljala se je s tem. da je v nekem izkuhu v ŠSšk; kuhah; turško kavo, sin je pa krošnjaril po Ljubljani. Bosanka je imela še v Prijedoru 5 nedoraslih otrok, za katere je morala skrbeti. V soboto zvečer, ko je prišla iz bolnice, sta s SBfcim iskala prenočišče, ki ga pa dolgo nista mogla najti, ker so ob sobotah navadno cenejšu prenočišča vsa zasedena. Končno sta preprosila restavra-terko Gor. koldovora. da Ju je vzela p )d streho. V malo sobo se jima je še pozneje pridružil 22 letni Kasalovič. Predno so legli, so še zakurili v >gašperčku« z ogljem, kar je bilo za nje usodno. Peč ni imele dimniške cevi, zato so vsi strupeni plin! ostaii v sobi. Nesrečneži so zaspali, ostfjikov dioksid jih je popoLnon« omamil. Zilitfrai so našli Ramičevo mrtva. Kasa lica pa nezavestnega v brezupnem stanju, prenehali so ga v boloico. Danes dopoldne se še ni zavedel. -lj ]|. Simfonični kuncert letošnje *e*«»-*» aienda prva po daljnem presledku, da imamo zagotovljene 4 velike simfonične koncerte in to po zaslugi Uprave Narodnega gledališča. Filharmonične družbe in Orkestralnega društva Glasbene Matice ljubljanske. Vse te tri korporacije »o se združile im določile 4 redne simfonične koncerte. Prvega je dirigiral ravnatelj Polič, drugega, ki bo b*. prihodnjega meseca, pa dirigira L. M. Škerjanc. dirigent Orkestralnega društva. Orkester tvorita operni orkester m orkestralno društvo. Ta orkester šteje okrog 80 članov in bo menda največji orkestralni korpus, kar jih je do sedaj koncerti ral o v Ljubljani. Program je zelo posrečen, dela so izvrstno naštudirana, zato priporočamo najtopleje obisk koncerta. Vstopnice se še dobe po običajnih koncertnih cenah v Matični knjigarni. —lj Sreskt odbor zveie vojnih dobrovoljce v v Ljubljani je na svojem občnem zboru, dne 17. t. m. izvori! sledeči odbor: predsednik: A. Lortrer. podpredsed.: S. Velkovrh. tajnik: M. Mravlje, blagajnik: J. Bukovec, odborniki: V. Starman. J. <^orečan. Albin šifrer; nadzorni odbor: preds.: dr. M. Kam-bič, odbornika dr. E. Turk, in A. Ha-be in namestnika: Edv. Prinčič in P. K rečic. Novih urejenj je prišlo doslej 15 in približno toliko članov bo tekom letošnjega leta že nadeljenih z zemljo. Vsak posameznik bo takoj obveščen, če bo nujno in važno. C'lani naj poravnajo svoje '»bv-oz-nosti čim preje! Odbor. —lj Opozarjamo na inventurno prodajo tvrrike A. šiHkuve«- ua>l. K. S«»>!«. Mastni trg 18—19. Glej današnji mserat. Iz Celja —c Liurl je v soboto 24. L m. popoldn v Celju po dolgem boleha nju višji veter j uarski svetnik g. Vojteh Hrabalek v stare sli 53 let. Blagemu možu bodi ob ran je < časten spomin! —c Planinski sejen« Savinjske podru uice SPD se bo vršil 7. marca v Celjski! domu. —c Celjske brivnire bodo v nedeljo februarja odprte od pol JS. do 11. ure dopoi dne. na Svečnico 2. februarja pa bodo ve dan zaprte. —c Hripa se je pojavila tudi v Celji Vsi dosedanji slučaji pa so lažjega značai —c Zvišanje občin«ikih doklad. Celjsk občinski svet je na svoji seji 23. t. ni. sviša občinske doklade od 30 na oO?* in pavšal; rano trošarino na žganje od 10.000 Din n 50.000 Din. da krije izdatke za vzdrže.a nje mestne policije in znesek 331.750 Din ki odpade na mestno občino. V proračunu ie bilo predvidenih ]** 3l3.UK» Din tn i*' banska uprava zalo vrnila novi proračun. veja predsedništva Zveze industrijcev Pod predsedstvom si. Dragutina Hrb.i i* • je 21. t. m. vršila LXII. seja predsed; ištva Zveze industrijalcev. — V razpravi načrtu zakona o zavarovanju iJeluvv.»v ■ ugotovi, da pomenijo materijelne ilo-iK-be načrta izveslno izboljšanje napram -danjemu stanju. Nasprotno pa načrt ne rinaša one reorganizacije uprav«- navaro-auja. katero smo ponovim zahtevali. P-i-edništvo Soglaša s sklepom ankete, k: - i" .(). t. in. vršila pri Zbornici T()l . !.,,,!