86. številka.
V LJubljani, v nedeljo 17. aprila I9Z1.
LiV. leto
0
Izhaja vsa* dea popoldas, Ur* časi asasl!« la nreval**.
tnse.ati: Prostor ! m/oi x 54 m/« za tnal   oglase d j 27 m//n višine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčljsk! In undni oglasi 1 m'm K 2*—, notice, poslano, preklici, izjive in rekl.irne 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zeaitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—* Pri večjih naroČilih popasL
Vprašanjem glede mseratov naj se oritoH mamna Id odgovor.
Cpr '-nidtvo „Slov. Naroda«   ln   .^irjji*   TIskarna"    iu ulova ulica st 5, pritlično. — Telafaa *L 334.
v Jag**lairiUi
celoletna iia^rej plačan   .   K 3 »O* —
polletno......m   m 150*—
3 mesečno......M    75-—
1     . .......25*
v  itiaiiijaal la po posli i V ai.itom&tfO i
celoletno......K
ix>!letno                                „2-1 v— i mesečno .•••«.  m\70r— .......40 -
Pri morebitne n povKant.t se im.i tai]Sfl naročnina donlaJatl. Novi  naročniki nai   pofttiaio v prvič ti*ro*inn.j   veJnu po nak.iiiild.
Na »amo nis:neni mro Ml* brez rv.itiatve .lenarja «e ne moremo ozirati.
Ureuai.ifo „8io*. Narcis" SnallOT* nI 04 it 9, L nadstropji
Te*eion atev. i4.
Dopis«  »pra;ema   ta   podpisana  in  &a<ioatno fraakovana. 0OF~   Rokcpuov nta urdia,
Posamezna sieiiit&ta we*Ja 1*29 K
Poitn'na platna v gotojlnl.
ligno fz
55.
Alliance franco-slave. —  Ofenzivna zz>eza s Poljsko.   —  Češkotlovaška se pomišlja in stavi pogoj, da se pritegne i Jugoslavija. — Jugoslaviji obljubljajo Solun.
V diplomatskih krofih se v zadnjem času živahno razpravlja o alijansah, ki jih je pred kratkim sklenila Francija s slovanskimi dr* žavamL
Prvo zvezo je francoska vlada sklenila s Poljsko ob času, ko ie posetil Pariz predsednik poljske republike maršal Pilsudski. Ta zveza je že podpisana in je tudi že stopila v veljavo. Nato so pričeli francoski diplomati novo akcijo, da pridobe za alijanso tudi češko? slovaško republiko. Tudi v Pragi so našli ugodna tla, zlasti potem.
no slabo kri med nemškim prebi* vulstvom, kar bi lahko skrajno neugodno vplivalo na notranje raz* mere v Češkoslovaški. Zato Cehi niso prav nič navdušeni za franco* ski načrt, da bi njihove čete skup* no s francoskimi zasedle črto ob reki iMaini v'slučaju, ako bi Nem* čija tudi do L maja še ne izpolnila svojih na mirovni pogodbi teme* liečih obveznosti ter tako s svojim kordonom ločila Prtisijo od Bavar* ske.
Da razprši v češkoslovaških krogih vladajoče pomisleke proti
združenje z Nemčijo zavzel takšen znrćaj, da bi se ga nc moglo zadušiti zgolj z diplomatskimi sredstvi. Za ta primer sta dubili tako Jugo* slavija kakor češkoslovaška nuj* dalekosežnejša pooblastila ...
Takšne in enako govorico se širijo med diplomati in politiki v Parizu. Ali so resnične? Kdo ve? bližnja bodočnost nam to pokaže.
—otc.
Dr. Fr. Wind!scher:
Z&oroiiattl* slcis. »rgnastca v IKlarlborn.
r~ ------ —o-------'  —~—^vfc^i**. i----■----jv_.f~
ko se je antanti posrečilo razrešiti I tej ofenzivni alijansi, je bil poslan
tešinsko vprašan Te na način, ki je zadovoljil tako Čehoslovake kakor tudi Poliake. Francoski načrti so našli polno razumevanje predvsem pri ministru zunaniih del dr. Be* nešu. V razmeroma kratkem času so pogajanja med Parizom in Pra* go dozorela v toliko, da je dr. Be* neš lahko odpotoval v Pariz, da tamkaj podpiše protokol o zvezni pogodbi med češkoslovaško in francosko republiko. Toda ta po* godba ima samo defenziven značaj.
Ker na se je v tem splošni po* lirični položaj v Evropi bistveno predrugačil in ker je nastala mož* nost, da bo antanta odnosno Fran* cija morala eventualno izvedbo versaillske mirovne pogodbe izsi* liti eksekutivnim potom, bi franco* ska vlada rada sDremenila vse svo* je zvezne pogodbe v toliko, da bi te pogodbe ne veljale samo za obrambo, marveč, ako bi biio po* trebno, tudi za napad.
S Poljsko je bil ta aranžma z lahkoto dosežen. S Češkoslovaško ie stvar težavnejša in delikatnejša. Češkoslovaški politični krod se zavedajo, da pomenja defenzivna in ofenzivna zveza s Francijo toli* ko, kakor da mora Češkoslovaška sodelovati pri represivnih merah, ki jih hoče antanta izvršiti proti Nemčiji, ako se bo le*ta še nadalje branila izpolniti svoje obveznosti, izvirajoče iz versaillske mirovne pogodbe. Stališče Češkoslovaške v tem vprašanju je nadvse težavno in kočljivo. Kakor je bilo lahko češkoslovaške državnike pridobiti za defenzivno zvezo s Francijo, ta* ko težko je sedaj jim dokazati, da je tudi ofenzivna zveza za Čehoslo* vake ne samo potrebna, marveč tu* di v eminentno državnem interesu. Češkoslovaški diplomati uvažuicjo pri tem, da imajo v svoji državi nad 3 milijone Nemcev in se zave* dajo, da bi aktivna udeležba Če* Škoslovaške pri eventualni ekspe* diciji proti Nemčiji izzvala skraj*
v Prago general \Veygand, načel* nik generalnega štaba maršala Fo* ena. To je bila glavna, a tajna nic* :;ova misija, dočim se je službeno javilo, da je bil poslan v Prago zgolj v to, da izroči francoska odli* kovanja onim Češkoslovaškim le* gionarjem, ki so se borili na fran* coski fronti.
V koliko je ta generalova mi* sija uspela, še točno ni znano, v francoskih diplomatskih krogih pa trde, da se je \Veysandu posrečilo češkoslovaške državnike pono-no* ina prepričati o potrebi ofenzivne zveze s Francijo, in da so stavili sa* mo en pogoj za to, da pogodbo podpišejo, to je, da to pogodbo odobri tudi Jugoslavija, s katero je Češkoslovaška najprvo sklenila defenzivno in ofenzivno pogodbo.
Zatrjuje se, da se Francija ni protivila temu pogoju, nasprotno, da je celo izjavila, da hoče storiti vse, da za to defenzivno in ofen* zivno zvezo pridobi rudi Jugosla* vijo.
V resnici so se skoraj istoras* no, kakor s Češkoslovaško, vršila tudi pogajanja z Jugoslavijo v svrho, da bi i ona pristopila k tako* zvani francosko * slovanski zvezi. Sprva ta pogajanja niso mogla premagati mrtve točke, šele kn so se razmere v Orijentu jele nepri* čakovano sukati in ko so jeli fran# coski diplomati operirati s — So* lunom, se je Jugoslavija jela ka* zati za bolj sprejemljivo franco* skim načrtom. Francoski državniki so ji baje obljubili, tako se zatr* ju je, med drugim sigurno posest solunskega pristanišča za slučaj, ako tudi ona stopi v kolo francoe skih zaveznic. Ta pogajanja so v zadnjem času, kakor *se govori, do* zorela že v toliko, da manjkajo na pogodbi samo še podpisi.
V tej pogodbi pa so fiksirane tudi določbe, ki se nanašajo na slu* čaj, ako bi   v   Avstriji pokret za
Stanovska organizacija trgov* ska nima zgodovine, katera sega v davnino. Pred iedva 20 leti je bil položen temelj slovenski splošni trgovski organizaciji z ustanovitvi* jo Slovenskega trgovskega društva »Merkur«, .ki si je stavilo za glavno nalogo, organizirati slovensko tr* govstvo, vzbujati in gojiti v njem nacionalno in stanovsko zavest, ši* riti trgovsko izobrazbo s prireja* njem predavanj, učnih tečajev, iz* dajanjem lastnega strokovnega glasila ter z izdajanjem slovenskih trgovskih knjig. Društvo »Merkur« je postalo središče in žarišče siste* matičnega probudner^a, organiza* tornega in vzgojevalnega dela, V društvu »Merkur« so trgovski vod* niki skrbno gojili nacionalno idejo ter smotreno delali za osamosvoji* tev slovenske trgovine. Ponosno zavest imajo lahko, da se je navzlic te/kim prilikam v času nacionalne sužnjosti krepila naša trgovina ter močna in precej prosta tujega ele* menta prešla v sv6bođno domovi* no. Ko sm 3 dosegli nacionalno svo* bodo, centralna organizacija, ki je bila že v avstrijskih časih vedno v živem stiku z Mariborom, Celjem, Trstom in Gorico, ni popustila. V kratkem času so agilni vodniki vzporedno z društveno organizacijo izvedli stanovsko organizacijo po gremijih in zadrugah. Lansko sp >* mlad se je že mogla ustanoviti Zveza »trgovskih gremijev in za* drug za celo Slovenijo. Ob tisti pri* liki se je vršil impozanten Vseslo* venski trgovski shod v Ljubljani, ki je postavil vodila in smernice, stanovski program za slovensko trgovino.
Zveza trgovskih gremijev Je iutro razvila živahno delavnost. Marljivo in preudarno vodstvo je znalo pridobiti Trgovski zvezi v kratkem času odlično mesto   v na*
Šem javnem življeniu. Celo vrsto važnih akcij je Zveza izvedla ter sodelovala po svojih zastopnikih v odlični meri v važnih strokovnih in trgovsko-političnih vprašanjih. Verno se je držala svojega progra* ma ter pripravila že vse potrebno, da se ustanovi trgovska gospodar* ska organizacija. Ko stopa po enem letu danes na svojem občnem zboru v .Mariboru pred delegate učlanjenih organizacij, bo v sreč* nem položaju, da poroča o svojem intenzivnem, mnogostranskeui, uspešnem delu. Naš Maribor se nam zdi prav srečno izbrano mesto za prvi redni občni zbor te prev.-.ž* nc stanovske organizacije.
Naslednji dan se vrši v Mari* boru trgovski shod z važnim pro* gramom. Če se je na lanskem Vseslovenskem trgovskem shodu sklepalo o trgovskem splošnem progra* mu, bo na letošnjem shodu, kakor kaže dnevni red, že mogoče pečati se s konkretnimi predmeti in gos spodarskimi vprašanji, ki so aktu> alna za našo trgovino in naše go* spodarstvo. Z velikim zadovoij^ stvom spremljamo gibanje naše or* ganizirane trgovine. Prisrčno po* zdravljamo naše trgovstvo. ki se zbere na naši severni meji v lepem Mariboru, ter želimo najlepših irspehov zborovanju združenih slo* venskih trgovcev. Trgovski shodi, ki so se mogli v starih razmerah vr* siti le v daljših presledkih, posta* nejo v ujedinjeni domovini gotovo stalna institucija: vsakoletni tabori našega trgovstva naj bi bili, na ka* terih si poda organizirana tre o vi na račun za preteklost ter se pogovuri o delu v prihodnjosti v prospeh in v povzdigo gospodarskega blago* stanja v naši blagoslovljeni domo* vini. Naša iskrena želja je: V slož* nem delu od uspehi do uspeha!
Odkar je zavihrala italijanska trikolora na naši zemlji, ki je po* stala vsled rapailske pogodbe se* stavni del italijanske kraljevine, nismo imeli primorski Jugosloveni nobene prilike, da bi na državno* pravni podlagi javno manifestirali svoje politično prepričanje. I tali« janski nacionalistični državni or* gani in fašisti so vsak naš glas za*
VGorici, 13. aprila.
dušill z nasiljem. Naš položaj pred italijansko in svetovno javnostjo je bil podoben položaju odraslega otroka, kateremu njegov »varuh« ne pusti priti do besede. Ta polo* žaj se bo v kratkem temeljito iz* premeni!. Poštena italijanska jav* nost mora razumeti upravičenost našega boja za politično, narodno, soc. in kulturno enakopravnost.
- "----* --■.-^
Vesna".
Začetkom maja začne izhajati v Ljubljani »Vesna«, ilustriran mesečnik, ki bo posvečen našemu družabnemu, družinskem in umetniškem življenja. Literarni urednik mu bo dr. Ivan Lah, umetniška oprema in ilustracije pa so poverjene akad. slikarju Iv. Vavpotiču. Pisalo se ie , da ima »Vesna* biti nekak družinski moćni list Tak list bi bil za nas enostranski in bi ne odsrovarja! našim potrebam; zato se je prosrram lista razširil na vse naše Javno kulturnom družabno življenje. Skušal bo tudi našemu ženskemu svetu nuditi vse, kar mu doseda podajajo tuji Usti. Odkar je prenehal izhajati »Slovan«, smo pogrešali Slovenci primernega salonskega in družinskega lista, ki hI odgovarjal na^im potrebam. Naraščajoča tiskarska drazirva nam je po prevratu prevrtala marsikater načrt. Id smo «ra gojili med vojno. Takrat smo mislili, da se naSe časopisje po vojni bujno raz?vete in da z domačimi časopisi in revi a mi nadomestimo vse ono tuje blazo, ki smo sa prej prejemali po-
sebno iz Nemčije. To se nam je zdelo tembolj potrebno, ker smo čutili, da bomo morali v samostojni državi živeti tudi bolj samostojno kulturno življenje.
To pa bi bilo le mogoče, če bi bila naša kulnirna In duševna produkcija dovolj velika. Toda kmalu smo spoznali, da še daleko nismo premagali tujejra sveta v nas samih, četudi smo se politično ločili od njejra.
Treba je samo pogledati v naše kavarne in v naše salone, pa spoznamo, da si moramo še vedno pomagati z nemškimi listi.
Tudi v naših knjigarnah ln kmiiž-nicah presegajo tuja. posebno nemška, dela naše knjige po Številu, Onim. ki so bili vzgojeni v starem duhu, se zdi to naravno, — treba pa je misliti, da je v tem mnogo razvade, da moramo početi novo življenje ln zato potrebujemo nove vzgoje.
Ta nova vzgoja bo naravno odvračala našega Človeka od nemškega sveta in ga bo uvajnla v jueoslovenski svet, od tod pa mu bo kazala pot pre-
ko morja na zapri — predvsem v Francijo.
Tako nride čas, ko S3 bodo po naših kav, le malo čitali nemški časopisi, zato pa tembolj srbohrvatski in francoski. Isto bo z revijami in kni-garni: nemška revija in nemška kniiga prenehata biti posredovalki med nami in med evropejsko kulturo iz enostavnega razloga,ker ju bomo čimdale mani razumeli. Zato pa bo treba spo-polniri domačo produkcijo.
Vemo, da to pri nas ne bo lahko. Slovenci smo kliub državnemu ujedinjenju ostali kulturna stopinja z enim samim miliionom ljudi in treba bo krepkega dela. da si ustvarimo vse, česar potrebujemo. Marsikaj bomo zgradili skupno in zamenoma s Srbi ln Hrvati, vsega pa ne bo mogoče.
Izkazalo se je. da listi, ki izhaiajo v vseh treh »nareč ih«, nimajo posebnih simpatij ne tostran, ne onostran Sotle. ne tostran. ne onostran Drine. Morebiti čas premnsra to Časovno resnico, za sedaj ie treba, da lo vHImo in prinoznsmn Mno^rl so *n hoteli premagati pa se Jim ni posrečilo.
Govorilo se jo tudi o skupnem modnem jugoslovanskem listu, ki bi nadomestil razne tuje, nemške in druge liste. Toda n;ti na tem iolju ni bilo mogočo doseči skupnosti; nemški družinski in modni listi se čitajo še danes v Ljubljani ln v Zagrebu in menda rud! v Beogradu, To so tradicije, ki jih premaga čas.
Zato se je pri nas Že par let pojavljala misel, da si ustanovimo svoj salonski družinski list ki bi odgovarjal našim potrebam. Rastoča tiskarska draginja je delala ovire, ki iih ie bilo mogoče premagati le s skupnim delom.
Program »Vesne« bo podan s prvo številko, s Čimer ni rečeno, da se ta program na Izboljša in spopolni. če na Ide dobra volja založništva dovolj podpore v naši javnosti.
»Vesna« bo prinašala p^leg leposlovja eseja, članke In poročila iz modernega sveta, posveča'a bo posebno pozornost nn$i domači dekorativni umetnosti, opozarjala bo na razne smeri v kulturnem, nn^ebno v slovanskem svetu, ood*vala bo mladim gospodinjam praktične nasvete za hišo in dom,
Na binkoStno nedeljo se vršijo v anektirjmem ozemlju prvič volit* v ri:«::;':! parlament. Na ta dan so namreč na podlagi krulievega dekreta raznisanc volitve v parla* ment. Naše ljudstvo bo prvič javno spregovorilo in si izvolilo poslan*« ce, ki bodo apelirali na pošteno ita# iransko javnost, da se ugoJi našim pravičnim zahtevam že radi uredit** ve razmer v Julijski Benečiji, ki je važen fr.ktor med italijanskim ju* gom in i'ovanskim Balkanom.
Kot italijanski državljani mo* ramo imeti :udi vse pravice, ki jih vsebuje ustava italijanske kralje* vine za svole dr/avlianc. Do seda) smo imeli le dolžnosri, pravio pa skoraj nobenih. Fašisti, ki so ocl# vidno v zvezi s nosamezniml vlad* nirrri organi, nc puste v miru niti naših domov. Nič boljše so no go* di niti Italijanom, ki so ne morejo in nočejo strinjati s fr-.šistovskirn terorjem. V urejeni državi bi ruo* rali biti taki izgredi naravnost ae* mogočL
Naše ljudstvo trpi na neStetfh povojnih bolečinah, ki se morejo odraviti le v čistem političnem! zraku. Razmere, prenesene iz Ita* lije v naše ozemlje, bodo povzro* čile vsakovrstno katastrofe, tudi med italijanskim prebivalstvom, ki se nikakor ne more uživeti v novo razmere. Italijanski nacijonalisti imenujejo te malkontente »avstri* jakante« zato, ker se domače pro* bivalstvo ne strinja z italijansko svobodo, ki jo imenuje nered in nediscipliniranost. V uradih, Šolah in v drugih javnih zavodih se pri* sel i eni Italijani javno norčujejo ia reda, katerega se držijo domači uradniki in učitelji. Na drugi strani pa preplavljajo tuji trgovci mesto in deželo. Tudi tujih delavcev jo vodno več. Italijanska vlada ni ime* la do sedaj nobenega zmisla za do* mačine. Zato ni čudno, da je tudi v italijanskem delu domačega pre* blvalstva velika nezadovoljnost a sedanjimi razmerami.
Zato so volitve v parlament velike in mogoče odločilno važno* sti za Jugoslovenc v Italiji. Dočim re pripravljajo gotovi ^talijanski krogi na volitve v znamenju avto* nomije, ki more edina rešiti anek* tirano ozemlje in predvsem Gori* sko pred gospodarskim polomom, se pripravljamo Slovenci predvsem v znamenju boja za naše kulturne in šolske pravice, za našo politična in narodno svobodo. Da se pa uresničijo naše zahteve, je tretja da dosežemo samostojnost primor* ske pokrajine, kar bo ena glavnih nalog naših poslancev. Naše ljud* stvo mora samo odločevati o svojih zadevah v deželnem zboru, ne pa tuji uradniki v Rimu, V deželnem zboru se bomo tudi lažje sporazu* me!i z našimi italijanskimi doma*
nudila bo pregled ženskega Ln modnega sveta, priobčevala bo poročila o naših ženskih društvih, o ženskih vzgojnih zavodih in bo skušala seznanjati naše ženstvo z vsem, kar ie važno za naš ženski svet
Danes rudi tuje revile niso več poceni: zato začenjamo s svojo. Morebiti ne bo mogoče nudid takoj vsega v polni meri. — toda to bo n a š o ln na to bomo lahko ponosni.
Posebna pozornost se bo posveča-* ia zunanji obliki lista, ilustracijam in slikam. Sodelujejo sami domači priznani nmctnikl. Lahko rečemo, da tako lepo ilustriranega lista še Slovenci nismo imeli in da nam bo »Vesna« v tem oziru delala Čast. Ako podetie uspe, bo prinašala »Vesna« posebno umetniške priloge. Tiskovni stroški so danes veliki, konzorcij ni štedil z denarjem, da nam poda res nekaj lepega — zato upamo, da bo delo našlo priznanja pri naročnikih.
Pomlad Je prišla, vesna kliče na novo živUenie Naj bi »Vesna« prinesla novega življenja v naš svet!
2 stran
, SLOV EN S Ki NAROD*, dne 17. aprila !92i.
80 srev.
čini, ki bodo preje aH pozneje uvi* deli, da se ne bojujemo proti njim, ampak le za svoje pravice — zvesti svojim narodnim idealom in po* komi zakonom..
Na sestanku naših zaupnikov, ki se je vršil v Gorici, se je ustano* vil osrednji volilni odbor za gori« ško volilno okrožje. Za vsak sodni okraj sta se določila po dva zastop* nika. Udeleženci sestanka so bili edini v prepričanju, da je treba za državnozborske volitve enotnosti našega vsestranskega udejstvova* nja, sloge in discipline. Vsaka ob* čina mora imeti svoj volilni odbor iz 3—5 članov, ki prevzamejo od* govornost za izid volitev. Vsi slo* venski volilci se moraio udeležiti volitev. Zaupniki so bili tudi mne* nja, da bo velika večina slovenskih komunistov glasovala za kandidat* no listo našega naroda. Mi in Ita* lijani smo prepričani, da italijan* ske liste ne bodo volile jugoslo* venskih glasov, kajti slovenskim socijalistom je dobro znano, kaj bi pomenila njihova izločitev iz ju* goslovenskega naroda.
Upamo, da bo generalni civilni komisar v Trstu storil vse, da se izpolni njegova obljuba glede vse* Stranske svobode na dan volitev. Kolikor nam je znano, so Italijan* ske oblasti deloma že dobile na* log, da morajo ščititi volilno svobo* do v vsakem oziru. Fašisti so nabili po goriških ulicah lepake, s kateri* mi vabijo vse italijanske volilce v skupno fronto za izvolitev nacijo* nalističnih poslancev. Če in kaj pri* pravljajo proti slovenskim volil* cem, še ne moremo pozitivno izve* deti. Na vsak način pa je dolžnost vseh naših volilcev, da se ne ustra* šijo nobenega terorja in da se ude* ležijo polnoštevilno volitev.
Na binkoštnp- nedeljo mora priti do izraza naša narodna zavest, pred katero morajo dobiti sposto* vanje tudi naši največji sovražniki Naše ljudstvo bo oddalo svoje gla* sove za samoupravo Primorja, za svoje pravice, ki mu Jih mora dati država.
Slovensko časopisje v Ju^osla* viji pridno poroča o dogodkih v Julijski Benečiji, toda način poro« čanja je včasih zelo neprimeren. Večkrat so posneta poročila iz ita* lijanskih listov, ki navadno ne po* ročaj o resnice o naših razmerah. Tudi brezpomembno hujskanje ni na mestu, ker ne koristi nobenemu, pač pa more v naših razmerah mar* sikoniu škodovati. V tem oziru naj bi sledilo časopisje v odrešeni do* movini našim listom, ki vkijub ve* liki tiskovni svobodi poročajo resno in stvarno.
Kakor poročajo iz Rima, bo vseboval drugi del trgovskih poga* janj z Jugoslavijo ureditev sedaj obstoječih razmer med obema dr* žavama. Rimski listi, ki so navadno dobro informirani, vedo povedati, da se bo za ta del pogajanj pora* bilo precej časa, kar je znamenje, da se v Rimu zavedajo nedostat* kov, ki onemogočujejo »prijatelj* sko« občevanje. Jugoslo venskim delegatom se nudi torej še enkrat prilika, da v imenu državnega ugleda zastavijo svojo besedo za nas, ki smo neposredno prizadeti. Ob tej priložnosti bi se dalo mor* da urediti to ali ono vprašanje v našo korist, kar je seveda tudi v interesu Italije same. Urediti bi se moralo tudi vprašanje svobodnega prihajanja slovenskih listov in knjig v Italijo. Kakor smejo it ali* janski v Jugoslavijo, tako naj sme* jo tudi jugoslovenski v Italijo.
Goričan.
Zrn Eirsđsso gleđa£&£e g držaenl aprsi*!.
Najlepši znak naše duševne osvoboditve je bila vsem izobraže* nim Slovencem skrb, ki jo je poka* zala naša mlada Jugoslavija za dva najvišja kulturna zavoda: za vse« učiiišče in narodno gledališče. V tem, da je država enega teh zavo* dov ustanovila, drugega pa vzela v svojo zaščito, smo vsi videli krepko poroštvo za najuspešnejši nadaljnji raze vit kulturnega življe* nja med Slovenci. Zato so vesti o bistveni preuredbi narodnega gleda* lišča mučno zadele vse slovensko jazumništvo. Po izkušnjah pred* vojne dobe je upravičen dvom, da bi brez izdatne državne moralne in materialne podpore mogla stremiti za visokimi cilji institucija, vredna imena narodnega gledališča. Zate* Cadelj predlagamo podpisane kul* turno korporacije in kulturni de* lavci, naj se čim prej zagotovi na* daljnji obstoj narodnega gledališča pod državno upravo.
Posebno naj se sedanji upravni sistem, ki izključuje eksploatiranje gledališča po konsorciju ali po či* sto trgovskih načelih, obdrži. Po našem globokem prepričanju zago* tavlja le tak režim, da se bo narod* no gledališče v Ljubljani vodilo po
umetnostnih načelih in da se bo po* i speševala gledališka   umetnost   z j vsemi    razpoložljivimi     sredstvi, j Kar    naj odločnejše odklanjamo vsak poizkus, da bi se narodno gle* dališče, ta najvernejši izraz narod« ne kulture, izročilo zopet v zasebno upravo na katerikoli način sestav« ljenega konsorcija.
V globoki zavesti, da je v mo* ralnem interesu države, tudi vkijub precejšnjemu primanjkljaju, vzdr* zevati narodna gledališča, zahte* varno, naj se vprašanje narodnega gledališča ljubljanskega reši v gore* njem smislu, in sicer pravočasno, da se ne bi zavrlo pripravljanje za prihodnjo sezono, V Ljubljani, dne 11. aprila 1921. — Društvo sloven* skih leposlovcev. Delavsko izobra* ževalno društvo »Svoboda«. Dru* štvo sloven. upodabljajočih umet* nikov. Klub umetnikov »Sava«. Ljubljanska podružnica udruženja jugoslov. glasbenikov. Ljudski oder v Ljubljani. Pevska zveza. Pevsko društvo »Slavec«. Slovenska krščan« ska socijalna zveza. Slovenska M a* tica. Udruženje 'slovenskih igral* cev. Zveza dramatičnih odsekov SKSZS. Zveza kulturnih delavcev. Socialna Matica.
— Sonjami demokrati in »kaneel-paragraf«. Iz Maribora poročajo: Ker Se nas; socijalni demokrati s klerikalci bo jedno horo proti kancolparagrafu, bodita omenjena samo dva značilna slu-e>ja vporabe prižnice iz Avstrije. V 6t Rupertu pri Beljaku je neki bivši vojni kurat s prižnice ozmerjal v cerkvi socijalne demokrat«, očitajoč jim. da so med svetovno vojno na fronti zanemarjali svoje dolžnosti in da je bila njihova dolžnost umreti za Avstrijo. Nadalje je navedel slučaj, ko je za časa koroško ofenzive vdrl neki socialistični častnik s svojo patrolo y neko hišo, kjer je rodbina ravno molila, dal zvezan* kmeta in kmetico ter vpričo cele rodbine in vojakov posilil hčerko. Počival je kmeta na boj proti socijalnim demokratom. Trije v cerkvi navzoči socijalni demokrati so glasno protestirali jsroti takemu hujskanju ter odšli iz cerkve. Sličen slučaj se je dogodil tudi v St. Poitnu. Oba duhovnika sta bila obtožena radi zlorabe prižnice ter obsojena. — Te naj si zapišejo naši socijalni demokrati v album in naj le še podpirajo klerikalce.
-s Jutrišnja seja konerituante.. Beograd, 15. aprila. Jutri je seja konstiru-ante, ki pa bo trajala samo dopoldne. Na tej seji bodo govorili; dr. fiarmin v imenu Narodnega kluba, Srškić za radikale* in če bo ostalo se kaj časa, tudi dr. Lukinič — Komunisti bodo govorili t ponedeljek.
= Popolnitev zagrebike vlade. Beograd, 15. aprila. Zagrebška vlada ep je popolnila sledeče: za predsednika presvete je imenovan dr. Togomir Alaupović, za poverjenika za pravosodje pa Jovan Jo vano vU,
ss Protiecv mandat. Beograd, 15. aprila. V političnih krogih se šivalno komentira dejstvo, da radikalni ničesar ne ukrenejo v vprašanju Protteevega mandata, ki je sam i«javil, da izstopa U radikalne stranke. Domneva se, da
v radikalnih krogih ne smatrajo Proti-čevo izjavo, da izstopa iz stranke za definitivno. Istotako skušajo v verif. odseku radikal, člani zavleči razpravo o Protićevem mandatu, ker bi sicer, če bi se zadeva hitro re&ila in njegrov mandat uničil, prišlo do nesporazum ljenja v stranki.
= Pogajanja z muslimani iz Južne Srbije. Beograd, 15. aprila. Pogajanja vlade s muslimani iz južne Srbije se dospela na mrtvo točko. Pažic je izjavil, da mu ni mogoče pristati na stavljene mu pogoje, marveč da 6e mora cela zadeva rešiti le v sporazumu z muslimani Iz Bosne.
— Zanimiva debata med ministrom nraekovicent in dr. Korofreem. Beograd, 15. aprila. Veliko pozornost je zbudila danes debata med ministrom Dražkovicem in dr. Korošcem v ustavotvorni skupščini. Ko je dr. Korošec trdil, da ni nihče zahteval sporazuma z opozicijo, je izjavil minister Drasko-vić: V kabinetu g. Vesnića smo na dveh sejah pod predsedstvom prestolonaslednika regenta negirali vsi historične meje, tudi gg. Korošec In dr. Drinković in se izjavili za enotnost države in ne za njeno kompliciranje. Korošec je nato izjavil, da nista on in Drinkovie ničesar podpirala, s Draekovic mu je odgovoril: Ko je obstojal Veenicev kabinet, sva se jaz in Pribičevie pogajala z Vesnićem in Ninčieem kot delegati parlamentarne zajednice. Sklenjeni pakt je bil podpisan le objavljen in v tem paktu 6o bile historične maje uničene. Dr. Korošec je izjavil, da ne vs ničesar o tem in da je bil potem preverjen, laso izjavlja tudi dr. Drinković.
us Italijanski delegati za trgovinska pogajanja z našo državo. Beograd, 15. aprila. Italijanska delegacija za trgovska pogajanja z našo kraljevino obstoji iz 4 zastopnikov in sicer: predsednika delegacije Luzionija ter svete-Talcev   Barlellija,   611 v ca tri j a in Cer-
tellija. Dane3 je sprejel delegacijo trgovinski minister.
= Trai i spora konj iz Nemčije v našo državo. liaograd, 15. aprila. Te dni se bo pričele § transportom lO.OoO konj iz Nemčije v naso državo. Konja bo oddala Nemčija mesto primanjkujoče goveje živine. V to svrho se bodo uvedli direkuti posebni vlaki. Konje bodo prepeljali v 1200 tovora, vagonih. Imenavonl boste dve komisiji, eaa ki bo pievaemala ki.nje v Neuviji in ena, ki tih bo prevela pri nas. Ža o^tnlo odškodnino se bo od Nemčije apiejel ali denar ali pa kasneje taka živina, ki bo odgovarjala nabira kiimatii nim razmer aru.
= Habsburška propaganda pri nns. Iz Maribora poročajo i Habsburška pro> paganda 66 v Avstriji vedno bolj širi zlasti jo podpirajo Karlisti, krščanski soeijalieti in velekapitalisti. Tudi med BOcijaJnimi dem ~> krati in komunisti je mnogo hahsbiii >kih pristašev. To jjI-banie &e je preneslo tuli k nam. Nemci si žole ne same vs posta vito v starih mej ob Dravi, take, da bi pripadel Maribor zopet k Avstrijii marveč tudi vse Ozemlje do Pragerskega. Klerikalni kmetje, tudi slovenski, so za vsposta-vitev Haeeburgoveev. Tukajšnji socijalni demokrati in Nemci so za priklenitev k avstrijski republiki, niso pa baš nasprotni imvratku Habsbnrz<:* • >v\ Potrebno bi bilo, da na&a vlada energično poseže vmes in da prenapetim Karlovim prijateljem pove, da mora hiti enkrat za vselej konec sličnim avanturam, kakor jih je vprizoril Karol za Veliko noč v Budimpešti
=: Odredbe proti kolonistom. Minister za notranja stvari Praško vič je zopet izdal najstrožje povelje upravnim oblastvom, da morajo proti komunistom nastopati točno v zmislu izdanih odredb. Zadnji Čas so zdi, da so polici j-ske oblasti popustilo napram komunistični akc!^!.
= Ekshumacija trupel e>hoalo\aft-kih legijor>srj«»v na Ben*9"c©m. V Oo-neglianu so 12. t. m. na slovesen način izkopali 41 trupel čehoslovaskih legi-jonarjev, ki so padli svoj čas v bojih ob Pilavi Avstrijcem v roke ter so bili radi veleizdaje usmroeiii. Vsi ti junaki so ležali v greben z vrvjo okoli vratu, na hrbtu so Imsli z žico zvezane roke. Na kolodvor so pri pel rali trupla ob navzočnosti zastopnikov voja&kih in civilnih oblasti ter tipočsrlave mnoric*. čehoslovaški stotnik Buda je imel primeren najrovor. Častno službo ko vršili štirje vojaški oddelki. Trupla so v cinka stih in potem lesenih krstna spravljena v železniškem vozu. ki jih popelie v oehoslov8sko domovino. Slavnostni poerreb Ko 21. t. m,
= Škofovska konferenca v Zagrebu. Kakor poročajo iz Zagreba, bodo imeli tam 26. t. m. jugoslovenski katoliški škofje konferenco, ki Re bo pešala baje samo s cerkvenimi vprašanji.
= fisjasfiHJlei' Dalsaaei}a. Split 15. aprila, čet^rav je določen da se ima pričeti izpraznitev druge cone. to je BibenJka in Benkovca dne 20. aprila, se doznava, da nameravajo Italijani sa> vleči ta rok s tem, da bodo zahtevali, da se popre! Izvede konvrncija plede pra^Tiih in administrativnih vnraSanj v zvozi z odcepitvijo Zadra od o?tale Dalmacije. Rede j £e vrše med Rimom in Beogradom tozadevna pogajanja.
— Preprečena stavka. V TuSinHh so poizkusili rndbr]! pričeti stavko. Kc'ovod^e so posamrli in do stavke ni prifclo. Premogovnik v Tusincih je zasebna Iaptnina,
k Prihod italijanskih cel©£ratov V Beoficrad. Beograd. 15. aprila. Italijanski delegati za Bklenanjf trgovinsko rHisrodbe so snoči do-M v Beoprrad. Na kolodvoru jih je sprejel dr. Milan Todoroviž kot odposlanec ministrstva »a trgovine in Industrijo. Načelnik ltallfanake delegacije g. T^icioH Je načelnik trgovskega oddelka v italijanskem trgovinskem ministrstvtL
2= fTardi^ar o Reki. Novi predsednik Zedinjenih držav je izjavil deputaciji amer. Hrvatov, ila se v vprašanju Reike ne strinja z italitansfftfm «ta»i-šrem in da je Reka v Sle d svojega, gospod *»rske/ra poBeSafa brezdvomlio cfel Jn^roslavi}«.
~ Zalft>r»\i kandidAut za rimsld parlajneet. V Zadru kandidira Ginlit-pjeve stranka dr. Krckieha, bivšeg-a poslanca v dalmatinskem deželnem zboru, za italijanski parlament. Fašisti eo odklonili kandida-turo D' Annun-lija.
= Demon8trar7le v Znnru. V sredo 13. t. m. so v Žadru Javno demonstrirali proti s/vakuaciji Dalmacije. Trgovine in kavarne so bile zaprte, zastave so bilo spuščene na pol droga*
=3 K volilnemu gibanju v Pri morju. Zelo živahno je volilno gibanje na italijanski strani pa tudi na jugoslovenski. V Trstu se je konstituiral narodni blok, katerega glavni del so fašisti. Slednji so imeli znova veliko zborovanje, na katerem so se zakleli, da se morajo pri volitvah uresničiti vsi njihovi nameni, vsebujoči narodne interese ob Adriji. Zlasti živahno delovanje razvijajo fašisti po Istri. Iz Pule hodijo dan na dan v vasi, istrski narodni blok hoče potisniti Jugoslo vene 61 sto v stran in prodreti pri volitvah. Na shodu v Puli so govorniki izvajali, da po shodu pol. društva >Edinosti< bo brez dvoma velik dotok hrvatskih vo-llloev na volišče, do čim se je ie mislilo, da se hrvatska stranka sploh na udeleži volitev. Faiisti zborujejo dan na dan in kujejo nove naklepe proti Jugoslovenom, Z jugoslovanske strani pa se poroča, da sa je vrsll v Herpeljnh Sfstnnek odposlancev volilnih odborov U Istre. Udeležen je bila velika in ka-
zal« se je Jako zanimanje za volilni boj.