>. lani, da se naj Osrednji urad n sava ■ . •fp deJaveev likvidira in nadjomesfi t 2vezo rivarovalnih nvodov vseli banovin. Tako premen jeni zakon bo amogeel] velike pri-iranke. Dokler se ne izvede predlagana -^organizacija in se ne dosežejo prtčakovn-•i prihranki, se ne snu- isvesti itarosrao a varovanje delavcev, ker ie spričo čim d.;-> ostrejše krize nenjqgeee naložiti našem n gospodarstvu nova socialna bremena. Pred-edništvo smatra, da je resolucija preds'av-liknv organizacij namoSČencev v*o kraljevine, sklenjena na stanku 18. t. m. v Be-o-jradu. ki zahteva izločitev intelektualnih Jetavcev in trnovskih nameščencev «z ob-čegn delavskega zavarovania ter rastegnttev iHjkojninskega zavarovanja nameščenca. Vi ie danes v veljavi v Sloveniji in Dalmaciji, na vso di-žavo. »lačeloma upravičena. K^f Traovsko-bolniško in podporno društvo t Ljubrjaiii ne -prejema v zavarovanfe on-h nameščencev. ki ^0 zaposleni v tovaruaii. je vplivala v tem smislu, da bo to društvo zavarovalo vse industrijska nameščene?. Vi pripadajo l^kojninskemu zavodu. Predseiiništvo razpravlja i» banovinam proračunu za 1931 :i2. Davščine in 1ak-e. katere obreuienjajo industri jska podjetja, so naf>rani lanskemu letu znatno povedane, L'vaja se nova visoka obremenitev s taksami na nakladanje in razkladanje za orev:>» na železnici. \' nobenem primeru se ne M smele te takse fiobirati od blaga, ki M prevaža samo na industrijskih tirih in sploh ne pride na cesto. Pobiranje banovinskoga kuluka mora biti v skladu z določbami zakona o samoupravnih cestah, ki dVipnSsn kuluk le tedaj, če redna sredstva in v kolikor ne zadostujejo za izvedbo odobrenega programa za dotično leto. Zaenkrat še rte obstoji v zakonu predvideni ."»-letni gradbe« ni program. — Banovinski proračun mm a upoštevali vso opasnost s;loSne gospod .irske krize. V četrtek 22. t m. so se v Pragi prarela trgovinska pogajanja in to s sestankom šefov obeh delegacij, d očim je bila prva pi**-narna seja določena za 23. t. m. Zveza m-dustrijcev je k tem podajanjem odposlala kot eksperta za našo industrijo tajnika g. dr. Adolfa Golio. ki je dospel v Praso 32, t. m. Drugi člani naše dejegacije odn. eksp^^r-ti ?o gg. Stojkovič. dr. Petkovič. Bujdtč, Antula. šef delegacije s. Pilja in dr. M. Lazarevič. — ker je minister truo-vine in industrije iareeno dovolil, da delegaciji kr. vlade ataširamo svojopa Bks-perta. smemo biti uverjeni, da bo njegovoj delovanje koristno in važno za interese naše industrije. Tudi je a. šef delogariie rm izjavil, da bo rad zaslišal njegovo strokovno mnenje ter da mu bo omogočen traven stik z našo delegacijo. — Naša trgovidska bilanca je napram Češkoslovaški pasivna za Din lJOO.0Oi>.0XX>.— in se nikakor ne sme poslabšati. Tudi se nadeiamo. da naša delegacija ne bo popustila irlede carinsko zaščite naših glavnih artiklov. Zato ni izključeno, da ostanejo pogajanja brezuspešna. V tem primeru naj bi za enkrat Mtale pri dosedanjem tarifnem dogovoru, ker M se ne smelo priti do brerrvvgodbeneea nja. Zaznali smo. da je gospod minister za socialno politiko in narodno zdravje izdal inšpekcijam dela razglas. s kateri ni vdrejn volitve delavskih zaupnikov v smislu iskana o zaščiti delavcev. Besedila tega rsjgia-sa še nismo sprejeli. Kazglas je v tisku in izide te dni v Službenem listu dravske banovine. Pred njegovo objavo nimajo indu« strijska podjetja nikake nbveSe irlede [*ci-prav za vohtve. Iz gledališke pisarne DRAMA Opozarjamo na nocojšnjo dramsko predstavo. Ob 20. se vprr/ori SchiHlerjeva drama Razbojniki v običajni zasedbi, kot poslednja abonma predstava tega dela v letošnji sezoni. Predstava sc vr^i /o red .V Trije \aški svetniki. Izvrstna komedija nemške pisateljske dvojiee, ki jc \ele^ab-*v* na pa ruda dobro podana na našem « dru. se ponovn v sredo, dne 38u t. m. za red C Za '6iHeinico pisatelja Fran S. Fini* garja pripravlja ljubljanska drama narodno igro Divji lovec. Proslava bo 9. februarji v dramskem gledališču. Letošnja predst iva Divjega lovca, katero pripravlja vfšji rež:« ser prof. Osip Šest bo deloma popolnoma na novo zasedena, novo inscenacijo jc pri = pravil prof. Ivan \'avp«»rie. Podtobnonti «»ledc. opera Gostovanje Borisa Popova v naši operi. Pred petimi leti je bil Bon.s Popov stalen eian naše opere. Kot odličen pevec baritoniat je bil prvovrsten umetnik in pr: občinstvu izredno priljubljen. Trenutno nastop« na Ruoki operi v Parizu in cm>« mesečen dopust je porabil za gostovanja v Jugoslaviji. Najprvo bo gostoval v Ljub* Ijani in sicer v sredo dne 2b. t. m. v Č3aj* kovskega operi Evgentj Onjegin, kjer poje naslovno partijo. Drugo njegovo gostova« rje bo v nedeljo v operi Tosca. Partij<^ Onjegina bo pel ▼ ruskem jeziku, Scarpio v Tosci pa v alovenskem jeziku. Ljubljanska operu pripravlja zoper* no vneizoritev francoske opere Lsdas na našem odru in pa noviteto, rusko opero .^njeguročka. Opereta pa nam bo d.ila l^i« jaka prosjaka. naf mladina plese ali tte Sedmošolec noče biti nasprotnik plesa — Stališče plesalke — Zdrava pamet tudi na plesu — Vsak po svoje 29. Gospod urednik! Ker ste me zadnjic ocenili kot hudega nasprotnika plesa, vam hočem danes pokazati, da nisem tako odločen- nasprotnik. Predvsem hočem omeniti koristi, ki jih ima mlad človek od plesa. V prvi vrsti je tukaj lepo vedenje — bon ton — etiketa, ali kakor se že vse to imenuje. Mlad človek vedno občuje z deklicami, toda navadno s takimi, s katerimi se pogovarja kakor s svojim prijateljem, pred katerim ga ni strah, da bi se blamiral. Ko pa pride v družbo z neznanimi mu deklicami, ki jih mora vikati, jim dvoriti, mu običajno ostane jezik za zobmi, ako si slučajno ni že preje doma pripravil serije vprašanj in odgovorov. Druženje s tujimi dekleti pred čuječimi očmi garde-dame temu pomanjkanju kmalu od pomore. Mladenič sčasoma le spozna, kaj sme govoriti v taki družbi, po čem lahko vprašuje in kako mora odgovarjati, da ga ni strah blamaže, kadar odpre usta. Seveda se navadi tudi na neizbežne konvencijalnosti. ki pa so dandanes zelo v navadi. Vihrav, nepremišljen mladenič se navadno po par sem pač moral doživeti razočaranja drugod, ki so me pošteno izučila v popustljivosti glede naziranja. Ker se mi je pridružila bolezni v nogah še bolezen v želodcu, sem posečal zelo dolgo družbe abstinentov in vegetarijancev. 12 let sem študiral sveto pismo. 18 let pa socijalizem. V tem času sem naletel povsod na vse to. kar se pripeti zapeljanim žrtvam i*adi zlorabe plesnih šol in plesnih prireditev. Tudi med navidezne svetnike in krotilce duš sem zašel. Moje prepričanje je to: starejši ljudje naj si sestavljajo navodila za svojo bodočnost iz lastnih izkušenj, mladini pa nujno priporočamo, naj si najprej dobro ogleda življenje. Ko se pa enkrat že upaš v javno življenje, pazi dobro, s kom se družiš in pri kakšnem opravku. Vidiš in slišiš lahko vse, ampak ne pozabi nikoli, da lahko postaneš objekt zasmeha in krohota dbre-kovalcev in radi nesreče v napotje sam sebi na svetu, če nisi slepar in zapeljivec, potem vsaj pazi strogo na osebno čast. zdravje, neodvisnost in imetje, čim bolj ti je kdo simpatičen, tem previdnejši bodi. Mnogim sleparjem daje narava zape- blamažah izpametujc in se pozneje vede , ljivo simpatičnost, talentiranost in telesno sigurno umirjenejše. Tudi na red se navadi in na čistočo. Tako dobi mladenič na dveh treh plesnih večerih vsaj deloma siguren nastop in samozavest tako. da se ne boji predstaviti se tuji dami, ali priti v novo družbo, ne da bi dolgočasil druge. Seveda nekateri to pretiravajo in postanejo gizdalini. Le redko se sklenejo na plesu trajna poznanstva, ki pa tudi niso popolna, ker na plesu pač spoznaš človeka le površno. Glavno, namreč duševno vrednost, je pri neznanem soplesalcu le težko spoznati. Ples bi moral biti prav za prav sport, kot je n. pr. smučanje ali plavanje, sodeč po besedah g. plesnega mojstra Jenka. To bi bilo seveda zelo lepo, ako bi prihajali na ples vsi le radi sporta ali zato. da se nauče lepega vedenja in gladkega nastopa. Ples ima svojo dobro stran tudi kot razvedrilo po »trudapolncm^' delu. Seveda, ako bi se dijaki posluževali tega razvedrila res le po potrebi (ki pa jo seveda večina vedno čuti), in ako bi ne zapuščalo takih sledov v razvedreni diJakovi duši. Sedmošolec. 