Dosegel se je popoln sporazum in ude-leiniki to t,a razah polni navdušenja za odločno dale.
B5 A v »trija v ati*kaL. Zniz*^*? do-hodniii-kdga davka je tik leni 1 avstrijski narodni svet na pritisk socijalnih demokratov. Vsi dohodki do letnih 600.1*jo K se bistveno nižje obdavčilo ter st* dohodki iz nadur 6pioh ne obdavčijo. Zato jo nastala vladna kriza. Ker 60 je tudi Izdatek za državne nv me^denea izdatno sjviaal, je državni Ue-fieil ofci man. Kruh ae bo moral od 9 K podražiti na 60 K, u'di >ArU. Zt*.4 Krščanska gocijaJne vlada tse h<jče baje za to čim preje umakniti ter prepustiti vladni voz zopet socijalistom,
— Avstrija ima 12 milijain novih izdatkov, ker je plače in prejemke dr žavnih nastavljencev   radikalno pre-osnovala. Namesto cinovnih razredov eo uvede vpoetevanje fak Učnega č
in v praksi izkazane spodobnosti, čim naj Avstrija to nove troške pokrije y r !.i minister je naznanil, da 86 drža\iii pfiapevkl za, znižanje cen ukinejo, s tem bo draginja še vi^ja. Tali ii na železnicah se znova poviši o, s čimer ?e tovomina podraii, a s tem podraži tudi blago. >Neue freio Pree-tec zahteva, naj se število Javnih na-meAčoncev Izdatno skrči in uradovanje uredi preprosteje. Ce ima Velika Britanija le okoli 365.000 javnih neasaV ŠČeneev, je za Avstrijo četrtina milijo-na državnih naetavljencev mnogo p rove*
se Proti nemškim komunistom. Iz Beroljna poročale, da je izdala vlada stroge odredio proti nemškim komunistom. Vlada je prepovedala nadali no izhajanje komunističnega dnevnika >Rote Fahnec, ki je ostro napadal izjemna sodišča, pred katerimi se morajo zagovarjati komunistični agitatorji. Vlada je zasegla tiskarno in tiskarske stroje. V okolici TViesbadcna so našli 50 kg dinamita* ki je bil namenjen sa atentat na francosko vojno sodišče,
sa Za CTiižanie vojaškega proračuna v vseh držr.vali. Mednarodni parla-mentamični svet je imel 12. t. m. v Ženevi sejo. Svet ie odobril resolucijo, v kateri se narodne skupino naprošajo, naj delujejo pri svoiih vladah za rati-fika-rijo et. germainske pogodbe, cL* se zniža vojaški proračun. Na prošnjo švedske skupine je svet sklenil, da skliče prihodnjo sejo med narod, parla-mentarične unije na 17^ 18. in 19. av-gu.ta v Stockbolm.
— Evropa pred novo katastrofo. Pariški dopisnik >Westminster Ga-zette<, ki je najbrž neki bivši minister, je poslal svojemu listu dopis, ki je močno razburil londonske politične kroga. Dopisnik piše med drugimi Odkar je Lloyd George pristal na zahteve o sankciji proti Nemčiji, sledi Anglija popolnoma Franciji. Ako Nemčija izplača vse, kar se od nje zahteva, potem bo dobro, drugače ni sile na svetu, ki bi preprečila novo katastrofo Evrope. Nemčija pošilja antanti noto, za noto, ki žali francosko občutljivost — >Intransigeentc pa pravi. da v teh notah obtožujejo Nemci Francoze, da so leni in nesposobni, da obnovili porušene pokrajine. »Oorriere della Sera« pa poroča iz Berlin a, da namerava Poljska vkorakati v Bleerjo* kar je povzročilo veliko vznemirjenje v Nemčiji. »Times< pa poroča iz Nevvorka, da bo predsednik Harding sklical konferenco zastopni-
kov Francije, Anglije, Italije, Japonske in Nemčije. Antantni politiki misll-jo, da hočo ilarding 6 to kouieion^ preproditi novo katastrofo v Kvropi.
zn *G»em - oeem«.    Tako se imenuje Japonski pomorski   program, ki obsega osem dre p dno to«' in osem bojnih laižark. Ta program se izvrši do M 1327. Tako bo imela, J^ponsiUi v t leto 8 čredno to v s skupno tonaio -^6 tisoč ton in 8 bojnih kriaark v akupui teti 210.000 ton, SO lahkih križark, torpedovk in 80 podi.. —i'c. Japonska je sedaj glede pomorske wc& na tretjem mostu, hrej>eni pa po enakosti s Anglijo in Zjodinjenirm drSavand.
— Volilni oklic tlsHjsseliS iibercl-no - demotvraeike stranke. Italijanska liberalno - demokratka stranka v r natu je razposLala   za   volitve širok oklic, v katerem po raznih izvajanjih o sedanjem položaju v državi po\V;\rja: Ne gre danes  &mO za to. kakor ob drn> gib psjilikaU,   a se vzdrži ali Upodbije kaka vlada i li kak politični program, Sedaj je konec borbe mnogo višje postavljen;   Gre za to, da se bori a to za red proti anarhiji, za zakon proti razbrzdani samovolji, za državno avto, t-teto proti onim, ki jej boosfo hmodko* pati tla in jo strmoglaviti Lai in i miši ji j a imata vedno lo kratka nje in nasilje fee ni oetvarilo nikdar nič trajnega in plodovitcga, Parola dbaev-nega reda za našo bodočo Li*ito n biti: Evolucija proti revohaciJL Širnega tenorja se bodo drža1- v volilnih oklicih pajbrie tudi drug* nalittično strnoke. Ta čas pa gred > nar silja s strani  taftistov, kakor  tu 11 j strani   aoeijalistov svoj - pot dalje (a vse kaže, da jih ne ustavijo ne v lilni oklici pa tudi ne volitve same. Ml ma, da se bo socljalietieni c Ipor izdetno uveljavil pri volitn      pa či senatorji se tako kličejo po   avoln Iji proti revoluciji.
ss Posestvo mir   ; . Gcro. i aa-ni list >Svoboda< v Brni Jo \ts11 10. t m. v ftesk- m Tetina i nifeetačisi shod kmetovalcev 7 TeMnskega, na katerem se je bi lo, da se ima veliko posestvo * nadvojvode   Friderika razdeliti poljedelsko ljudstvo.
s? Veliki pogromi na £ide na Madžarskem so se lavrilli 1 : svi po raznih mestih in vaseh, kaJcor izroča >Sk>v. Vychod<. Fogrome jo vo< društvo vzbujajočih se Madžarov. Mnogo Zidov je bilo Izgnanih.
ss 8rediSČe ru* :ih socijalisti^nih revo^nedjonarjev Je Praga, kakor Lz\ a-ja >Politiken< v članku >0 ruski ^rni-graciji«. V Pragi ae izdaja nihov glavni list >Voija Rosiji< in velika aknpina voditeljev iz dobe Kereuskega biva v Pragi, najznanejM med njimi je Mimor, bi vsi župan v Moskvi. V 0e slovaški republiki ae nahaja sedaj .r>700 ruskih beguncev.
ss Maksim Oerkij za rusko inteligenco. Češki listi poročajo, da je Maksim Gorkij izdal oklic, v katerem prosi nujno za pomoč trpeči ruski tnj gencL Na Finskem se Je nabralo Jako mnogo darov v Živilih ali ruska, vlada doslej fee ni dovolila, da bi ae ta ti,-rlla pripeljala na Rusko.
es Pregled svetovne žurnalistike. Mednarodna razstava časopisov iz vseh delov sveta se otvori dne 10. eepter t. L v občinskem domu v Pragi. Ta mir-stava je v zvezi % 25Jetno proslavo zveze čehoslovaškega knjigoti'atva v Pragi.
«im ssffl konsflfuanfs«
Patriotski Davidovičcv
—d Beograd, 15. aprila. Danas* njo sejo ustavotvorne skupščine je otvoril predsednik dr. Ribar ob 9.30. Nadaljevala se je splošna de* bata o ustavi. Besedo je povzel predsednik demokratskega kluba Ljuba Davidovič, ki je izvajal: »Naš narod se je trdo boril, ali ni opešal. Bratje po krvi in čustvih ter nacijonalnih idealih so postali tudi bratje po trpljenju in mučeni* štvu. Združeni napori vsega naroda so do vedli do ujedinjenja.« Go* spod Davidovič se spominja na to naše bližnje preteklosti, posebno naglasa delovanje brvatskin In slo* venskih bratov. »S pieteto in naci* jonalnim ponosom se morama spo« minjati,« je rekel Davidovič, »vite* &ke smrti naših junakov Zrinjske* ga in Frankopana (klici: Slava ji« ma!), našega zaslužnega dr. Kreka fklici: Slava mu!) in Strossmaverja (klici: Slava mul). Ves narod mora biti hvaležen krajem, ki so rodili in vzgojili take može. Mi Strmadinci smo dolžni tem možem in vsem njihovim sorojnkom našo iskreno hvaležnost.« G. Davidovič preide nato na ustavo samo in naglaSa, da je treba sedaj poaabiti vse žalit* ve in knvice med seboi, ker priča* kuje naša država ustave. (Odobra* vanje). Izjavlja, da bodo on in nje* govi tovariši glasovaili sa načrt ustave in ugotavlja, da so on in nje* govi tovariši vedno delovali za spo* razum glede ustave. Pravi, da je njegova stranka sprejela načrt ustave, ker upa, da bo ta ustava podpirala zdravi razvoj na5e seda« nje družbe. »Zavedamo se,« pravi g. Davidoviča dalje, »da kot bratje gradimo skupno nišo. Vsak izmed brstov mora v tej hiM na i ti varno pribežališče.   Prva nasa skrb mora
govor. — Slava velikim Jugoslovenorat — Za Jugoslavijo!
biti ta, da se neha nezadovoljstvo v državi.« — Nato v kratkih bese* dr.h govori o glavnih idejah ust j ve in trdi, da obstoja poleg tega, da ic zajamčena državljanska svobo J a, že druga močnejša garancija in ta je, čuječa zavest državljanov. ( voreč o notranji ureditvi naSc 1 zave se ozre na razna stališča, ki jih zavzemajo stranke, in pravi: »Hočemo široko dekoncentracijo, hočemo, da bi Imela vsaka oblast svojo samoupravno skupščino in da more vsaka oblast voliti svoje pred* stavnike in izvrševalne organe za odloke samoupravnega telesa. Vsi se strinjamo v tem, kaj je država. Vsi pravijo, da so za eno državo. Radie hoče republiko, v katero bi eventualno vstopili tudi Bolgari, mi pa hočemo Jugoslavijo. Dn zopet hočejo federativno drŽavo, tretji pa take avtonomije, ki bi me* jile že na neodvisnost. Hočemo enostavno državo z enim vladarjem in eno zakonodajno skupščino tn odgovorno vlado. Nobena ideja ni tako hitro prevzela vseh slojev na* roda, kakor idaja narodnega ujedi* njenja. Kakšno korist bi imela naša država od najboljših zakonov, če bi se ti zakoni ne vršili? Enako tu* di država ne more imeti koristi od najširših avtonomij, če se te no spravijo v prakso. Mi smo proti vsem osebnim privilegijem in proti vsem pokrajinskim privilegiiera, smo za enakost vseh pravic In noli* nosti. Sedaj se gradi zelo lepa agradba, ki mora niti hram pravice in svobode.«
Po govoru g. Davidoviča je do* bil beaedo republikanec Ivan G(<>* novic. Precej v začetku govora prizna, da je njegovo stališče po pa* thotičnem   aovoru   g, Davidoviča
precej težko.   Republikanci so 2a
integralno, nacijonalno in državno edinstvo. Govoreč o ustavi ugotav* lja, da je velika razlika med izja* vami in poročili dr. Laze Markoviča in ministra Trifkoviča. Trdi, da ta načrt ustave ni bi! sporazumno se* stavljen z vsemi strankami in pri* zna, da so sicer prišle v ustavo mno^e nove naredbe, ki pa so se* kundarne narave, dočim so bistva* ne točke ostale neizpremenjeoe. Da, pri nekaterih institucjah se ni izpremenila niti ena črka. Nato razklada stališče svojega kluba glede načrta ustave. Demokratska ustava bi morala v prvem redu zh» jamčiti pravico državljanske svu« bode. V tej ustavi pa državljani niso zavarovani pred nasiljem uvr« sevalnih organov oblasti. Po drugi Strani mora ustava zagotoviti go*
spodarsko blagostanje državljanov. Siabejši se morajo zavarovati. Na* to, govori o členu 14. (člen o tisku) in protestira proti tem:i členu, po* sebno proti odstavku, ki govori o kolektivni odgovornosti. Ako se ta naredba sprejme, tedaj :)e bomo imeli svobode tiska. Sociialno*go* spodarski oddelek ustave je po nje* govem mnenju koncesija, katero je vlada dala opoziciji. To ni tisto, kar se je zahtevalo. Misli, da bi bilo treba določiti natančne meje vele* posestev in da bi bilo treba zavaro* vati gospodarsko slabele. Po dol* j4em kritiziranju končuje, da je tre* ba, da odgovarja ta ustava duhu časa in stvarnim potrebam naroda. Izjavlja, da bo glasoval proti njej. Predsednik prekine nato sejo ob enajstih. Seia se je nadaljevala po* poldne ob šestnajstih.
Tetef DnsbK In brzojavko poraUIa.
Iz dežele anarhije.
Bitka v Livornu. — Spopadi med   fašisti in komunisti brez konca in kraja. — Akcija za zaposlenje invalidov se nadaljuje.
— Livorno. 15. aprila. Fašisti so zažgali delavski dom, na kar so socijalisti proglasili splošni štrajk. Tudi v Pisi fe štrajk radi umira učitelja Carnea. Včeraj je bila v Li* vornu velika bitka med fašisti in komunisti. Po ulicah pretc
Ijanje, z oken padajo kamni, ope* ke in druge reči, strelja se seveda tudi. Prišla je vojaška pomoč. Tri ure je trajala bitka. Sedež republi* kanske stranke je bil razbit, vse so razmetali in uničili. Več mrtvih in ranjenih.
— Firenze, 15. aprila. V Časen* tinu so fašisti na več krajih razde* jali društvene domove socijalistov in komunistov, nekaj so jih rudi za* žgali. V Firenzi pa so fašisti udrli v razne društvene prostore komu* nistov ter jih opustošili. Tako je bilo na raznih drugih krajih. V Fi* nale Emiliji je prišlo do spopada med komunisti in fašisti. Slednji so zažgali delavski dom.
— Modena, 15. aprila. Na po* staji Carpi so fašisti krvavo prete* pli bivšega soc. poslanca Morgarija, Iz Ferrare in drugih krajev poročajo o neprestanih pobojih in o najdbah
novih ogromnih skladišč orožja in streliva,
— Rim, 15. aprila. Invalidi na*
dalj u jej o svojo pričeto akcijo. Že» lezniško ravnateljstvo je izdalo oklic, v katerem pravi, da je bilo sprejetih doslej v železniško službo 1500 invalidov poleg drugih, ki so v začasni službi. Invalidi zahtevajo, da se sprejme v železniško službo 5000 invalidov in odnuste vse go* spodične, razven vdov po vojakih, padlih v voinl, in takih, ki so re* potrebne službe, da morejo živeti. Invalidske straže stoje na vseh stra* neh ravnateljskega poslopja. Inva* lidi so potem zasedli transportno ministrstvo in zabranili uradnicam vhod v urade. Uradniki so na strani invalidov. Podtajnik trgovske mor« narice je obljubil deputaciii invali* dov, da jih sprejme v službo, koli* kor bo le mogoče.
— Bologna, 15. aprila. Oblasti so izgnale te dni osem madžarskih komunistov. Med njimi je tudi že* na Bele Kuna. Madžari so bili v stalnih stikih z italijanskimi komu* nistL
ČeSfcosiaoaSfea in nasilne odredbe proti nemBlL
—d Praga, 15. aprila. Dr. Beneš Je v odseku za zunanje zadeve Izjavil, da
Ie glede sankcij pričetkom maja pričakovati zelo važnih dogodaov. Mogoče je, da se skliče nova zavezniška konferenca, ki bo pričela Izvajati ukrepe, ki eo po Briandovi izjavi že pripravljeni. V tem trenotku jo nemogoče objaviti podrobnosti o teh ukrepih. Ker so v debati o dr. Beneževih izjavah nemški poslanci vporabili priliko, da so jeli pobijati stališče vlade, je opozoril dr. Beneš na to, da se vlada, ki skrbi za interese vse države, ne more oairaii na zahteve   enega dela
prebivalstva, ako te niso v skladu a zahtevami velike večine. Vlada smatra vprašanje nemških sankcij kot povsem gospodarsko, ne pa politično zadevo. Zunanji minister so v tem trenotku Se ne more končno vel javno izraziti o zadržanju češkoslovaške vlade v tem vprašanju. >No.< je izjavil dr. BeneS, >ko bo prišel čas odločitve, vlada ne bo sklepala, preden ne povpraša parlamenta in senata za svet.< Izjave ministra dr. Bene&a so bile vzete na znanje z 12 glasovi proti glasovom Nemcev in komunistov.
Za soobodo ffsfta.
— d Beograd, 13. aprila. Glav* no tajništvo jugoslovenskega No* vinarskega Udruženja je poslalo vsem političnim klubom resolucijo, ki je bila sprejeta na sarajevskem novinarskem kongresu glede člena 14, ki govori o svobodi tiska. Vče* raj se je o tej resoluciji razprav* ljalo v muslimanskem klubu, in vkijub temu, da je vlada sporočila strankam, ki so zastopane v vladi, da ne bo spremenila že sprejetih členov ustave, je muslimanski klub
na predlog poslanca Sahib Korku* ta sklenil, da se predloži ustavo* tvorni skupščini načrt tega člena, kakor je bil sprejet na novinar* skem kongresu v Sarajevu. Musli* manski klub je na svoji včerajšnji seji razpravljal še o nekaterih manjših stilističnih izpremembah nekaterih členov ustave. Nato sta se določila govornika za splošno debato o ustavi. Določena sta bila Sahib Korkut in Fehim Kurbcgo* vič.
Za poorafeli nietaiboo.