30. Oglejmo si ta problem še s stališča deklet. Niso mi po volji vsi komentarji, ki so bili objavljeni doslej. Ne zagovarjam starih tradicij, toda v toliko so imele le prav stare šege in navade, da so v drugačni luči gledale svet, kot pa ga gledamo danes! Kam pa naj prištevamo ples? K sportu ali k zabavi? K obema! Kaj ne? Moderno dekle, ki gre z duhom časa, bo pač v tem našlo izpopolnjen nivo sporta in le v družabnem plesu ritem godbe kot sredstvo za izpopolnitev zabave. Nasprotno bo pa dekle, ki jo življenje takorekoč nosi in upogiba ter lomi. kakor trs vihar, našla v plesu centrum, točko da se razživi in ji j je torej ples drugi svet, v katerem trenutno pozabi, da živi! Ali naj ples podpiramo ali oviramo v lazmahu? Ne bodimo egoisti, pustimo mladi duši, naj poje! Naj se napije, saj le enkrat je pomlad! Ni res, da je ravno ples ona nevarna pot v pogubo! Idealnom ti baš ni v plesu, torej ni nobene nevarnosti, da bi mlade sanje trpele. Na plesu ravno dobi dekle sčasoma vpogled v realno življenje, duša ji zapoje drugače, lepše, misli dobe jasnost, razprši se megla nerazsodnosti. Namesto tega pa pride samostojnost in z večjo samozavestjo stopa dekle v življenje. Dekle, ki je plesalo in ji to ni življen-ska potreba, bo znalo usmeriti tok življenja pametneje, kot ga je usmerjala, dokler ni plesala. Nasprotno pa ne bomo s tem debatiranjem odvrnili od plesa, onih. ki iščejo v njem le zabave in naslade, ker tem pač ne pomagajo nobene pridige in dobri nasveti. ki plese le Is družaboooti. lepoto, kar jim zvesto služi v umazanih namenih v družbi, plesni šoli in tudi v molitvi. Taki ti obesijo z rafiniranost jo brezvestno največjo obdolžitev po krivem, če se jim zameriš z malenkostjo ali če te ne vidijo radi. Drži se torej zdrave pameti na vsakem koraku! Moralist. 32. Po mojem mnenju je vsaka debata o tem, ali naj mladina pleše, ali ne, popolnoma brez pomena, razen v toliko, da z razpravljanjem o kaki stvari lahko ugotovimo, kako različno je mišljenje ljudi o enem in istem vprašanju. Brezpomembna pa je vsaka debata že zato, ker, če bi se tudi večina izrazila proti plesanju mladine, ali če bi bili podani še tako jasni argumenti za kvarni vpliv plesa na duševni in telesni razvoj mladine, bi se še vedno našlo nemalo onih, ki bi ne glede na vse pametne nasvete še dajje brusili podplate po plesnih dvoranah. Veljajo pač zopet stare besede: : Quot capitia — tot senten-tiae«. Svojega mnenja pa nikakor ne smemo vsiljevati drugim. Zakaj pa bi tudi ne smel vsakdo ravnati po mili volji? Moje nespremenljivo načelo, po katerem se vedno in povsod ravnam, se glasi: Vsak po svoje. Bohinjec pa s svedrom!« Za svojo osebo pa stojim na stališču, da tudi ples, seveda v mejah zmernosti, nikakor ne more vplivati kvarno, ampak vsekakor koristi. Višnjev. 51. Kot star čitatelj in naročnik Slovenskega Naroda« posebno rad prebiram razne ankete, in zdi se mi potrebno poseči v debato o plesu. Sam nisem plesalec radi bolesni v nogah v mladosti, zato sera tudi ples sovražil, kakor vse, kar mu jc sorodno in tako Ponedeljek, 36* januarja. 17.30: Radio orkester; 18.30: Dr. Anton Bajec: Italijanščina: 19: Prof. Tine Debeljak: Poljščina: 19.30: Ing. Gerl: O mamilih: 20: Prenos iz Prage (Moravski učitelji, češki kvartet); 22: Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Torek, 27. januarja. 12.15: Plošče (slovanska in operetna glasba); 12.45: Dnevne vesti; 13: Ćas. plošče, borza: 17.30: Radio orkester; 18.30: Prof. Pengov: Vrtenje zemlje okoli osi; 19: Mladinska ura (Hribemik St.: Potovanje nekdaj in danes. Lovše Mivko: Kako ri uredim kemični laboratorij); 19.30: Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina; 20: Flavta koncert s klavirjem (Slavko Korošec: flavta, dr. švara, klavir); 20.45: Radio orkester; 23: Napoved programa za naslednji dan. Sreda, 28. januarja. Opoldanski program odpade; 17.30: Radio orkester: 18.30: Dr. ing. M. Kasa!: Historija razvoja mestnih zgradb; 19: Dr. Nikola Preobraženskv: Ruščina: 19.30: Literarna ura: 7 mladih pisateljev (Silvester škerl >: 20: Fr. Grm: Glas in prvi noče tki govora; 20.30: Dr. Stane Vurnik: Slovenska narodna pesem in njen slog; 21: Koncert Radio orkestra; 22: Časovna napoved in poročila, napoved programa zrn naslednji dan. Stalni odjemalec. — K«rj si že dobil nazaj ziato uro? Slisr.1 sem. da ti je bila ukradena. — Da. 13 pomisli — ta teoee — ,;tt ie odnesel mojo uro v zastavii i nico, kjer so takoj spoznali, čigava je. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD, dne 26. januarja 1931 Stev 20 C. «. 38 K« »man. Ne da bi Georga več ne ljubila. Ljubila ga je še aM mcrrda — lahko ga je trpela. Sicer pa o ljubezni sploh nikoli ni bilo govoTa. Ljubezen? O ne! Nikoli! Prej usmiljenje nego ljubezen ... Ah, kje je bil Mihael? Režeči se, zadovoljni, brezskrbni Mihael? Nekaj dni je razmišljala o svoji možitvi, o svojem življenju in o sebi vob-če; in prišla je k zaključku, da njeno življenje nima nobenega pomena. En težak dan je sledil drugemu: v posteljo, v gledališče in zopet v posteljo; v gledališče in zopet v posetljo; opoldne je bilo treba v največji naglici obedovati, potem je pa smuknila v globoko dekoltirano, leskertajočo se obleko, ki se ji je zdela pri prvem pomerjanju tako krasna, sedla pred majčkeno ogledalce, si počesala lase s čela nazaj, jih pridržala z okroglim glavnikom, si namazala obraz in vrat energično z Gold-kremo in mislila ves čas samo na eno: na nizko pripravljeno posteljo, na kateri bi se mogla udobno zlekniti in trdno zaspati. Zdaj ji je bik) že vseeno, ah* je stala postelja v zakotnem hotelu ali v rodbinskem spalnem vagonu. Buster in Queenie sta bila njena stalna, zvesta spremljevalca. Enkrat v tednu je morala oba kopati. V muokini beli dlaki se je ujel ves prah in Zelda ni imela nikjer obstanka, dokler mucka ni bila lepo osnažena. Mucka ni mogla trpeti tega umivanja, praskala je in se branila: Buster siceT tudi ni bil posebno navdušen za proceduro z gobo in milom, toda prenašal jo je potrpežljivo, ker je vedel, da je gospodarica po vsakem kopanju z njim skakala in plesala. Zvestoba in udanost prijaznega psička sta ganila Zeldo često do solz. Buster je zelo dobro poznal njeno razpoloženje, bil je zaspan, če je bila ona zaspana, obenem z njo ga je vedno mikalo skakati in po cele ure je znal ležati molče in nepremično pri nji v postelji in bedeti, kadar je ona spala. Nekoč, ko je prišel George hudo na-treskan pozno ponoči domov, se je v temi spotaknil ob psa, potem je pa srdit zaklel in ga brcnil. Zelda je planila iz postelje m stopila vsa besna pred svojega moža. — Ne drz^ni se su-va-ti te-ga psa! je zakričala in zaškripala z zobmi. Georga je njen srditi glas osupnil, Debelo jo je pogledal in prvi hip sploh tri mogel spraviti iz sebe nobenega glasu. S hodnika je obsevala luč nien bledi, mrki obraz, njene razpuščene lase in dolgo, belo nočno haljo. — No, n-da, ha — je zagodrnjal in poskusil stopiti mimo nje na hodnik, da bi ugasnil luč, toda Zelda ga je zgrabila za komolec in ga zadržala. — Slišiš, kaj pravim? Sama se je ustrašila svoje razjarje-nosti. V takih trenutkih besnosti ljudje more. — Seveda, seveda te slišim. Kaj te pa grize, Zelda? Ob psa sem se spotaknil, to je vse; v temi ga nisem mogel videti___ — Če mi še kdaj brcneš tega psa ali če se drzneš udariti ga, te zapustim in nikoh več me ne boš videl. — Njen glas je bil miren in leden, in osuplost, s katero je buljil v njo, je pričala, da je njeno grožnjo dobro razumel. Buster je bil edino bitje v njenem življenju, ki ji je lajšalo bridko usodo, je pomislia večkrat. George je bil tu pa tam še kratkočasni tovariš iz prejšnjega poletja. Znal je biti dovtipen, uganjati razne vragolije in jo zabaviti tako, da se je do solz nasmejala. To je bil George, ki ga je ljubila, George, s katerim se je hotela poročiti. Bik> ji je zelo prijetno, če jo je nežno m ljubeče objel in jo v odkriti ponižnosti zagotavljal, da je samo ona prinesla luč v njegovo življenje. V družbi zakoncev Hayden, Va-na ali kateregakoli člana verijetetne skupine je pa bil za njo izgubljen. V takih primerih se ni znal nikoli premagati; noč za nočjo je ostajal s tovariši v veseli družbi, ona je pa morala v pusto hotelsko sobo, kjer sta jo čakala Buster in Oueenia. Čez eno, često pa tudi šele čez dve ali celo tri ure jo je zdramilo iz sna kričanje: — Halo, Zel! Kaj že spiš, srček? — Potem je tipal v temi po njeni roki m jo poljubil skozi tenko nočno srajco na ramo. Gna je pa ležala kakor da trdno spi in mu ni hotela odgovoriti. Smrdel je vedno po tobaku in njegova sapa je bila vroča od alkohola. Zelda je bila neprestano v skrbeh, kakšne bodo posledice Georgove zapravljivo st i. Na varčevanje Še misliti ni hotel. Denar mu je tekel skozi prste liki voda. Če ga je kaj imel, je igral gospoda in ga je širokogrudno razmetaval, če ga pa ni imel, je bil potrt, nervozen m obupan. Če mu Zelda ni bila neprestano za petami, se je udajal ha-zardiranju; vedela je, da je delal to, čeprav ji je neprestano zatrjeval, da nikoli več ne prime v roke kart; lagal ji je neprestano. Včasi je dobil, večinoma so ga pa obrali do zadnjega beliča. V takih primerih ni imel niti pojma, kje je ostal njegov denar. Zvečer, predno je šel spat, je stresel iz žepa na mizo nekaj bankovcev, zlatnikov in drobiža. Ko je Zelda zjutraj vstala, da bi gnala mačko m psa na izprehod, je videla denar na mizi. Vedela je pa, da ga bo zvečer že pognal. Vedela je bolje od njega, kje zapravlja denar. Ona je bla varčna, omejevala se je na skromno zakusko za zajtrk, do-Čim je hotel kmeti George vedno obilo mesa in krompirja; kvečjemu Četrtina izdatkov je šla na njen račun, pri tem je pa morala mirno gledati, kako daje mož natakarici pretirano visoko napitnino. Okrog božiča, ko so bili v Spo-kairi, je bil George dolžan večje zneske skoraj vsem članom igralske družine. — Ah, bože moj, Zel, nikar si ne beli zaradi tega glave. Pri komedijantih dolgovi niso nič posebnega. Če bom kaj imel, dobe svod denar nazaj, to vsi dobro vedo... Povej mi, Zel, ali nisi morda mislila, da se kopljem v bogastvu? AK te ni morda pripravila ta vera do tega, da si me vzela? To je bila seveda šala, hotel jo je dražiti, toda Zelda se je pozneje vprašala, kaj naj bi bila odgovorila, če bi bila prisiljena govoriti resnico._ Pristopajte k Vodnikovi družbi! Iz življenja Ane Pavlove Že kot dekletce je bila navdušena za ples — Njene zadnje ure Očeta se ne spominjam, je pravila Ana Pavlova nekoč novinarju — umrl mi je, ko sem bila stara dve leti. Tembolj se mi je pa vtisnil v spomin koščeni, starikavi obraz dobre mamice, ki se je morala težko boriti za obstanek, pa je vendar z vso ljubeznijo skrbela zame. Ko sem bila stara 5 let, sem šla nekoč z mamico v gledališče, kjer me je očaral balet. Videč moje navdušenje, me je mati vprašala, če bi hotela plesati v takem zboru. Baje sem ji odgovorila, da bi v zboru ne hotela plesati, pač pa sama, kakor ona princesa v zboru. In od takrat sem hrepenela samo po baletni šoli. ŽaJ pa niso sprejemali v baletno šok> otrok pred 10 letom. Toda misel na ples mi ni šla več iz glave, plesala sem doma neprestano, in čim sem izpolnila 10. leto, sem bila sprejeta v carsko baletno šok). Tolike strogosti seveda nisem pričakovala. Bile smo pod najstrožjim nadzorstvom, vsak dan so nam pregledovali zobe, lase, roke ki vse telo, skromno hrano so nam izbirali samo s posebnim ozirom na prožnost udov, v plesni dvorani, kjer je bilo samo nekaj slik ruskih carjev na stenah, smo bile zaposlene dan za dnem po 16 ur. Šest let se je Ana Pavlova učila v carski baletni šoli, ki je močno spominjala na samostan in edina izprememba je bil tupatem carjev poset. Potem se je morala boriti z zavistjo m intrigami drugih plesalk, da je prišla naprej. Umetniki so začeli občudovati njeno umetnost In postavo in pripravljeni so biti pomagati ji. Kmalu je bila med štirimi prvimi plesalkami carskega baleta, toda s tem še ni bila zadovoljna. Hrepenela je po svetovni slavi. Hotela je odpotovati na zapad, da bi zaslovela do svetu. Leta 1907. se ji je želja izpolnila. Odpotovala je z manjšo skupino pod imenom »Prvi ruski balet« v Nemčijo, kjer je takoj zaslovela. Pravi triurni je pa dosegla nekaj dni pozneje v Pragi, kjer so bili zbrani tudi mnogi inozemski kritiki, da si ogledajo slavnostne majske igre pod vodstvom ravnatelja nemškega gledališča Angela Neumanna. Leta 1907. je bila glavna točka Neumaimovega programa »Sen kresne noči«, ki ga je izvajala