— d Pariz, 13. aprila. Franco* fika vlada je na prošnjo dr. Nanse* na, ki je dal iniciativo za načrt, da se odpravijo v domovino v Rusiji zadržani avstrijski, madžarski, poljski, romunski, češkoslovaški in jugoslovanski ujetniki, privolila v to, da se udeleži na tej človeko* ljubni akciji z vsoto 150.000 funtov šterlingov. Kot predujem je polo*
žila vsoto 15.000 funtov šterlingov. Vlada, ki se hoče držati svojih ob* veznosti, je predložila parlamentu zakonski načrt, v katerem se zah* teva, da se že dovolieni predujem odobri in da se državam Srednje Evrope dovolijo novi predujmi do vsote 100.000 funtov šterlingov (6 in pol milijona frankov) v gotovini ali v blagu.
nasilne odredbe proti ESemClil.
— d London, 14. aprila. V odgovoru na razne interpelacije je izjavil zastopnik vlade v spodnji zbornici, da se ni sklenil s Francijo noben sporazum glede nasilnih odredb za primer, če bi Nemčija do 1. maja ne izpolnila svojih obveznosti glede reparacijskega vprašanja.
— d Pariz, 15. aprila. Pod predsedstvom predsednika Milleranda so je danes v Palais Elvsee vršila konferenca, kateri so prisostvovali ministrski predsednik Briand in ministri Bar-thou, Doumer in Loucher, maršal Poch in Petain,   kakor   tudi   generali We1-
gand, Buart in Degourte. Razpravljalo se je o sedanem svetovnem položaju.
— d Pariz, 15. aprila. »Echo de Pariš« javlja^ da se je na današnji seji, ki ji je predsedoval predsednik Mil-lerand, razpravljalo o raznih vojaških načrtih zasedbe ruhrskega ozemlja, blokado mesta Hamburga in o gospodarskih represrJi ah, ki bi pomagale Franciji, da bi prišla na svoj račun. Nadalje se je govorilo o med zavezniški konferenci, katere se udeleži rudi Llovd Oeorge In ki bi se vršila pričetkom maja v Parizu.
ilaSI odnoSall z GrSfio.
Beograd. 14 aprila. Presblro poroča: Grški poslanik v Londonu Je poslal »Mornir.gpost« pismo, ki se glas*: »Sodeč po dopisu, ki Je bil nedavno objavljen v »Morningpostl« pod naslovom »Balkanska volna«. se ml zdi. da VaS dopNnik v Peo-gradu ne razume, to Je ne pozna pravth čustev Srbile giede njenih odnoSajev napram Grški Moj stari prijatelj Ceda Mijatovič, Man srbski diplomat Vam Is lepo m jasno
predstavil In opisa! nepoučenoet Vašega dopisnika o balkanskem vprašanju. Jaz sem bil vodno mnenja, da fe edino Jamstvo čvrstemu In sigurnemu miru prijateljska kooperacija Srbije In OrSke. Ako pravi Va5 dopisnik, da »srbsko-grška zveza mrtva In da noče SrbUa prevzeti nobenih obveznosti, ki bi se mogle iz nle pojaviti«, kaže samo. da prav nič ne razume položaja na Balkanu. Sttl so prepričani kakor pravi dopisnik, da
bf Solun le danes ne bil grtko pristanišča, ako bi Grška ne vstopila v vojno. To je kontradikcija, ker se m delalo nobenega vpraSanja glede Soluna in ker so velike Kile dala formelno jamstvo za griko suvere-tost nad Solunom Srbiji so zajamčene pravice svobodnega transi ta njenega bla.^a preko Soluna Želel hi samo, da tl.ulaste, da sem prejel brzoiavko od uraJncga tiskovnega urada v Atenah ki pravi: »Ker ie be-ogiad ki dopisnik »Morninup^tč« poročal o srbsko-boigarskem zbližanju. ki je naperjeno proti Grški, je g Balugžič, srbski poslanik v Atenah podal nastopno izjave: Jaz
sem Istotako filtal brzojavko dopisnika »Alorningposte« lz Beograda ter se čudini zaključkom, ki jili je angleški časnikar na-vedoJ glede položaja na Balkanu. Vso St> i smatram za delo b.euposeinega lmi ,n:a, ki Je bržčas priset lz Sofije, ker sem kr :ov, da bi moja vlada nikdar ne mislila na 1 sovražno akcijo proti Grški in najmanj na zvezo z Bolgarsko Ker se zdi. da so te ten-denčne vesti razširjene na vse strari!, itn dobil navedla, naj dementlram vse vesti o mobilizaciji Srbijo in sovražni smeri proti Grški«
Rimska feonfgr2£czi
— d Rim. 15. aprila. (Štefani) Kralj je včeraj udeležencem konference nasled.su enih d 2av na čast ori-redU svečan dine, katerega so se ude-
ležili vsi voditelji in člani DOaameznih delegacij, zunanji minister grof Sfor/a, državni podtajnik Di Saluzzo in več drugih odl:čr;Jakov.
fi^rSJia lo en-;
— d Parir, 15. aprila. »Chicatro Tribune« javlja lz VVashingtona: Vladni krogi smatrajo kot pogoj za to. da se ratificirajo neki deli versailleskc mirovne pogodbe, da zavezniki priznajo ameriško stulišče v vprašanju mandatov. Će zavezniki ugodijo amerikanskim željam, bodo s tem omogočili Ze-dinjenim državam, da ^e bodo te neposredno obrnile na Nemčijo z zahtevo, naj poravna svoje reparacitske obvez-
nosti in s tem pridružile stališču zm nikov. Ameriška vlada bi v tem primeru odposlala svo e zastopnike v re-paraciisko komisijo, kier bi se skupno z ameriškimi strokovnjaki razpravlja« lo o pbčilnl zmožnost: Nemčije in o plačilnih moda:ttetah. Da'jc bi v tem primeru Zedinjene države pomagidc Evropi pri nleni vzpostavitvi. tudi bi ameriške čete še nadalje oct:ile ob Renu.
—d Dunaj, 15. aprila, Na seji Narodnega sveta so velenemSd poslanci dr. Dir.cbofer, dr. Waber, dr. Straf-ner, dr. Frank In tovariš! predložili nu"no   interpelacijo   glede demarše
francoskega poslanika zaradi rovarenja za priklopitev k nemški državi in gtede prernjc, da se ustavi pomožna akcija za Avstrijo.
—d London, 14. aprila. Na dopoldanski konferenci je Ooesling izjavil v imenu prometnih de^nvjev, da mislijo ti, da morajo podpirati rudarje, ker vlada podpira lastnike rudnikov in ni dovolj nepristranska. Rudarji so se strinjali z znižanjem mozd za dva šilinga na dan. Ako bi ta.stniki rudnikov zmagali, bi rudarji pripravili drug konflikt V imenu železničarjev ie izdavil Thomas. da železničarji podpirajo rudarje, ker smatrata sporno vprašanje za čisto industrijsko. Lloyd George |e Izjavil, da vlada nikakor ne podpira rudniških lastnikov in da ne odobrava mezd. ponuđenih po lastnikih rudnikov. Pogađanja bi se zopet pričela, kakor hitro bi rudarji z lastniki rudnikov hoteli obravnavati o mezdah.
— d London, 15. aprila. Zveza strojnikov v napravah za proizvajanje
električne sile je sklenila, da se ne bo
udeležila stavke. Nieni član! kakor tudi žele?:ni5ki nameščenci in nameščenci cestne železnice bodo delali kakor običajno, ne bodo pa nadomeščali nobenega stavkajočega in ne bodo dali na razpolago nobenega prostovoljne .ca delavca.
— d London, 15. aprila. Prometno ministrstvo Je odredilo, da morajo vsi lastniki kon: In transportnih sredstev v primeru rekvizicije dati konje in prometna sredstva na razpolago krajnim zastopnikom ministrstva.
London, 15. aprila. (16-45 popoldne.) Thomas je naznanil, da jo eUvka, ki je bila določena na nocoj, preklicana.
Grško - farSlza oojna.
— d Atene, 14. aprila. Uradno poročilo o vojaškem položaju z dne 12. t. m.: Na severni fronti je položaj neiz-premenjen. Na jugu so naši oddelki severno od Banaza odbili vse sovražne
Z oseh bonšso sneta.
napade. Naše čete so Izvršile protinapad in so pregnale sovražnika. Odbili smo sovražni napad pri Tsiviinu, pri Čemer smo ujeli 15 sovražnikov.
— d Bukarešta, 15. aprila. (Brezžično) Oblasti so na Sedmograskem prišle na sled madžarski zaroti. 81 oseb so zaprli. Pri mnogih aretirancih so našli komunistične letake, ki so bdi tiskani v Budimpešti.
— d Pariz, 15. aprila. Na Španskem socialističnem kongresu se je koncem zelo viharne seje sklenilo, da se Španski socialisti ne priključijo k tretji internacionalk Radikalni elemen-
ti so nato izstopili iz stranke.
— d Dunaj, 15. aprila. Odsek za vojsko je danes sklenil ugoditi zavezniški zahtevi po izpremembi bramb-nega zakona do 15. aprila in je v ta namen sestavil poseben pododsek. ki bo to nalogo izvedel.
Lina. 15. aprila. Od poldneva naprej v mestu in okolici neprestano sneži. Sadno drevje, ki je bilo vee v cvetju, je poškodovano.
Iz naša kraSSzufsis-
— Grof Karolvi hoče ostati v . ski upravi. Večje število carinskih Splitu in dovršiti tam svoje memo* uslužbencev bo vsled raznih pogreškov are. Tako je izjavil županu dr. Tar*   odpuščeno,   stari   carinski uslužbenci
tagliji, ko ga je posetil. Karolvi stanuje v penzijonu »Split«.
— Železniška policija. S l. majem se uvede v vsej državi železniška policija in sicer na vseh železniških in parobrodnih progah. Organizacija službe je Že popolnoma Izvedena in urejena. Glavna naloga železniške policije bo izsledovanje vohunov, provo-katerjev in protidriavnih elementov.
— Iz carinske uprave. Iz Beograda poročajo, da se bodo izvršile te dni velike personalne spremembe v carin-
pa bodo upokojeni.
— Lekarne — prosta obrt V ministrstvu za narodno zdravje izdclu-jc:o naredbo, na podlagi katere bodo lekarne prosta obrt pod vodstvom in nadzorstvom diplomiranih farmacevtov.
— Promet med Dunajem in Beogradom. Po^njanja za direkten promet m«*l Dunajem in Beogradom so se končala ugodno. Prihodnji mesec ee bržkone io zaone redna parobrodna plovba mod obema mestoma.
— Italijanizaciio Primorja hoče italijanska vlada ivospeševati z vsemi danimi sredstvi. To eo isrvodeli jugoslovenski škofje v Kimu povodom ureditve vprašanja bogosiužnega jezika in to tulj naznanjajo v evojem poročilu. Vlada u?tanovi italijanske šole povpod. kjer dobi )e par t italijanetvom pimp.v tizirajorMh ljudi. In tako počasi odpadejo ol'Poječe jugoo.lovenske šole, ki se nadomeste b italijanskimi. Tako sklepajo v Rimu, vprašanje pa je, kaj poreče na to jugoslovenski narod, ki se ne bo dal kar tako na kratko potujMti po načrtu italijanskih nacjjonalistov!
— Na Tolmin obračajo Italijani posebno pozornost. Italijanski časopisi pridno prinašajo dopise ix Tolmina. >Piccolo< poroča, da je v tolminskem županstvu okoli 1200 voiilcev in med temi 25 Italijanov. Ti pa bodo volili v svojih starih okrožjih. Glede Slovencev pravi, da ni nikakega poaphnepa volilnega pihanja pa da ga tudi ni treba, ker bodo vsi italijanski Slovenci tako volili, kakor hoče dekan Roječ, kateri ni hotel peti Te Deuma na dan aneksijske proslave. No, potom bodo ie prav volili.
— Ladjedelnic«  pri Markn in delavnice pri sv. Anrlrejn v Trsta   so | pričele včeraj zopet obratovati. Delo Je počivalo po požaru 14 dni. Sedaj je dosežen sporazum med podjetjem in de-
lavci. V delavnice so sprejeti vsi delavci, v ladjedelnico pa za sedaj okoli 750; oetnli pridejo kmalu na vrsto.
— Is£rnni so bili doslej v Istri župniki: v Lovranu. Filipa^u. Zminju pri Pazinu, v Vodnianu in Sv. Nedelji pri Labin ju. Tržaški in porečki skof Se nista storila nobenega koraka proti izffaninnju iusr'>ploven?kfh duhovnikov. Tržaškega Dartolomasija je >Slovenec< celo pohvalil, da je pravice« gospod in da Ščiti jugoslovanske duhovnik©I
— Zborovanje slovenskih zaupnikov iz vseh sodnih okrajev na Goriškem 6e je vršilo v Gorici. Na sestanku se je ustanovil ceutrnlni volilni odbor za goriško volilno okrožje. V6aka ob-?lna mora imeti svof volilni odbor 3—5 članov. Vel volilci pe momfo n'lelHFIti volitev. Razpravljalo se je obširno o vseh prinravnh za volitev in tudi o kandidatih. V kandidatni listi mornjo biti zastopniki vsega našega jugoshv venskega naroda. Sodi ee, da tudi večina na^ih koTmini&tov bo crlasovala za na^o kandidatno listo. T'sodepolno bi bilo za slovenske komunlstA, ako so izločijo iz narodnega telesa.
— Jnaroo^ovrnMke. trr°vee in obrtnike t Istri IzgBnjnjo fa&isti kar po vrsti. Od krnja do krnja hodijo pa zahtevajo od njih, da morajo pred volitvami zapustiti Istro in oditi, kamor pad hočejo. To jo vee nego Jtsarbaoks^
da tako postopajo z ,ru-oslovsni! Pa* potepa£kik £»>.*■ podi-.'cv bi rado >očistv> lo< Istro, trJko da bi petam s preostalim ljudstvom delali. Kar bi hoteli, in italijanska oblast se ne zgane. Toref odobrava izgon Jugoslovent z njegova jugoslovanske gTude! Zi voiit%*e je vse dovoljeno. Geslo Italijanov |e; &o^| Jugot-loven v Rim! -,-—--—-
Sla\ko Pleme!.1, tržni sadzoralk:
fVi2kr . b tnssni đrzsmii.
Na iaaaiajo krizo v mosri aprov!zaeU j* sem v »Si;»v. Narodu« ter potom tržnih ji -roCil v vs-.fi dniRili CaSOPiSfll pred več mc-eci nujno oporarjaj, pa nisem na« A pravega raztraievmaja, ker se Je smatralo vsaj dolorra moie navedbe kot pesi-•Ti-'ične Ker je r^ez odloCeeCS sodelovanj vlada vsaka radikalna odpomec lzklju-Sena, smo zurr.vdill za uspeSno akcijo ugodne ča^e. l^sla Je IS fehrva^Ja 1921 ministrski r.arcd^a pred katero stil potom časopisa tako odN^čno svaril, ki je carino rta Izvoz mesa za 5'">% calžaJa In dovolila ie povrhu bevoi v'Ive klavno Itvtos nad 500 kg, lir ie bilo popre'? zaoranjeno. po enako znižani carini. Ka) ta navedba pome-* nja. Is pri nzs raztrmelo zelo malo ljudi, širša javnost ia časopise tudi gospodar-i »ortj ntirano« N sadove na kratko be-fHo ln deloma celo s pripombo, da carina ni faV.o zn'?3na. kakor se Jo hoče na«.li« .m. Na^e državno gospodu tstvo hodi do-i •dedno na enkrat započeti napa^rl po<t Prehod lz vojnega v mirovno gospodarstvo se Je pri na«; Izvrši! In <^e Ia Vrti v Izredno nezdravem hitrem tempu. Nenadoma pro-glassna svobodna tifortea je hila edea ^avnfh vzrokov nastale sline draginje fn je odmrla nam vsem d«'-bro .mani vleSpc-kalaci]l prosto not. W 'e lala na vse! črti popolne uspehe. Vsled nastala sp'o^n^ d'nslnje fe pr^'a d'-fa^ tama v ka'amt-f?ta Splošni Izre':: »državna de'a sama Jasrln'o«, rti torej brez podlace. Ker Jo na^a država ikozj In skoz! asrama. se bo Irvajala pri nas aurama ei>spodar«;ka politika,, toda pričakoval] bi da se bo vtSU razvoj na*e gospodarska po'lttke polagoma, se lzo^p*Ml Iz radlkalnfh operacij Izv!-rajočlh kriz ter vsaj delotna upošteval na-5ojra konzumenta In ga ne sf 111 v neprestana mezdna gibanja. Kolikor mogoča svoboden Izvoz živino Je bila zahteva kmetijskih zastopnikov naSeca naroda m fel! so z dovohrvlio Izvoza klavne živino ln i znižanjem carlr.e 19. februarja 1921 popol* ne uspehe Ti uspehi pa že danea kaielo, da so bili preradikalno zamišljeni, ker to povzročili težko krizo na našem domačem trsu, kl se jzroz! razviti v mezdno gibanja, na drugI strani pa že danes lahko trdimo, da je ogrožena žlvtrioreja Slovenije. Sled-no se bo pokazlo te mnogo bolj, ako se bo izvoz vrši! ▼ danalnjem tempu nadalje. Pantastl'no visoke cene zvabijo naiega kmetovalca do prodaje vso dobre klavna živine, tako* da se je re^uo bati pouianj« kanja delavne žlvtue po deželi. Na oa&ih sejmih vsepovsod prinianjkujo dobro kiavne Živine, kar se bo v bodoče pokazalo se vse boij. Forsiran Lzvoz žive klavno £1-vine ra Slovenijo na noben način ni prikladen, jo celo Škodljiv tor nam lomijo izredno mnogo dohodkov. Za Slovenijo edino prikladen Jo izvoz mesa po različnim trgovskim položajem prilagođeni carini In ako ozirt na domači trg vsaj doloma pripuste, tudi carine prost izvoz me*a, ako to zantova tuja konkurenca na na_setn zuna-njum trgu. Radikalna enostranska gospodarska politika je pa danes io nedopustna ln neracijonalna. ker Izliva na drugi tuani najodločnejil upor in protiukrepe ln po nepotrebnom razburja javno mnenjo ter ruil zaupanje do vlado.
Izvoz živino iz Slovenijo v danaJnjl obliki jo za našo kmetijstvo silno nevaren eksporlmen^, za nas trg pa naravnost katastrofa, kl £e daleko ni končana, ako no bo krepke odpomcčL
Naša Javnost st predstavlja ureditev mesnih cen kot Izredno lahko stvar, samo ko bi to mestne občine hotelo storiti, pri tem pa ne pomisli na številna nepremagljive ovire, % katerimi se ima boriti naj celokupni trg v pričo enostransko državne gospodarske politike. Vsa sredstva ki Jih more po-abiti mestna občina sama so malo učinkovita ln navneino dvorezen noi Ste-« vilna pogajanja v tem vprašanja so Jasno pokazala velike težkoče samopomoči f tet izkazale, da je ključ do reSltvo problema v rokah naše centralne vlade, od katere Imamo vso pravico zahtevati Ščitenje vseh slojev ln previdno gospodarsko podtika Kar je pa možno storiti v varstvo našega trga, ptedvsem proti brezvestni Spekulaciji nekaterih nasjlh firm se mora brezobzirno Izvrševati.
V teku so akcije, ki obetalo nekaj uspeha, vsaj za oskrbo revnejših slojev. Da smo bili prisiljeni na ljubljanskem trgu uvesti začasno prosto trgovanje z fovellm mesom, jo vzrok ta. da se Jo moralo prenehati dovajanje nrJ<' ibŠOga mesa In celo mesa sumljivega Izvora ter različno manipulacije z kostmi, e'avan.1 Itd., ker Jo bil nakup dobrega blaga izključen. Z mesom slabe kvalitete pa je stranka tudi po znižani cera mnogo b >lj ogoljufana kot a dražjim a prvovrstnim mesom.
V 87. ItovtlkJ »Juira« označeni nplivt raznih tržnih sezon v danem polo.'alu ne prideio prav nič v poStav, kt\r dominira Izvoz tako n očno nad vsem normalnim trgovanjem, da edini ustvaria konjimktuio. Pmtl temo pa mestna občina sama brer odločne podpore vlad* no more ničesar ukreniti. Mestna občina lahko prcdpK© nizke cene, posledica bo pa ta. da bo trg p-aren ali pa založen pičlo s slabim blagim brez vrednosti Traine Izgube pa so za malega i . skraino nevarna stvar, l/bil! bi gospodarsko naloga BialsgS mesarskega obrtnika, podplrar! pa na vsi črti velespekn'acijo In JI dajali monopol v KM   Bilo bi zelo korbuio ako bi SS Pd
4. stran.
SLOVfcJNSKT NAROD*, dne 17. aprila is*2i
ue. ?!ev.
taa malo bližje ozledalo kako se danes trguje z živino in spoznalo potem faktični položaj,   ter malo manj  teoretiziralo, ker
—d Beograd, 12. aprila. Po podatkih, zbranih v finančnem ministrstvu, maša jo vsi dohodki pošt v kraljevini komaj 40 milijonov dinarjev, docim so izdatki, v katerih pa niso vračunane draginjske doklade za poštno oeobje, dvakrat večji. Ker ae Je tudi materijal V tem letu podražil, bi se v tem letu pokazal še mnogo večji deficit. Zate Je poštno ministrstvo sklenilo, da od 1. maja t 1. zviša pristojbine na vse vrste postne službe za notranji promet, kakor sledi: Za pisma v lokalnem in daljnem prometu se plača do 20 g 50
Sar, za vsakih nadaljnih 20 g ali del »tih še 25 par. Za odprto dopisnioo 25 par, za dopisnico s plačanim odgovorom 50 par. Za tiskovine do 50 g 10 par. za vzorce blaga do 50 g 10 nar, najmanj pa 20 par. Največja teža takih pošiljatev sme biti 500 g. Za poslovne papirje se plača za 50 g 10 par, najmanj pa 50 par. Tiskovine, vzorci blaga in poslovni papirji se smejo združiti v eno pošiljatev. V tem primeru smasa pristojbina za 50 g 10 par, najmanj pa 20 par. Neplačane in ne zado-Bti plačane pismene požiljatve ostanejo neizpremenjene, t. j. zanje se plača dvojna pristojbina. Vse dosedaj navedene pošiljatve morejo biti tudi priporočeno. Za priporočenje se plača en dinar. Ta taksa se mora plačati pri oddaji pošiljatve. Pristojbina za pisma z označeno vrednostjo se lahko plača ali kakor pristojbina za priporočena pisma po teži, ali pa po vrednosti. V drugem primeru se plača za vrednost do 100 dinarjev 50 par, od 101 do 500 dinarjev en dinar, od 500 do 1000 dl-
Notiea v »Slov. Narodu« št 82 (upe-!}ava nepretrganih uradnih ur od 7 zj. do 2. pop.) Je naš1 a splošno priznanje vseh resno mislečih uradnikov, kajti edino v delu Je spas. Pomislek bi bil le ta. da bi se morale te ure premakniti v zimskem semestru za eno uro kasneje (8. do 3.), že iz ekonomskih ozlrov (razsvetljava Itd.) — torej večne izpremembe, ki niso nikomur v korist.
Da je nameravan način ureditve uradnih ur od 8. do 12. ln od 15. do IS nad vse nepraktičen In da bi se s tem Je Števil-80 pridobilo tedensko 3 ure, faktično pa prav nič (sobote pcooldan M bfle proste), o tem razpravljati nI ta mesta in tudi odveč.
Edini učinek bi bil, da bi se splošna nezadovoljnost, ki tare vse uradniStvo radi nezadostne plače in večnega zavlačevanja že davno obljubHencga Izenačenja prejemkov. — le §e povišala
Pomisliti je pa fndi treba, da pretežna večina uradnikov ftak prostovoljno (pravzaprav prh njeno vsled preobilega dela!) poseča urade v popoldanskih urah In tako nemoteno prostovoljno delo fe trojno delo.
Tistih 10% parazitov bo pa lenarilo tudi če se upelle lOurno delo!
to alfi ne koristi, pač pa navaja javnost k napačnemu pojmovanju. Valiti krivdo na napačno adreso Je zelo lahka stvar.
narjev dva dinarja, dalje pa za vsak del te vrednosti se en dinar. Za avizo ae plača 20 par. Ako se pošiljatev glasi za kraj,, v katerem se pošiljatev dostavlja na dom, se placa za dostavitev na dom en dinar. Za pakete se plača pristojbina po tezi in po vrednosU. Po teži se plač« za paket do 5 kg pet dinarjev, od 5 do 10 kg deaet dinarjev, od 10 do 15 k;; petnajst dinarjev, od 15 do 20 kg dvajset dinarjev. Po vrednosti se plača do sto dinarjev 50 par, od 100 do 500 dinarjev 1 dinar, od 500 do 1000 dinarjev 2 dinarja. Največja teza 6me biti 20 kg. največja vrednost 1000 dinarjev. Za denarne pošiljatve (denar in vrednostne papirje), ako so zaviti v paket) se plača pristojbina po tezi in vrednosti. Ako vrednost ne presega 1000 dinarjev, je pristojbina enaka pristojbini navadnih paketov. Ako pa prekorači 1000 dinarjev, se plača za vsakih 1000 dinarjev še en dinar. Za velike paketo se plača dvojna pristojbina po teži. V kraiih, kjer se pošiljatve dostavljajo na dom, se plac«, za dosta vitev dva dinarja, tam pa, k'er prebivalstvo hodi na pošto po pošiljatve, se plača 20 par za avizo. Vse te pristojbino se morajo plačati pri oddaji paketa. Z eno poštno nakaznico se sme poslati največ 1000 din. ter se plača de 2.0 dinarjev 50 par, od 25 do 50 dinarjev SO par, od 50 do 100 dinarjev 1 dinar, od 100—300 din. 1M din., od 500 do 500 din. 2 dinarja, od 500 do 1000 din-narjev 3 dinarje. Za dostavitev na dom se plača za vsakih 50 dinarjev 20 par. Za povratni recepia se plača pristojbina en dinar.
Ali bi ne bilo morda bolj umestno, (Če se že mora delovni čas zvišati) da se definitivno, za vse leto neizpremenjeno upe-Ijejo pri vseh državnih uradih uradne ure cd 8. do 14. (za stranke pa od 8. do 12) in da se vrhu tega upe'jejo za vse uradnike obvezne uradne ure (edino za Interno delo, torei ekskluzivno za stranke) dvakrat na teden popoldan od pol 16. do 18. ure (pol 4. do 6.) In sicer v alfabetlčnem redu, a. pr. A—O ponedeljke in četrtke, H—O torke in petke ter P—Z srede in sobote s pravico izpremembe v Izjemnih slučajih v medsebojnem sporazumu glede posameznih dni
Na ta način bi se pridobilo na delavnem času tedensko ne 3 prišivenih, temveč 6 res delavnih nr Četno namesto 156, 312 ur!): bilo bi pa tudi v splošnem ustreženo in W se s tem prisilo tistih 10% lenuhov posečatl urade dvakrat na teden tudi popoldan.
Predvsem bi ne bila ukinjena popolnoma sedanja sk-omna popoldanska prostost ter bi bilo tudi ustreženo araćH'com z mnogoglavo družino, ki so nevezani vsled nezadostne pTače na popoldanske skromne postranske zaslužke v drugih uradih In zavodih. — e" —
— Jeklarne Olo. Ausaldo et Comp. v Rimu za preteklo leto ne plačajo dividende. Kapital znaša 500 milijonov lir, dobička so nare* dili le nekaj manj nego 6 mlijonov lir. Drugo železno plavžarsko pod* jetje »Alti forni, fonderie ed acci* aierie di Terni« v Rimu plačajo 9 odstotno dividendo.
— Seja občinskega sveta v pone-det ek. dne 18. aprila 1921 ob petih popoldne v mestni dvorani Dnevni red javne seje: Personaino-pravnega odseka poročilo o dopisu magistrata glede izvolitve predsednikov in Članov volilnih odborov za bodočo volitev novesra občinskega odbora lj ubijan skeli. Finančnega odseka poročila: 1. o računskem sklepu Kreditnega društva mestne hranilnice za upravno leto 1921. 2. o dopisu upravnega odbora Mestne hranilnice glede zvišanja denarne zaloge Kreditnemu društvu Mestne hranilnice. 3. o prošnji Udruženja jugo-slovensk'li inženjeriev in arhitektov za prispevek k troškom Klavne skupščine. 4. o prosni Društva nižjih mestnih uslužbencev za dobavo službene obleke. 5. o prošnjah telovadnega društva Sokol ln Športne zveze za prepustitev bivšega dirkališča v telovadne, odnosno športne namene. 6. o prošnji predsedstva Ljubljanskega ve-lesejma za prepustitev mestnega travnika Pod turnorn v svrho prireditve teea seima. 7. o ponudbi SnloŠne prometne banke za odkup mestne parcele na vogalu Aleksandrove ceste in Beethovnove ulice. 8. o prošnji Evgenije Marekove za podališanle roka za za-zidavo njene stavbene parcele ob cesti v Rožno dolina Stavbenega odseka poročili: 1. o pro&rtfi Alberta Zeschkota za razdelitev njegovega zemljišča med Cesto na Rožnik in Cesto v Rožno dolino na stavhišča. 2. o sklenu masri-strarnega gremija glede premembe re-gulačnega načrta za Sentpetersko predmestje Klede razširjave projektirane Okrožne ceste. Upravnega odbora mestnega posrrebnejra zavoda poročilo glede zgradbe lastnega poslopja za Mestni pogrebni zavod. Obrtnega odseka poročilo o prošnji ljubljanskih postreščekov za odobritev zvišane tarife. Tajna se a: Personaino-pravnega odseka poročilo o raznih personalnih zadevah. Obrtnega odseka poročilo o treh proSntah za obrtne koncesiie.
— Občinske volitve v Ljubljani. Uradni list št. 39 ob j avli a celotne in po deželni vladi za Slo* vertijo notr^ene kandidatne liste vseh šestih strank, ki se nameravajo udeležiti volitve občinskega odbo* ra mestne o čine ljubljanske.
— Klerikalna nesramnost. Današnji »Slovenec« piše med drugim: »Ce se uredijo ljubljanske ulice, kakor je treba, bo danes stalo ogromno denarja, dočim bi bilo mestno gospodarstvo razmeroma malo čutilo, ako bi bili mestni očetje sproti in po načrtu opravljali ta kosel. Toda stara stvar ;e. da se liberalna gospoda zdrami in vidi potrebe šele tedaj, ko je treba stopiti iznova pred vollce. Tako je bilo Jn tako bo ostalo, dokler ne pridejo v občinski svet novi ljudje, ki bodo imeli več smisla za komunalno politiko, kakor so ga imeli liubljanski liberalci.« — To so si predrznih napisati tisti Ludjo, ki so od leta 1911 do prevrata sistematično z vsemi sredstvi zavirali in onemoeo-Čevali vsako ureieno komunalno gospodarstvo. Ali mislijo ti ljudje, da je slovenska Javnost pozabila na delovanje klerikalnih občinskih svetnikov pod vodstvom Ivana Štefata, Ivana Kreirana ln dr. Zaica? Ali mislijo, da nihče več ne ve, kako so kterikfricl proti vsakemu sklenil občanskega sveta, k! Je bil v korist LJubljani In njenemu prebivalstvu. pritoževal! na deželni odbor ter rz^oslovaN razveSjav-Ijcnje dotičnih sktenov? Kdo je knv. da se že davno pred vojno ni zazidaj svet na bivšem voj:wem preskrbova-lišču nasproti hotelu »Slon«, s čimer W bila preprečene vsa danR.«jn*a stano-vnniska beda v LJubljani? Bila sta to klerikalno odbornika Stefe In Kregar. ki sta s svojim kverulantstvooi povzročila, da Je Si^teršld kot deželni glavar rrcrrečil vsako stavbo na tem zemljišču! In klerikalci sedad godejo pesem o zanemarjenih ulicah ln cestah. Kdo pa je bil tisti, vprašamo, ki se je leto za letom pritoževal proti mestnemu proračunu in dosegel, da deželni odbor nI nikdar potrdil In odobril tega prornčuna, da se ni moglo prav ničesar izvršiti zgoll radi neodobrenega proračuna? Zopet tista dioskura Kregar m štele, katerima Je takrat ploskala vsa klerikalna stranka s »Slovencem« nt čel« in Jih proglašala kot junaka! Ali ni potem naravnost čude*, da je mogla mestna občina vkijub temu, da klerikalna veČina deželnega odbora ni v proračunu odobrila niti Peka, da Ji ni dovolila pobiranja m ti najnepomembnejših davkov, vendarle vršiti v n»J-skromnejšem okviru svoje posle'' Poglejte neregulirano strugo Ljubljanice l Kako lahko in poceni W se bila lahko Izvršila vsa rerulacTska dela med vojno z italUanskimi in ruskimi vjerniki! Kdo le to preprečil? KteHka'na deželna vlada m klerikalni deželi?« odbor, ki vVHub prodni aro mestne občine nI hotel ničesar Izvršiti lz eoleira sovraštva do nenredee L)«bun«e ln nleeega po večini naprednega obeinskeee sv*, t*, ia kdo se ne spominja dolgoletne
— Wagon»»iits (Družba za spalne vagone) plača za leto 1920. dividendo 25 frankov na delnico Za še6t let 1914—1919 plačajo aku«
aj na delnico dividendo 75 fran* ov,  povprečno na leto torej 12.5 franka.
— Credit * Lvonmu? plača za leto 1920. dividendo 70 frankov na delnico proti lani 60 frankov.
ljute i    le med mestno   občino ljubljansko   n klerikalnim dežebilm odborom /,i jii.sest vodnih sil ne, Ljubljanici?   Mestna občina je takrat hotela* zgradili elektrarno, ki bi naj izpot; L-riiia dosedanje mestno parno elektrarno ter omogočita, da bi tako prišli do cenena električne razsvetljave vsi «^ \ ljubljanskega prebivalstva. Kdo le tO picpreciJ? iOerikaiui prvak dr« Lampe, ki je reklamiral te vodno sile za deželo kranjsko ter povzročil dolgotrajen drag proces, ki ie trajal več let ter odvzel Ljubiianl možnost, da bi Izpopolnila električno napravo tako, kakor zahtevajo to intere«! ljubljanskega pre-libiva.   Taksen je dejanski položaji li ti Škodljivci Ljubljane so sedaj tako predrzni, da zavijajo hinavsko svoje oči, si kakor Pilatu* umivajo roke in kriče: »Demokrati   so krivi,   da se v zadnjem desetletju ni ničesar zgodilo za razvoj, ureditev in olepšavo ljubljanskega mesta.« Mi pa pravimo: Vsi tisti, ki stanujete danes po v as onih in kleteh. zahvaVte se klerikalcem, ki so zamorili že pred vojno vsako stavbno delovanje v mestu; vsi tisti, ki nimate poštene razsvetljave, izrazite s krow-lilco svo'o zahvalo klerikalni stranki, ki je preprečila zzradbo elektrarne na Ljubljanici; vsi tisti, ki požirate prah in ki Kazite vt blatu po ljubljanskih ulicah, Izreči te primerno   svoio hvaležnost klerikalcem,    ki so sistematično odklanjali redno   občinsko gospodarstvo in z&sračall mestni proračun: vsi vi, ki se pritozujete radi nerezuVrane Ljubi aniee, radi neizsušenega Barja, zahvalite se za te klerikalcem,   ki so zeotl iz zlobe in klmbovalnosH preprečil? vsa regulacijska dela na Barfa tn Ljubljanici^
— Volitev občinskega a grem e* s2a odbcia. Da borio v<.diui o volit* vah v občinski agrarni «>dbor, ki se v nedeljo 17. t. m. vrše na Barju za* dostno poučeni, pojasnimo nastop« no: Kdor je vpisan v imenik, lahko voli in je lahko voljen. Pravico do volitve imajo tudi vse polnoletne žene. ki so vpisane v imenik, če vo dijo svoje gospodarstvo kot samo« stojne gospodarice. Glasovati je tajno z listki, ki je nanje napisati imena kandidatov in njih bivališče in ki jih je vreči v posebno posodo. Člani vpisani v prvi in drugi kate* gori j i, glasujejo skupno; čl mi v tretji, četrti in peti kategoriji to* pet skupno tvorec drugo volilno skupino. Po enega odbornika iz svoje skupine voli prva skupina za vsakih deset, druga skupina pa za vsakih dvajset v imenik vpisanih volilcev. Ulomki štejejo v obeh skupinah za polno število. Ako vo* litev ob določeni uri fie ni končana, se volilni prostor ob tej uri zapre in voliti smejo nadalje le Se vsi oni, ki so v zaprtem volilnem prostoru. Po glasovanju preSteje volilna ko« misija glasove: kdor jih je dobil največ, ta je izvoljen. Na zahtevo se sme pritegniti v volilno komisijo po en član raznih strank. Izvoljene osebe tvorijo »občinski agrarni od" bor« ter prejmejo od vob'lne komi* sije Izkaznice, ki jih sopodpišejo vsi člani komisije. Zoper nepra» vilne volitve je dopusten priziv na glavnega poverjenika ministrstva za agrarno reformo tekom osem dni; ta priziv je brez odložilne moči. Volitev se zaključi ob 5. popoldne.