Reinhard-tova skupina. Poleg tega je bilo v Pragi še več prvovrstnih baletnih zborov. Pariški balet je bil tako slab, da ga je občinstvo izžvižgalo. Neumann ga je takoj odslovil in poklical brzojavno iz Berlina Ano Pavlovo. Slavne ruske plesalke v Pragi nihče ni poznal, toda takoj po prvem nastopu so bili vsi navdušeni za njo. Pavlova je morala iz Prage takoj na Dunaj, potem pa na Švedsko, čez 14 dni je bila odlikovana s švedskim redom za Hteraturo in umetnost Pavlova je plesala menda pred vsemi predvojnimi vladarji Evrope in med odličnimi umetniki je imela mnogo dobrih znancev. Stari Sams-Saens je pri-hitel ves navdušen v njeno garderobo, ko je bila odplesala ^Umirajočega labuda«, m malo je manjkalo, da je ni zadavil od navdušenja za to, kar je bila doprinesla k njegovi glasbi. In ko je po prvem prihodu v Pariz neprestano plakala zaradi izgubljene ljubezni, jo je tolažila slavna tragedka Duse. V vsaki deželi je našla Pavlova prijatelja, katerega se je rada spominjala. Med svoje prijatelje je štela tudi Nansena. To }e bil zelo možat mož, nikoli ni imel o čem govoriti z menoj, je dejala o njem. Svetovna vojna jo je našla na začetku ameriške turneje. V Ameriki je ostala skoraj do konca vojne. Po vojni se je pa vrnila v Evropo, od koder je krenila preko Japonske, Kitajske, Indije in Egipta okrog sveta. Kakor Yvetta Guilbertova, se je tudi ona seznanila v Ameriki s svojim poznejšim možem An-dreem Darmidom, s katerim se je poročila pred 6 leti. Plesni umetnosti je hotela dati slovo in si končno lečiti neprestano krvaveče noge, toda usoda je hotela drugače. Sestavila je novo skupino, ki jo je vodil v trgovskim pogledu njen mož in zopet je krenila po svetu. Moški plesalci so bili še vedno Rusi in Poljaki, plesalke pa večinoma Angležinje. Angležinjam je dajala prednost iz trgovskih razlogov, ker ji niso delala preglavic s pretiranimi zahtevami, niti z aferami. Zdaj, po njeni smti, se bo pa balet težko obdržal, kajti njegova slava je bila v Ani Pavlovi. Zemske ostanke slavne ruske plesalke so pripeljali v petek zjutraj v Haagu iz hotela, kjer je umrla, v grško-kato-liško cerkev. Dopoldne je duhovščina opravila grško-katoliške pogrebne obrede, katerim so prisostvovali poleg ple-salkinega moža člani baleta in ruske kolonije. Od vseh strani so prispele sožal-ne brzojavke. Bolezen, ki je pobrala Ano Pavlovo, je bila kratka. V Haag je prispela plesalka preteklo soboto. Kmalu po njenem prihodu se je izkazalo, da se je pri železniški nesreči v Francu prehladila. Prehlajenju je sledila hripa, kateri se je pridružilo vnetje prsne mrene in pljuč. _ _ Pri boleznih žolča in jeter, žolčnih kamenih, zlatici uravna naravna »Franc Jožefo-va« grenčica prebavo na naravnost popu-1cn način. Izkušnje na klinikah potrji<*?iD, da učinkuje domače zdravljenje s zFranc Jožefovo« vodo posebno dobro, če jo mešamo s toplo vodo, izpijemo zjutraj na tešč želodec. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. „Brezžična" priča Te dni so imeli v sodni palači v Parizu senzacijo, kakršne še ne pozna zgodovina pravosodstva. Prvič je namreč nastopila pred sodiščem »brezžična« priča. Šlo je za povračilo škode pri avtomobilski nesreči. Sodišče pa ni moglo dognati, kdo je kriv. Očividcev nesreče je bilo mnogo, toda vsak jo je opisoval po svoje. V hipu, ko se je pripravljal zastopnik tožeče stranke, slavni pariški odvetnik Moro-Giafferi h govoru, je vstal s klopi prič mož, ki ga pa ni nihče poznal. »Sem Marcel Reveillot, risar, star 47 let,« je dejal neznanec. Predsednik sodišča ga je začudeno pogledal, ker so pač redki primeri, da bi se priče same javile. »Sem brezžična priča,« — je nadaljeval neznanec in začel pripovedovati, da je izvedel za avtomobilsko nesrečo po radiu in da je policija pozvala vse, ki vedo kaj o nesreči, naj se javijo sodišču. Kot vesten mož se je požuril na sodišče, da izpolni svojo dozdevno dolžnost. Vlak bodočnosti V petek so preizkus'i v Londonu ob na/zočrosti najodličneisiu predstavnikov javnosti vlak bodočnosti. Gre za poskusni vlak za vožnjj p'j ;VViških tračnicah ali pa po cestah, inženjera