—i Značilno. Svoječasno je \z+ zvala afera kanonika Nadraba, W je protestiral v višjem šolskem svetu proti temu, da bi smela pra* voslavna učiteljica poučevati na slovenskih ljudskih šolah, mnogo prahu. Nadrahov nastop je enoduš* no obsodila vsa poštena slovenska javnost. Moža si niso upali odkrito zagovarjati niti klerikalci Med tem so se izvedie volitve v višji šolski svet Učitelji in profesorji so po* alali svoje zastopnike v to korpora* cijo potom svobodnih volitev, ka» teheti pa svojih zastopnikov niso volili, ker daje Statut ljubljanskemu in mariborskemu Škofu pravico, da izbereta za katehete po enega za« stopnika v višji šolski svet. In kaj mislite, koga je poslal knezoškofij* bki ordinarijat ljubljanski v to kor« poracijo? Istega kanonika Nadra« ha, ki je s svojim celotskim nasto* pom pred vso jugoslovensko jav nostjo osramotil Slovence! Ali se naj to imenovanje smatra kot de« monstracija in averzija proti pra« voslavnemu delu našega naroda? Vse kaže na to!
— 16. april ni narodni praznik. Uradno poročajo iz Beograda: Vest nekaterih tukajšnjih listov, o sklepu mi-niatrakega sveta, da se bo 16. april obhajal lest narodni praznik, i ah nja iz
ne informiran os ti.   Ta dan so praznuje v Cehosl-r c ki.
— Občinske in deželnozborske volitve na Koroškem- Iz Maribora poročajo: Občinsko volitve, pri ka* terih bodo volile tudi žensko, sc bo« do vršile na Koroškem 2t. m. dcžeinozborr.ke pa v neev. jo dne 17. t. m.
— Novi avstrijski dolarji. Ali ste že videli nove avstrijske dolarje, vpraša Nemec v Celovcu Slovenca z dežela Ta pravi, da še ne in da še ni slišal, da tudi Avstrija doi>i dolarje. Nemec pravi: Jih hoćete videtTJ Obrne najprej prazen žep in pravi: Do laar, nato obrne še drujri icp ia rtje: Do laar. (»Do laar« je izraz narečja, za: »da Icer^-).
— »Koroška — Korošcem s. si vladajoči na Koroškem tako razlagajo, da ne pestijo Korošcev, ki slu/:ijo kie v Jugoslaviji, na Koroško, in da potem pošiljajo orožnike poizvedovat, če morebiti ni: o prišli skrivaj na Koroško
— »Resnica na dan«, to je stalna rubrika v *Kor. domovini«. List odgovarja na razno koroške novice, ki jih prinašajo ljubljanski dnevniki. Na pod-la^i dogodkov, ki ih natančno poznamo, pa smo se mojrli prepričati, C? ie v teh odrovorih polno zavijant in t\>di prosto izmišljenih laži. UubUanskitn listom se torej ni treba bati pred »re#-nico«, ki jo spravlja »Kor. domovina« na dan. Bolje bi se reklo me^to »pesnica na dan« vZaviianie n? dan«. \ tem je g. Feinij: mojster. 5prerr»cišl ie samo še, čc se gre za »špeh« s tir vaškega.
— FJva\ cerkvena občina v T.»ubijani. Božja služba bo v nodrl.io 17. t. in. ob 10. v proslavo -tOOlotni e Lo> ihrovegn dne v Woraan.
— Poštne znamke ljubljansko ddje so z današnjim   dnem   Izgub le svojo veljavnost. Te znamke Jt I takoj po prevratu prva narodna vi
Od danes se morajo vsa pisma franki-rati z novimi znamkami, ki nosijo s'i-ke kralja Petra, odnosno prestolonaslednika regenta Aleksandra*
— Domač izum. Ob priliki koncerta Zikovega kvarteta v Mariboru dne 8. t. m. ae je igTalo na vijolino. ki jo izdelal Slovenec inž. kap. Aibi i M 1 ar ker. Gotovo je to prvi slovenski i7\::n na tem polju. Konstrukcija te novo violine je zaenkrat Šo iziimiteljev« tajnost, vendar lahko rečem, da je uspeh zek> velik in dvomim, da se je poleg staroitalijanskih mojstrov te kor.ui ;-o prečilo izdelati instrument s tako velikim, a kljub temu silno nežnim tonom. Kolikor eem poučen, temelji strukcija na preciTml maieuiaticno-kalni podlacri, ki jo Je postavil izumitelj po dolgoletnem študiju. Ker uvažamo veliko množino godal, nx»^il M sedaj ustanoviti lastno Industrijo, ki bi krila ne samo domače potrebe ampak tudi lahko izvažala prvovrstne mojstrske instrumente Podjetniki, zanimajte se za stvar da je ne prevz?.me zopet tujec.
— Prigrlasitev terjatev Intendanel za Slovenijo   v likvidn< [{L V odloka vlade za Slovenijo   št. (629 z dne 1. aprila 1921 poživljajo so vsi, k! imajo še kako terjatev do vojaška in-tendanee za Slovenijo za voješke d^J a-ve, najemnine itd. za 609 od preobrata do vključno 31. avgusta 1919 da prijavijo te terjatve Vojaški tatendanei Slovenijo v likvidaciji v Ljubljani kasneje do 31. maja 1921. Nu prij
po navedenem roku se radi zaklmka likvidacije ne bo več oziralo. C nine gledo zaplenjene prtljage itrl oficirjev ne pridejo tu v postov, ker zadeva £e ni končno reiena.
— Jurjevanje na L.'ubHpnskem gradu se vrši tudi letos, kakor ie bilo to preišnja leta običajno. Zdru« žena odbora C. M. podružnic St. Peterska in St. Jakobsk^/Trnov-V 1 pridno pripravljata, da se bo vrnilo »žegnanje« v nedeljo 24. t. m. v največjem obsegu. V to potrt jeta večje število sodelavcev in so« delavk v narodnib nošah, posebno dopoldne pri sprevodu, kateri so vljudno vabijo, da so zglase naj* kasneje do srede nri predsednici g. M. £e£a, gL kol I. nmdetr. ali na
I pri g. M. Sičevi,   Gradaška ulica ŠL 18. — Združena odbora.
— Zdravstveno stanje mesrtne občine ltubljp.nake. V času od 3. do 9. t. m. se je rodilo skupno 22 otrok in sicer 11 moškega, 10 ženskega spola. 1 otrok je bil mrtvorojen. Umrlo [a skupno 23 oseb in sicer 10 moških in 18 ž enak, domačinov 15, tujcev 8. Za al v* Ijensko slabostjo jo umrl 1, »a jetiko 5, a a davi 00 1, za srčno hibo 5, rakom 6, veled drugih naravnih vxrokov 9. V tem tednu so bili priglašeni 3 slu. .1 nalezljivih bolezni in sicer po en slučaj davice, griže in ošpic.
— Razpisane trafike. Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljub! razpisuje tobačne trafike v te^ -c krajih: v Skocjanu St. 10 (davčni okraj iMokronog), v Selcab št. 7 nad Skofjo Loko, v Zavrstniku št. 5 (davčni okraj Litija), v Zgornjih Ribčah št. 1 (davčni okraj BrdrO, v Robu št. 22, 76 in 94 v davčnem okraju brdskem (te tri trafike se združijo v eno samo novo trafiko), v Šmihelu St. 8 pri Novem mestu ter v Škof ji Loki št. 49 in 66 (oSc trafiki se združita v eno snmo novo trafiko). Natančne'š? razpis glej v »Uradnem listu« št. 38.
— Uporaba starih živinskih potnih listov. Vsled odredbe mini« sirotva za finance je uporaba sta«
narodno gospodarstvo.
— Carinska plačila v Avstriji. Za blago, katero se uvaža v Av* stri j o in je podvrženo plačilu cari* ne po carinski tarifi, je počenši s 15. IV. plačevati carino, če se je ne plača v zlatu, ampak v bankovcih, na tak način, da je položiti osem« desetkratni znesek one postavke, ki jo navaja tarifa za importirano blago. Doslej se je plačalo 50kratni znesek vsakratne carinske postav« ke. S po viškom, kateri se uvaja se« daj, je Avstrija v svojih uvoznih carinah skoro že dosegla višino, ki odgovarja razvrednostitvi krone.
— Trgovinska bilanca Nemčije izkazuje uvoz, ki nadkriljuje letni izvoz za 70 milijard. Obveze, ki jih ima Nemčija v inozemstvu v obliki bankovcev, kreditov, menic, čekov ocen j a profesor dr. Eulen» burg na 70 milijard. Banknot v ob* toku je sedaj okoli 78 milijard. V budžetu je nepokritih 81 milijard. Svota visečih (nefundiranih) dol* gov se ceni na 170 milijard. Sto mark je po pariteti v Švici vrednih 1233 švicarskih frankov, sedaj se dobi za sto mark okoli 9 in pol švi* carskih frankov.
— Italijanska lira, ki je bila pred nekaj meseci dosegla na nev* tralnih tržiščih svoj minimum, se je začela zadnjih osem dni precej stanovitno in odločno dvigati v vrednosti. Po pariteti je 100 lir enako 100 švicarskim frankom. Med vojno je lira v Švici leta 1918. zelo izgubila in padla tako, da se je za 100 lir dobilo kakih 36 frankov. Finančna opora antante ie liri zopet pomagala kvišku do blizu osemdeset frankov. Ko je opora nehala, ie šla vrednost polagoma navzdol. Ob koncu leta 1920. se je lira sukala okoli 20 frankov. Zadnje čase ti je opomogla in se je včeraj čitala notica za 100 lir 27 švicarskih frankov. Ta dvig je močno vplival na razmerje našega novca do lire. Vrednost lire je poskočila skoro za poldrugo krono. Pri tem v nev* tralnem inozemstvu ni padla vrednost našega denarja. Za IQQ kron
jugoslovanskih se že več tednov dobi okoli 4—4.20 švicarskega fran* ka. Položaj je tak, da je krona ostala pri svojem tečaju, lira pa se je dvignila. Naravno ?e za nas ta povišek v vrednosti velikega norr^ na. Za nas eksport pomen j a povi* sanje eksportne nremije. Čim večja je razlika med lastnim novcem in denarjem importne države, tem bolj je izplaČljiv izvoz. Na drugi strani jc dvig lirine vrednosti zooet prav neprijeten za našo uvozno tr* govino. Iz Italije še vedno precej uvažamo, v zadnjem času so se po* leg znatnih množin manufakture in koloni j alij kupovale celo kofe. Ker se uvažajo visokovredni predmeti je dvig lir za nas nepovolie™, ostaja krona pri svoji vrednosti. Tudi a v* strijska krona se je zadnji teden dvignila za 4—5 točk. Dviganje av* strijske krone je seveda tudi tičln* kovalo na naše naktme in prodaje. Ce vprašaš po vzrokih, dobiš razna pojasnila. Za avstrijsko krono je precej jasno, da je na delu umetna pomoč. Za prihodnjost se navadno v avstrijskih krogih samih č^je ne* simistično sodbo. Kar se tiče liro, pravijo nekateri, da je Italija forsi« rala izvoz in zadrževala uvoz. Dru* gi trde, da je tudi za liro na delu umetna pomoč. Tretji zopet pra* vijo, da izvira Izboljšanje odtod, da je vlada Giolittijeva umela zmanjšati množino bankovcev. V času od 30. decembra 1920 se je glasom teh poročil obtok bankov* cev znižal za 1.1 milijarde. V prometu je nekaj pod 22 milijard lir.
— Italijanska vlada je dala koncesijo za novo paroplovno družbo v Trstu s pridevkom »G I u 1 i a«. Delniška glavnica 9 milijonov lir. Ustanovila se je družba »Navigazio-ne libera« in kupila 9 brodov po circa 3000 ton od beneške družbe »Societi commercio e navigazione Adriatico Mare Nero.« Nekaj teh ladij vzame v najem vlada za transport soli. Nova družba pomen j a prvo zvezo med beneškimi in tržaškimi brodolaatniki,
ZDlS^aije poStnlh pristojbin.
Uradne ure pri drZaunift nraditi.
(Iz uradniških krozov.)
V liubifiint   /6. aprila 1921.
6*6. štev.
.SLOVENSKN1 AROD-. dne 17. aprila 1921.
5. stran«
—
rih živinskih potnih listov brezpo*
gojno prepovedana. V bodoče se smejo izdajati le novi živ. potni listi, ki so kolkovani.
— Resna beseda jugosiovena skim tvrdkam in podjetjem! Z me« roda j ne strani so nam poslali v ob* lavo te*le vrstice: Iz Primorja pri* Lajajo stalne tožbe, da občujejo naše tvrdke in naša podjetja s tr* ž. skimi trgovci v ltalijan-urm irzi« ku. Prepričani smo. da uvidcva «udi politično nevcrziran človek, da po* meni tako postopanje naših tvrdk te#ak udarec za naše ljudi, ki mo* rajo dostikrat z življenjsko nevar* nostjo braniti vsako mrvico pravi* ce našega jezika. Kako pa naj bo njih boj uspešen, kako naj se oni kot laški državljani borč za pravico našega jezika, če nasi trgovci in odietniki, ki so državljani svo» odne Jugoslavije, zataje naš jezik! Ne moremo zaznamovati takega početja drugače kot narodno izdaj * stvo. In zato ne bomo tega dalje trpeli in bomo pričeli s priobčeva* njem imen vseh onih trgovcev in podjetnikov, ki s svojim nekvalifi* ciranim kavalirstvom otežkočujejo boj naših bratov. Pripominjamo le, da imamo točen seznam vseh teh trgovcev in podjetnikov in da je med njimi mnogo, sicer glasnih Jugoslovenov.
— Iz pnzniske službe. Imenovani ao: za višjega paznika pri okrožnem sodišču v Mariboru Benedik Serbela; za strojnika pri okrožnem sodišču v Novem mestu paznik Valentin Križižnik; za paznike pri deželnem sodišču v Ljubljani certifikati:?! Anton Bačnik, pomožni paznik Franc Klopčič in Ivan Stroj (vsi provizorno); za paznike pri okrožnem sodišču v Celju pomoini pazniki Alojzij Peš tanj, Ivan Bana, Franc Kupec, Valentin Mak, Jakob Lednik. Fran Skale, Mihael Mak, ce-rtifikatista Anton Rijaveo in Fran Mo-čivnik (zadnja dva provizorno); za paznike ori okrožnem sodišču v Mariboru pomožna paznika Janez Vuzem, Vekoelav Poterč. invalida Frane Gol-tes. Ignacij Dolenc in certiiikatist Martin SLaček (zadnji trije provizorno); za paznike pri okrožnem sodišču v Novem mestu pomožna paznika Ivan Cesar in Franc Eadi. invaliila Friderik Knafeljc in Anton štino. certifikatista Anton Štimec in Ferdinand HoiAcheT (zadnji štirje provizorno); za paznici Nežika Bakie v Ljubljani in Longina Ogrizek v Novem mestu (obe provizorno).
— Koroška sospodarska dražba v likvidaciji je po prijaznem posredovanju predsednika deželne vlade, g. dr. V. B a 111-č a. podarila deželni blazrdci na Studenca avtomatični klavir, za kar se zdravstveni odsek za Slovenijo v Imenu bolnikov naj-srčne'e zahvaljuje. Darilo je tembolj dobrodošla ker je ena važnih nalog psihiatrije tudi ta, skrbeti za razvedrilo bolnikom.
— Mestna pota in stradoni se od-
Ia?o potom javno dražbe v zakup in sicer: na Ilovici, Hauptmanci v Črni va-ci v nedeljo dne 17. aprila 19*21 ob 4. uri popoldne pri šoli na Barju; v Trnovskem predin^tju dne 25. aprila lTr2l ob 10. uri dopoldne pri mi miri na Ope-karsld cesti, travmi ki na ljubljanskem Gradu pa fine aprila ob 10. uri dopoldne na Grarhi. Podrobnosti radi konje teh parcel ee izvedo ob uradnih urah pri pn-=podarskem uradu mestnega magistrata,
— Nov cestni parni valjar, ki ga je mestna občini že pred leti naročila na r^ečkem v Zdraž. strojnih tovarnah v Pragi - 8 mi oho tu, in cegar dopoela^ tev fe bilo treba neštetokrat poganjati, je končno do«pol. Mestni magistrat ga je takoj postavil v akcijo. Ž njim se pravkar popravlja cestice Dalmatinove nliee. v davni epredni valjar }e mogoče dati če za 5000 kg železa, toda le za dovolj nasute in zv al Jane ce=;te; =d-cer bi bila nevarnost, da se cestni kanal udare. Troftki za to nrepotrebno nabavo znašajo okoli 3^0.000 K (pred vojno bi bil stal okoli 20.000 K). I^rri cestni valjarji, ki so bili de**»lna iaet, bo med voino obtičali na notranjskih cestah, kjer so lih pobasalt Lahi. Vprašanje je, ali bi se ne dalo teh valjarjev zahtevati nazaj, ker deželni vaJjar-ii niso bili državna lastnina. 8°daj bi bilo le ieWi. da si ljubljanska mestna občina nakupi Še stro t za nometa-nfe cest in trsrov po mestu. Stroj bi ne dvigal prahu in W lahko ponoči te-aseljlto odleti] v»e ee^te. ne da bi daia-J občinstvu prilike zabavljati nad obleki prahn. ki se dandanes dvigajo za pometali.
— Za npravnega direktorja pri gledališču v Ljubljani je imenovan ra-čunsk* revideot J. Rus, ki je že doeedal opravljal te posle.
— Doblfeni «rečki pri »Kreditni banki«. Pri zadnjem izžreban ju IV. razreda 1. kola srečk razredne loterije sta zadeli pri Ljubljanski kreditni banki kupljeni srečki štev. 68402 K 200.000 in itev. 8383 K 160 000.
— Posnemajte! V BoStanju ob Savi so napravili fantje ob poroki g. Franca Ju-vančiča z gdč. Anico DermeJJevo, takozvano **r?.ns:o«. Vso odkupnino v znesku £00 K so fantje sočasno podarili novoustanovljenemu b^*tanj*kemu odsek« sev-nl*'-**a Sokola. Tudi svati so zbrali 400 K za Sokola, med njfml }e daroval g. A Ra-
Badečitet] v p  ion K. Hvala! Zdravo!
— 5*3* v Mariboru. Danes, v soboto EjutraJ le začel v Mariboru padati go*t sneg. Posledica tega ie bila. da je bil živilski tr* skoro uapskMmm prazen, i
— Državna posredovalnica za delo. Dela iščejo: pisarn, mooi, kovi* narji, peki, mlinarji, mesarji, natakarji, hotel, sobarice, strojniki, kurjači, krojači, čevljarji, dninarji, dninarice, polj. delavci, delavke, bo in. strežnica, vla-galka, prodajalke, trgov, po naočniki, služkinje, kuharice, vajenci, itd. V delo se sprejmejo: opekarji, hlapci, polj. delavci, dekle, vinicarji, usnjarji, čevljarji, mizarji, kovači, starejša hotel, sobarica, šivilje, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke i. t d.