londonske železniške družbe >Lond n M'd1and-Scotish Raflway« so delali z novim vlakom skrivaj poskuse žc dve leti. Novi vagoni so opremljeni za vožnjo po cesti s trdimi pnevmatikami, ki so pritrjeni na zunanji strani drugega para koles za vožnjo po železniških tračnicah. V marsičem spominjajo vagoni na avtobuse ali na motorne vagone. Njihovi motorji imajo 120 HP in po železnici vozijo s hitrostjo ekspresnega vlaka. Z železniških tračnic jih je zelo lahko prenesti na cesto in zopet nazaj. Novi izum je dobil ime »rorailer«, kar pomeni cesta in tračnice. Angleški strokovnjaki so prepričani, da se bo z novimi vagoni promet po železnicah izdatno povečal, ker bo v tesni zvezi s cestnim prometom. Sovjetsko zlato v Berlinu V sredo ponoči so peljali iz Moskve v Berlin nad 5 ton ruskega zlata deloma v kepah, deloma pa v zlatnikih. To je letos že druga pošiljka zlata iz sovjetske Rusije v Berlin. Da bi bil prevoz varen, je prispelo iz Rige na obmejno postajo 10 policistov. Zlato so peljali v velikem salonskem vagonu, priklopljenem vlaku, ki je prihajal iz Moskve. V Rigi je bilo ob prihodu moskovskega vlaka na kolodvoru zelo živahno, toda nihče ni slutil, da se pelje v salonskem vagonu za zastrtimi okni tako imeniten potnik. Na glavnem kolodvoru v Rigi so postavili vagon na stranski tir, potem so pa prenesli zlato iz sovjetskega v nemški vagon. Prekladanje je trajalo nad dve uri, kajti zlata je bilo nad 100 za-bojčkov. Navzoči so bili razen zastopnikov sovjetske državne banke predstavniki sovjetskega poslaništva v Rigi in višji funkcijonarji litovske železniške policije. Vagon z zlatom so priklopili k nočnemu berlinskemu vlaku. NOGAVICE 2 Ž.I60M Najboljše, aaftra»ne#e- rato M najcenejše! Qn&entwrna proaaja Hi. fom«MM?a do 3. februarja SVe zamudite ugodne prilike/ , m LJUBLJANA JC1 • v vseh vrst enobarvne in večbarvne izdeluje klisarna 4* J* Ako hočete delati, da s lahko domačo obrtjo zaslužite na lastnem domu po 7 Din na uro. pristopite naši zadrugi Pouk brezplačen. — Vpisnina Din 10.—. Obširna pojasnila radevoljno, ako je priložena znamka za odgovor. Zadruga jugoslavenskih pletača, Osijek. 7/L Bukova drva Trboveljski premog Angleški koks pri tt. Dunajska 33 (na Balkanu) Telefon S4-&4 > mM al i og1asi< Vsaka baaađm SO par. Plača me lahka tudi v znamkah. Za odgovor znamko l — Na vprašanja brez znam mm—m ndifrHms lasna Najmanj & otfZn* IMn 5*—». AVGUST KOBILCA, tapetnik in dekorater Ljubljana, Dunajska cesta 21 vhod Iz Dvofakove št. 3, dvorišče, se priporoča za specialna tapetniška dela. 12/L DVA DIABOLO SEPARATORJA eden za posnemanje svežega mleka, eden za prirejanje masla in mlin za mlenje kosti naprodaj pri Smo<3e-tu v Rošponu pri Mariboru. 671 Frane Varjenič Dopis leži v upravništvu »Slovenskega Naroda«. 661 L Mikuš Ljubljana, Mestni trg 1$ priporoča svojo zalogo dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo -: točno in solidno. :- Premog, drva, koks prodaja »ILIRIJA« d. z o. z. Dunajska cesta, telef. št. 2820 Miklošičeva cesta, tel. št. 2595 VRTNAR sposoben za vodstvo večje vrtnarije se išče. — Ponudbe pod »Vrtnar 654« na upravo >Sl. Naroda«. RAZNOVRSTNE HIŠE in zemljišča zelo ugodno naprodaj. Velika izbira. Posredovalnica Mat. Les jak, Teharje pri Celju 14. Za odgovor prosim znamke. 673 HOTEL MIKLIC ima naprodaj prav dobro gnojeno crnc vrtno xe*ntfe po Din 20.— m3 na razpolago in odvoz je do konca marca 1931 615 Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da je naš nadvseljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, svak, stric, tast, gospod Anton Ravnikar poštni upokojenec dne 26. t. m. po daljšem mukapolnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek dne 27. januarja 1931 ob y2 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Poljanski nasip 16, na pokopališče k Sv. Križu. št V Ljubljani, dne 26. januarja 1931. MARIJA, soproga ANA, hčerka; ANTON, VINKO, sinova, in ostali sorodniki. Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezertek. — Za upravo In inseratni del Usta: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.