— Jugoslovanska Matica. O. M. Rozman, ravnatelj cementne tovarno v Zidanem mostu, je daroval podružnici Jugoslovanske Matice v Ratečah 200 K, mesto  venca na
krsto c nadučitelju Mesku.
— Kesgoda. Posestnikov sin, 121et-ni France Klobčič iz Zlatega polja pri lxamniku, je v sredo jahal kobilo napajat na vodo. Kobila se mu je spladila in Klobčič je tako nesrečno padel na tla, da si je zlomil desno nogo v stegnu. Takoj so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
— Pošten najditelj. Pred dnevi so časopisi zabilježili novico, da je bil dijak Babnik iz Zgornje Šiške, ko jo pri knajpovskem kopališču >Mostecu< pod Jezuitskim hribom ob Večni poti grabil listje, okraden in da mu je mlad fantek odnesel zimsko suknjo, suknji a, telovnik, čevlje in samo veznico. V tem slučaju ni bila izvršena nikaka tatvina, čeprav je policija tako javila državnemu pravnistvu. Dijaka trgovske solo Ivan Korošec in Nikolaj Čeme sta onega dne napravila sprehod pod Rožnik in sta prišla tudi na mesto, kjer so bile g enje tvari položene. Čakala sta pol ure in ker ni bilo od nikoder nobenega človeka, sta stvari vzola in Jih takoj odnesla na policijsko ravnateljstvo, kjer sta jih izročila II. oddelku za najdene stvari, kakor Je to razvidno iz zadevnega seznama z dne 2. t m.
— K požaru v Smledniku. Vsled požara, o katerem smo že poročali, ima posestni ca Katarina Jeraj v Smledniku nad 150.000 K škode, zavarovana je bila za 7200 K pri zavarovalni družbi >Dunav<. Kot požiga sumljivega so orožniki prijeli pijači zelo vdanega berača Josipa Kosca. Po izbruhu požara se je ta zelo sumljivo obnašal ln venomer klical: >0 jej, o jej, o jej!<
— TA vi Jen je in nehanje »Bajersk«*-ga^ Katolika. Gospod >Bajerski< je imeniten dečko. Kot narednik avstrijske armade z onimi žlahtnimi rumenimi p o rt a mi pod vratom je po polomu pričel karijero veletrgovca in izvozni-Sarja, kajti pri vojakih v Pulju je pridobil neizčrpno prakso v premikanju, navijanju in v eri ž en in z raznimi trgovskimi predmeti. M a tev že k ali g. Mat k o Avsec, doma tam pod belim notranjskim Snežnikom, je udobno živel v Ljubljani, v nekem hotelu je imel glavni stan. Na vratih se je blisoal njegov napis >vele> trgovec. . .< Razpolagal je mož z milijoni, kakor berač s ficki. Gospod Matico je bil na večnih potovanjih, sedaj v Trsta, sedal na Dolenjskem in povsod je znal voditi svoje posle. >Verižnik konča v kriminalu!« Ta izrek velja tudi za naleta Matevžka. V zadnjem časn. ko prede sploh verižnikom slaba, je ime! gospod Marko hudo smolo in se je moral zateči na kažnjiva pota premetenih Špekulacij. Deželno sodišče v Ljubljani ga eedaj išče zaradi večtfh goljufij.
— Okulist prof. dr. Bottcri se je presolil v Zagreb, Zrinjski trg 14, kjer bo začel ordinirati začetkom maja.
— Potepuh m berač. V neki gostilni v Kurji vasi sta se seznanila berač Martin Malovrh, star mož, ki se preživlja z milodari in znani de!omr£-nl potepuh Janez Pavšič. Pila sta frak-Ue slivovke, katero je plačal ubogi berač, ker je imel v torbici 162 K. Iz hvaležnosti mu je potepuh preskrbe! pri PozarŠkovih na Ižanski cesti prenočišče v hlevu med kravami. Ponoči pa je potepuh začel stikati po torbici in je izmaknil vea denar. Berač Je to občutil in začel vpiti: >Pusti mi denar!« Potepuh pa mu je osorno odvrnil: »Baraba! Tiho bodi, da ne zbudiš krav.'c Ko je zjutraj berač vstal, je na svojo ?a'ost opazil, da mu Je zman.kalo 162 kron. Javil je policiji, ki je potepuha aretirala in zaprla.
— Velika tatvina blaga v Mariboru. Mariborska policila neprestano zasleduje družbo vlomilcev, ki so pred dnevi ponoči vlomili na zelo rafiniran način v veletrgovino z manufakturnim blagom Karola VVorscheta v Gosposki ulici št. 10, Vlomilci niso v trgovino u d ril skozi glavni vhod, ampak so se poslužili stranskih vrat druge trgovine iz Jenkove ulice. Nemoteno so potem vlomilci zlagali blago in je odnašali Spravili so se pa samo na drage svilnate predmete. Odnesli so 314 ducatov svilnatih robcev, vrednih od 130—500 kron m dalje 170 metrov najfinejše svile. Tvrdka Worsche ima 122.757 K škode,
— Kenrečna lava s dinamično pa-
trono. Tekom enega dneva ste bili dve nesreči povzročeni z (finamitno patrone na dveh raznih krajih. Posestnikov sin Janez J«nč**r iz Gaherja pri Trebelnem je i staknil đlnamitne patrona. Skrivaj fo je izmaknil in se začel ž njo igrati. Z lebljem Je drezal v patrone. Nastala }• eksplozija ki fe .Tan^arfa hudo razmeearila tri prste n& levi roki. — V Prezidu pri Gabru pa je Marija VeeeJ nasla vžigaJno dlna-mitno kapico. Postavila Jo je na konioo svinčnika in jo začela vžigari. Kapica se je vnela in tudi njej je eksplozija razmesarila tri prste leve reke. Oba poškodovanca sta v ljubljanski bolnici.
IzgubUena   denarnica. Posestnik tn JMlajfc  mttna Valentin Risman tz 1
Zapuž na Gorenjskem fe v Ljubljani izgubil denarnico z 2500 K.
— Zaplenjeno vojaško blago. Policija je krosnjarju Josipu Albertiju zaplenila veliko množino raznega vojaškega blaga italijanskega izvora, med drugim več sukenj. 20 bluz, 7 hlač, 10 omotov izolirne žice in 1 omot bakrene žice.
—Šentjakobska napredna knjižnica izposoja najlepše slovenske, srbo-hrvatske, češke, nemške, italijanske, francoske in angleške kntfige vsak delavnik od pol 6. do pol 8. zvečer, Vo-žarski pot 2. koncem Florijanske ulice, električno postajališče- Knouje se knji-ge po najvišji cent _(k)
Velika tihotapska đraflalrijtli
V Mariboru je policijski komisar zagrebškega policijskega ravnateljstva M at i č aretiral na kolodvoru tihotapsko družbo iz Zagreba, kateri je načeloval bivši železjučur Mate Tom-l i e n o v i č. O tej družbi prinašajo zagrebški listi sedaj obširna razkritja o vseh tihotapstvih in verižnisJiih poslih. Tomljenović je znal organizirati družbo tihotapcev, ki je od poloma da-Kje neprestano tihotapila v Avstrijo razna živila, zlasti mast, moko. žito, koruzo in druge cerealije. Dunaj ie znal coni ti delovanje in poslovanje te družbe, ki je na progi Zagreb-Zidani most-Maribor-ŠpilJe imela povsod svoje pomagače in podkupijence. Tomljenović je bil na Zidanem mostu znan kot velik kavalir, ka^ti iz njegovih rok so so sipala bogata darila za gotove posle. Tomljenović se je večinoma brezplačno vozil v brzovlakih in brez vsakih potnih listov. Kompromitiranih je več železniških uslužbencev. Tomljenović je bil poznan kot »kralj tiho-tapcevc.
Ta družba pa je tudi Izvrševala politične misije in vohunstvo v prilog Avstriji. Ni čuda torej, da so tudi dunajske oblasti zelo podpirale in prikrivale Torrdjenovića, Zagrebška policija je že delj časa opazovala Tonitieno-vičevo delovanje. Pred tedni je bila a\azirana, da dospe dne 10. aprila Tomljenović z večjo množino raznega blaga v Maribor. Tomljenović je namreč izvajal tudi tihotapstvo pri uvozu raznih predmetov iz Avstrije. Vtihotapila! je posebno saharin, municijo, parfem in sploh hiksusno blago. Ko je 10. aprila prispel Tomljenović v skritem vagonu na mariborski kolodvor, ga je komisar Matic s svojimi detektivi prijel. Zaplenili so mu saharina za 74.000 K. Tomljenović je prizadejal državi s svojim tihotapstvom večmiii-j on si-: o škoda
Zanimivo je, da je dunajska policija izposlovala pred mesecem v Gradcu izpus^tev nekega veletihotapca z izgovorom, da le bil ta mož velekori-sten za Avstrijo. Najbrže bi Dunaj ne mogel živeti brez njegovega delovanja. Tudi na Dunaju so te dni, kakor ?mo poročali, odkrili in prijeli veliko tihotapsko družbo, ki je bila v tesni zvezi z zagrebško družbo.
Tomljenović ie imel svoie zveste sfnžabnike tudi v LJubliani. Ti so povečini razpečavali v Liublinrri razne banV<wce. posebno dvokioifskc ln rred dnevi v Ljubljani aretirani Lumbič ie moral bifi v tesni zvezi ž njim.
— Jugoalov. komorni kvartet v Novem mestu. Večer najfinejšega miLukalnega užitka nam Jc nudU Zikov komorni kvartet (gg. brata Zikt, Sancin, Cerny) 5. t m. v čitalnični dvorani V nestrpnem pričakovanju in navdušeni za umetnike-priredite!je ša izza njih zimskega koncerta, smo ra-polnili prostorno dvorano. Poslaia.ll smo, rekel bi s pobožnostja, mojstrsko Karanje teh dovršenih umetnikov, divili se brezhibnemu prednašanju, virtuozni tel očarljivemu nljansiranju Ta njih pujiissi-mo, resnično pravi vox coelesUs. Kvartet Je uigran na en dih TežkoC ne pozna. Mozartov godalni kvartet b-dur je prišel s svojo lahkokrilo melodično eleganco do Idealne izvršitve; v sanjavem srednjem stavku pa je z Instrumentov ločila In vshl-ča!a vsa umetniška duša. Po kračjih vmesnih točkah, vse skoro na višini po Izvedbi, sledil je Dvorakov zodalni (tal.oz\anl ameriški) kvartet f-dur. Ettstremen prestog od Mozarta v nov svet glasbenega pojmovanja Izvedba tega kvameta z njegovimi p.istoznimi akcenti i:i izklefanimi riuni žela je burne aklamacije, stavek za stavkom. Umetniki so prižgali marsikakemu poslušalcu novo luč glasbenega spoznanja. Prav tako: na ta način se vzgaja poslušalstvo. V Novem mestu Je ta dlčnl prvi jugoslovanski kvartet pridobil lepo število občudovalcev Da so skoro zopet vidimo v prihodnji se-zijl.
— Samo znaki slov. sterioKralijo sestavil prof. Adolf Robida. Cena S K. Založil A. Janežič, Ljubljana, Horljanska ulica 14 Ta priročna žepna knjižica, ki obsega vs? potrebne samoznake, je IzSla v mali, Belo lični In prikupni žepni obliki. Tiskana je ra fin papir. Avtogram je prav mojstrsko Izvršil profesor Osana. Knjižica se dobiva v vseh knjigarnah
— Udru žen je gledaliških Igralcev v IJnbPanl je imelo dne 11. t m. v dramskem gledališču svoj Izredni občni zbor. na katerem se Je kousUtulral sledeči pododbor: Predsednik: A. Darrflo, podoredsed-nlk: Glnka Trbuhovič, blacajnlk: Leopold Kovač, tajnik: Alojzij Drenovec, odbornfVi: Franc Oregorfn, Joško Drenovec bi Albin Prklavec Pododbor fe na svoji prvi seli. dne 12 t m. sklenil, da p od vzame takoj naienergičneje korake proti nameri predala na.'cga Narodnega gledališča v privatne roke.
—■ »Love*« Št. S. Ima sledečo vsebino: M. rfanzlovsky: Obris lovskega fivaVv-slovja, Fr. Bračun: Vrana. Mfloš RoS; MoJ prvi. Iz lovskega oprtnika   Mala oznanila.
Knltnrm
Pcpertoir NarnHncca glcdali^a v TvlnMjanl. Drama.
Sobota, 16. aprila: Mrakovi. Red B.
Ned*d$a, 17. aprila: Borba- Po znižanih cenah. Izven.
Pnnodeliek. 18. aprila: Gospodična Julija, Don Pietro Oraso. Red A. Opera.
Sobota, 16. aprila: Tosca. Red E. Nedelja, 17. aprila: Zlatorog, izven. Ponedeljek. 18. aprila: Z^nrto.
— Ruski umetniški verrr. Nn£e občinstvo, kakor ae vidi. rajče zahaja v gledališče, kadnr na odru ple^ojo, kakor če pojejo. Kje tiči vzrop tomu pola vn, ne maram razi skovati. Veeraj je bilo gledali Ve polno; po navdušeni stmoBferi sklepam, da je pometalo večer tudi izdatno Število rnakf^a občinstva. Večer je bil zadosti animiran in nekatere točke fo bile re«i zanimivo V pplo»nem »o bili plesi doeti boljši, kot petjo. Bilo jo dosti šopkov in cvetja. Bicer pa >nifcevd«. —č.—
— MH nafl/rilncfšia pevska drošrva spnda gotovo »J/jubljanaki Zvon«. Ponedeljkov pomladinski koncert z nastopom opernega pevca Kri ž a j a iz Zaerreba in a krasnim vzporalom samih Adamičevih skladb zasluži mnogobrojni poeet našega občinstva. Vstopnice v Dolenčevi trafiki v Prešernovi uiioi
— V z po rod   pomladanskega koncerta
>Ljubljanskega Zvonac r ponedeljek, dne 18 .apna t L v >Unlonu€. Vse skladbe so Adamičeve L Pesmi na narodna besedila iz Streklja (noski zbori): a) Ljubica vsta-ni. b) Dekle moje. prinest vode, e) Vanff zelenka Jaše. I* >r>et veselih pesmic: a) za plotom Ovo Peruzzf), b) fantovska (Ivo Peruzzf). 3. Ženska dvospeva s klavirjem: a) Dragemu so se oči skalile, b) Soince sije, zeterrf Uvada. 4. Nočne pesmi za bas s klavirjem? a) Noč žalostna, kakor moje misli . . h) A ve Marija, c) Noč, č) Nocoj Je svetla noč. d) Pesem nočnega Čuvaja. Odmor. Metani zbori: 5. a) Večer (Borisov) Kanon, b) Mlad Junak po vasi JezdL 6. Pesmi ca narodna be-sedi'a Iz Štruklja: a) ti ne bo* moj, b> Kdor Je truden, c) Ne maram tebe 7. Svatba na poljani, osmeroglas«! meSanl zbor s spre m! je van Jem klavirja (čveteroročno). FredprodaJa vstoooic v Doiencevi traslkL
— Sokolsko društvo na Viču. Izvanredni občni zbor Sokolskoga društva na Viču se ne vrši v nedeljo, dno 17. t m. kakor jo bilo naznanjeno.
— Koncert Orkestralnega društva G<a«beno Matice lz Ljubljane v SokoLskem domu na Viču. v nedeljo, dne 17. t m. ob 8. zvečer, če bi nam kdo obliubil pred leti koncert na Viču, bi se mu morali Vtčan! smejati, danes pa stojimo neposredno pred kulturnim dogodkom prve vrste na Viču. Dništvu za zgradbo Sokolskega doma na Viču se Je posrečilo pridobiti Orkestralno društvo Glasbene Matice s sodelovanjem g. J. Drvote. tenorista kr. opere v LJubljani za prireditev koncerta v SokoJskem domu na Viču, ki bo vseboval skladbe svetovnih glasbenikov Griega, CaiVovakega, Sibcliusa ln našega komponista PremrTa. Prrštvo za zgradbo Sokolskega doma na Viču Jo s tem činom dokazalo, da polmuje visoko nalogo širjenja narodne Icnlrurc na vseh pollih umetnosti ta zarfo nu bodi na tem mestu Izrečena zahvala za kulturno stremi lenje in za umetniški u^ftefc, ki nam Ka bo nudil nedei'JsM koncert. Hvalo smo dnl?.nl tudi Orkestralnemu društvu, da Je razumelo naše težnje bi rs radevoDc odzvalo vabiln Sokolskega dništva Lstotako smo hvaležni g. L DrvorJ, ki Jo nas* dober znanec, da po Jo odzval I on povabita tn nam zapoje par svojih Izbranih pesmi. Na nas. VIČanI pa ie. da tudi ml dokažemo, da smo dovzetni za kulturne prireditve, da ljubimo in razumevamo vsakršno umetnost Zatn v n ode! jo 17. aprila vsi v Sokolski dom na Viču!
— Za Zgradbo Sokohlcer.a doma v Pa-dotulio: Ing. Kasal. Hedžet m KoritrfV, Ljubllana. po 200 K, R .1 enček. "Radomlje 200 K, ing. VVniman, Ljubljana 120 K, Medic Rakove. Zanki In Delničar, I. Maček, dr M. Rus po 100 K: Pet Sterk. Drog. »fdrib*. Linbljana po 50 K; L Drašček, Zalog 50 K; J. Medved, LHbflarra 40 K; L Dctela, Dob 40 K; Jane In Pengov, Smarje-Sa* 40 K: Tv. Iax In sin, Lmbllana 25 K: Polajnar. LJubljana 20 K; Papler, *Borov-nlca 20 K. Darovalcem hvaTa! Posnemajte I
TEsrlsfflta In sporf.
— »Sporta« je Izšla ln. štev. s sledečo vsebino: Grad'anskl športni Mnb, nirlja; Ali Je »Športna zveza« potrebna aH ne: Spored koniskfh telcem v Beogradu: Prevoz blaga z letali In Preg'ed o športnem gibanju po svetu. List prinaša krasne slike Iz nogome+nejra sponta. Iz lahko adetike in sliko smušVo-sportnlh pokrajin
—g Kenjka, fiHra na žreHiml pri Ljutomera bo dne 1. maja t. L Dirkalo ee bode v kafra • trabu s hitrimi konji amoriRke pasme is kmetske reje okraja Ljutomer.
DrHšfuzne vesff.
— Dmatvo «lovet>skih leposlovcev ima v ponedeljek, 18. aprila t L. ob 5. uri pop. v prostorih Slovenske Hatioe v LjnMjani evoj I. redni obeni tbor. Dn evni red: 1. Poročilo predsednika; 2. poročilo tajnika; 8. poročilo blApaJ-nika; a. poročilo nadzorstva; 6. samostojni predlo<ri; 6. slneajnosti. Odbor.
— L splošno drp?rvo Juaoalov. vpoko-Joncov s sedežem v LJubljani vabi vpoko-Jenco bi v pokoj namenjeno na ustanovni občni zbor irvolo podražuice. ki so bo vršil dne 24. aprila 1921 ob 10. v Narodnem domu v Mariboru- Dnevni red: i. Po-
zdrav zactopnlkov drttitva \z LJubljane. 3 volitev predsedstva podraaalca v Aiari-boriL 3. Predlogi in lic epi
— »Samopomoč i v Ljubljani. Na-daljevanie obć. zbora ie rral 28 t m, ob 8. zvečer v liesi doam Paelef.ba jo dovoljena lo L'- nosn z irjifcfaaecj|aaa\i Načela tvo.
— Za dramatski od e!: šentjakobske^, naprednega društva ie d reval g. Ivan Mihelčič, elcktrot.iiiii' , lir r nova ulica IS, deset žamij i:. Jo ko nauptman. policijski BJtent, . '. prtllldl svoje poroka z Rdčno. Itilko Tal i). tro-etilniearko, Florijan?k.i olici ... 50 C« ob enaki priliki frc»3y>od in gospa Do-Unr^k. gostiJničaria. Karlovaa e.
pa 400 K. Za perald odsek tace drusl*
vn je nabral oovijar g. Menart Š.1 K. ,^a» t^halupnikova je pa darovala 100 kron« Požrtvovalnim rjn.rovalceru iskren., zahvala, njih podjetji in obrti to^io priporoča: do. k
—g Ljubljanski trg;. Me-ni trg Jo bil preteeeni teden dobre asi d aa in pl bilo nikjer pomanjkanja. 7 aevefega tr^ra je iz/sciiiilo z malimi i/jo .mi xeq alabo bla/ro. Zif>«no np«!i^':a proeta trgovina je povzročila, da ^ jc ajprilai faktično mc-il mesarji zJra.a konkurenca. Na tr«ru se plačuje dobro volov-eko me?o po 36 K sa nji del in 8 \ K prednji dol. Slaboj^o i se pla uie
po 32 K in ;>: K .».-ja   r? pa
stranJse, <la jo mnoco bolj ekonomične kupiti dobro volovska i ao po 86 S kg, kot pa siabo meso 30 K uh 82 kfr. Po nekaterih mesnicah v mestu, kjot ge doloma s«>ka psima vole c ~ plaču|a meso po 40 K zadnji dol in 8 I K prvi deL To cene odgovarjajo rcr-va 1 ivo teže v ljubijan. nakupovalnem ]>oa> jo-ju. Živa cena: IS do M K delavnih, za klanje slabih volov. Za I 1 m dobri voli 21 do 22 K, prima voli 24 K. Te-lečo mo*> I. vTBtt; 2G K. II. rr i^a M K-Svinieko BOteo I. vr--te 88 K, IX vr^to M K. Slanina, trrhu5na 42 K. povpree> na 46 K, riba in salo AS K. Slanina nao6« no preosta-a in vsksi te^i ovira ki.in je prašičev za meso. F'r a : ' no z mlovakimi izdelki jo rudi gl^lo k"krv voeti povoljna. Cena je pa padla samo neznatno 50 vinarjev do i K pri k^.
Na Sitnem tr^rn ja dovoz pj ailes snu ean. Cena moke št. 0 na tjnbljanakem trgu v detajlni pro*1«]! 17.50 K, It 1 1G.50 K. dobra krušna moka 14..V) 1C V prodaji na debelo eena 1 K niifa pri kg. Jocmon se je dvignil na 850 K za 1(0 kg, ove« 480 K, koiaiaa 4Tu K. Pritožbe glede F.labegra kruha in nu/ke so postalo zelo redko. Na sadheni trgu Ro kažejo zadnja Jabolka slahejše kvalitete po 8 do 10 E kg. Raallčno zelenjave je na trgu v izobilju ter vlatlajo valed konkurenco umerrjone cr»ne, Irrrr>c>rtirana glavnata eolata izborne k vali trte se plačuje po 20 K kg. Jajc je na trgrn dovolj po 1.00 do 180. K ca kos. Ml* km nekoliko primanfrOijo ker vlada v tom ča*u na mlečncTa trgu normalno pomanjkanje. Z ran jem so mlečni u*g bistveno zboljša.
—jr Bilančna seja Ljubljanske km* dltne tanke. Dne 7. t m. se jc trlilal pod predsedstvom cir. Ivana Tavčarjaj seja upravnegra sveta Ljublinn.vko kreditne banl:e, na kateri je bila po mv-nteljstvu predložena in od upravnejraj sveta odobrena bilanca za L li^O, dvajseto noslovro leto banke. H te ia zaključilo povsem ugodna V naslednjem navedeno Številko iz bilanc za leti 1920 in 1919 (v oklepajih), nam kažejo znatno naprodovan e v vseli panogah poslovanja. Aktiva znašnjo; Blagajna K 19,10^.270 (K 4.777.423), menice K 17.248.263 (K 7,849.0Ql). valute K 4,795.3,37 (X 6.935.933), predujmi K 35,201.937 (K 1 56), vrednostni pap. K 47.7^0.511 (K 3? "01 nir). dolžnfici K 535.75S.431 (K 29SJD5&6T9)t inventar K 64=5.97 3 (K 207.207), realitete K 3.381.773 (K 2,474.526). fcoaa, računi K 22,060.452 (K 1755.153). Pasiva: DelniSka glavnica K 50.000.0-')0 (K 20.000.000). vidre na knjittoa K 97.445224 (K 38,837.639), viofCS v tekočem rat K 124.144.379 (K 1Q9.5,S.S..'M), upniki K 362.926.760 (K I88^25^22fc transitno obresti K 160^95 (K 57.311)^ nevzdjernena dividenda K 309.606' (K J98.360), rezervni pkladl K 3$\634J57 (K 7.564.747), pcikojninski sklad K 2,607.3i5 (K 456.862). Drenoa doblčtoa iz minii!c?a leta K 265.40" (K 116J551 cisti dobiček K 9.605386 (K 2.943.333). Raiun izgubo ln dobICka Ukazuje kot celokupne prejemka K 20.lo,.l 16 (K 5.795.244), ki se razdele na obresti K 9,769.775 (K 3.126.473), Jzt,o^ bančnOl poslov K 10,<)39.555 (K 2.-I2.5>5), iznf« realitet K 3^82 <K 39JS92) in pronos dobička iz L 1919 K 365*404 (K U6.334), katerim stoj enaspmti iz-<lnt'-:i aa upravne stroške K 1.755.S03 (K 42 . za plače, stanarine m dokiads K 5.992.70J (K 1.455.451). za davke K 2,439.248 (K 821.913) in odpb= inventaria K 50.609 (K 31339), tato da o-tane čl5tJ dobičelc K 9,870.791 (K 30Č9.6S7). Cclokv-il d en a mi promet ie znašo! nad 36 m!'l-Jard (12 milijard) in se ie tedaj v letu 1920 napram letu 1919 pct-^jil. Upravni svet le sklenil oredlaTati občnemu zboru, kl se vrs! 28. t. m. ob 10. dopoldne v sevni dvorani mo*tTr\ magistrata, da se iz čistega v ! ka poleg stntiiarmb dotaci: do' xi sa izplačilo 12Vs% drvidevde v zneslra K 50 za delnico (K 5.000JDOOj, dodali rezervam K 2JRXXOOO in ustanovi ob Jvajsedetitetn ofeatoiu Im b ' iVUJnl nodporni fo-^d ra uradni i se do-
tira s K 900.000. Ostanek c"rt?ra do-b'čka nal se prenese, polet Baffrmdd nrad^i^h'u in dotacij sa r' rodataa namene, na novi r?e?in. — Toinlje se Jo imenovalo dirigenta podružnic e. Fra-
C. stran
.SLOVENSKI NAROD*, dne 17. aprila 192\.
Stev. 86.
njo VVildmanna v Trstu, z. Ivana Kači ča v Gorici, g. Mirka Grudna v Celju in g. Dragotina Klobučarja v Mariboru ravnateljem podružnic podelilo tajniku centrale dr. Fran Pavlinu naslov podravnatelja in se je potrdila podelitev prokure za centralo g. Vilko Oraimu.
— g »Zagorka« d. d. za gradjevnu Industriju u Zagrebu održati će dne 27. t. rnj. svoju treću redovitu glavnu skupštinu, Dosadašnja dionička glavnica od K 10,000.000 povisit će se uslijed znatnog proširenja posla na K 15,000.000. Čisti dobitak ovog poduzeća za minulu poslovnu godinu isla-xuje K 2,124.291*55, te će ravnateljstvo predložiti glavnoj skupštini, da se po-dijeH 10% dividenda, t. j. K 20 od svake dionice sa nom. K 200. »Zagorka« posjeduje tvornicu glinene robe i opeka u Bedekovčini, tvornice opeka u Cernomercu, Kutini, Paulovcu, ciglane Blato i Maksimir, veliku tvornicu cementa u Zidanom mostu i tvornicu ka-menštinog posudje u Petrovcu. Godišnja produkcija svih tvornica ovog poduzeća — ne računajući produkcije glinene robe — iznosi preko 20 milijona opeka i eri j epova te 1500 vagona portland cementa i vapna. Naravno, da će svako poboljšanje naših prometnih prilika, a osobito budu U tvornice u buduće mogle računati sa redoviti: im 3 Jeftinijim zalihama ugljena, omogućiti »Zagorki« da znatno digne svoju produkciju, jer postoje zato svi ostali •preduvjeti.
— O izvozu živine in mesa. Gospodarsko finančni odbor ie po poročilih iz Beograda do nadaljneca izrekel prepoved vsakega izvoza živine in mesa lz Jugoslavije v inozemstvo.
— Novo škrlokrovsko podjetje se je ustanovilo v Dolskem. Podjetje je v domačih rokah.
BORZE.
-— d Zagreb, 15. aprila. Devize. Berlin 226.50—228, Budimpešta 52 do 53. Bukarešta 235—2-10. Italija 725 do 735, London izplačilo 0—565, ček 558 do 560, Nevvvork (kabel) 142.50 - 0, Newyork (ček) 141 — 143, Pariz 10l6 do 1019, Praga 197--193, Švica ?460 do 2485. Dunaj 22x0 -2J. Valute: Dolari   139.50—140,     avstrijske krone
23—0, carski rubljl 75—85, češkoslovaške krone 190—U, angleški funti U do 554, francoski franki 1010—1015, na-poleondori 472—0, nemške marke 223 do 226, romunski iej! 222—225. italijanske Ure 710—715. turške lire 5»i»—0.
—d Dunaj, 15. aprila. Devize, Amsterdam 22.125—22.2*25, Zagreb 443 do 452, Beograd 1777—1797, Berlin 1010.50 do 1016.50, Budimpešta 229—231, Bukarešta 1025—1035, London 2502.50 do 2522.50, Milan 3125—3145, Newyork 639—643, Pariz 4555—4595, Praga 874 do 8S0, Sofiia 757.50—767.50, Varšava 75—77, Curih 11.050—11.100. Valute: Ameriški dolarji 634—63S, bolgarski levi 760—770, nemške marke 1010.50 do 1016.50, angleški funti 2500—2520, francoski franki 4530—4570, holandski goldinarji 22.050—22.150, italijanske lire 3105—3125, jngoslovenski dinarji (tisočaki) 1777—1797, poljske marke SI— 83, romunski leji 1015—1025, carski rublji 252—258, švicarski franki 11.000—11.050, češkoslovaške krone 875—881, madžarske krone 226—2C3.
nafnoD^Iila
poročila.
VOLILNO GIBANJE V PRI* MORJU.
— Trst, 15. aprila. Za istrsko volilno okrožje je postavilo politič* no društvo »Edinost« te-le kancli* date: dr. Wi!fan, odvetnik v Trstu, dr. LTliksej Stanger, odvetnik na Voloskem, dr. Stojan Brajša, ocL vetniŠki kandidat. Fran Flego, po* sestnik, Ivan Stari, delavec, in To* mo Herak, poljedelec. Za goriško volilno okrožje in za Trst bosta sestavljeni listi jutri. —Kandidat je socijalistov za goriško volilno okrožje so: Inwinkl, Brezac, dr. Tu* ma, Petejan in Štolfa. — Med kan-didati furlanske ljudske stranke je tudi dr. Bugatto.
KAJ JE S PRISTANIŠČEM BAROŠ?
— Beograd, 15. aprila. Mini* sirski predsednik Pašić je z ozirom
na vest inozemskih listov, da so se Jugoslavija, Italija in Reka sporaz* umele, da bo pristanišče Baroš upravljala skupna komisija, izjavil, da je ta vest izmišljena. Luka Ba* ros je jugoslovenska. Pašić bo to svojo izjavo ponovil tudi v konsti* tuanti.
AVSTRIJSKA DOPLAČILA ZA ŽIVILA.
— Dunaj, 16. aprila. Poluradno se poroča, da mora država uopla* čati na racijonirani živež okoli 30 milijard kron, in sicer 20 milijard na žito, po 5 milijard na mast in drugo ter 1 milijardo na kondenzi* rano mleko.
KAREL VENDARLE PRIDE NA MADŽARSKI PRESTOL?
— Curih, 16. aprila. O načrtu bivšega cesarja Karla poroča iz Lucema posebni dopisnik pariške* ga »Excelsiorcc, da bo madžarska vlada razpustila parlament pod pretvezo, da sedanji poslanci ne zastopajo več mnenja večine vo= lllcev. Nato bo razpisala nove vos D t ve, ki se bodo vršile z geslom za ali proti Karlu, podobno kakor so se vršile volitve na Grškem. V Bu* dimpcŠti računajo, da bodo v treh tednih pripravili ljudstvo, da bo glasovalo za Karla. Na ta način bi se moglo zgoditi, da bo v junija ve* čina volilcev oddala glasovnice na ime Karel IV. (Ali mislijo Mad* žari in Karel, da bodo Jugoslavija, Češkoslovaška, Poljska in Romu* nija mimo trpele restavracijo?)
KAREL — ŠVICARSKI UJETNIK
— London, 15. aprila. »Dai!y Maila poroča iz Lucema: Bivši cesar Karel stanuje v hotelu »Na* tionaU v istih prostorih, kjer je bi* val grški kralj Konstantin. Zelo ga pečejo omejitve, ukazane s strani vlade. Ob 9. dopoldne sme k maši, drugače pa se ne sme c.initi iz svo» jega stanovanja. Madžarska vlada so trudi, da bi Karel ostal v Švici.
Oblasti se sicer ne upirajo, ali so* cijalisti bodo v zbornici zahtevali izgon Karla. Ni res, da bi bil Karel prosil za nastanjenje na Španskem.
VOLILNI GOVOR MINISTRA BONOMIJA.
— Mantova, 15. aprila. Včeraj je imel tu na zborovanju demokrat sko * liberalnega bloka volilni go* vor minister Bonomi. V glavnem je poudarjal, da je nemogoče, da bi se vrnili v tako zbornico, v kateri pu* slanci in stranke, prevzete razkro* jevalne tendence, ovirajo poslova« nje demokratičnih institucij. T ba/ da storimo vse, da se umakne boljševizem, ta ruska blodnja, ta revolucijonarni fanatizem, razsod* nosti in reformam, dobro urejenim, in udejstvovanju programov. Tre* ba, da ee nadomesti ta koncepcija proletarske diktature s staro kon* cepci j o, ki daje jamstvo svobode za vse. V izvršitev te naloge se mo« rajo zdrržiti vse srednje strenke, in samo potom take združiLve se more doseči odporna sila proti boljševički invaziji in samo potom nje moremo priti do dobrih rezula tatov. Potrebujemo v tej volilni borbi one vere in gorečnosti, ki sta nas spremljali tekom vojne.
KRIZA V AVSTRIJL
— Dunaj, 16. aprila. Marodna skupščina je odklonila vlaor.i pri log glede   izgona Habshur/anov s 85' proti 84 glasovom.  Z ozirom na to pocia \lada den^sijo.
STAVKE POŠTNIH URADNI* KOV V AVSTRIJI NE BO.
. — Dunaj, 16. aprila. Pobijanja med vlado in zastopniki telefonskih in brzojavnih uslužbencev so do* vedla do izjave uslužbencev, da od* nehajo od stavke. Vlada pa je izja* vila, da bo povišala uslužbencem plačo za 2200 K.
SNEG V GRADCU.
— Gradec, 16. aprila. Danes ponoči je začelo   močno snežiti.
Sneg je napravil mnogo škode na sadnem drevju. Tudi s Semmeringa poročajo o sneženih zametih. Te* lefonski promet z Dunajem je pre* kinjen.
LJENINOVE    AGRARNE RE* FORME. — SVOBODNA TRGOf VINA DOVOLJENA.
— London, 15. aprila, »Times« poroča iz Helsingforsa o novih od* redbah sovjetske vlade v prilog po« liedelcem. Namesto rekvizicije pri« delkov se uvede pobiranje osebno takse, ki bo toliko manj odmerjena, kolikor večja je obdelana zona. Pridelki po plačilu tak3e ostanejo last poljedelcev, ki jih morejo no« rabiti zase ali prodati. V Moskvi in okolici je dovoljena svobodna trgovina za kmetijske pridelke in dovoljeno je dehiveem, vsaj 58 let starim, da trgujejo na svoj račun. Od te^a, kako sprejmejo polje* delci Ljeninove odredbe, je od\ is* na v veliki meri bodočnost sovjet* ske vlade. — Upori poljedelskega ljudstva v južni Rusiji se poostru* jejo. Bolj še vis ki vchliielji so se umaknili v mesta,
FaizuedSser^
— PrOi>i se za na>.ov dr. Samuel Tramerja, ki je (zadnji čad sluiil) y leta 19IS. v Couroipi v rezorvui bolnišnici >CapylcikintU_ N.-ilov naj so sjHoroči upravništvu *Slovenskega Na-rodac (9695)
— Ženski dežnik modre barve s
robnimi okraski m ravnim drialom je bil izgubljen na praznik 4. t in. v opernem gledališču okro« 9. uro zvečor. Poston najditelj naj o Ida dežnik proti nagradi v našem uredništvu,
Glavni urednik: Pasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik:
Božidar Vodeb.
Zagatenje: London Hospital po-I roČa, da vporabljajo grenčico J »Franz - Josef« pogosto pa vselej s ' polno zadovoljivim uspehom.
Schicht
Skozi   desetletja  izkazalo   se je
v zve sli pomoči
f^ch!chtovo milo?
Hje*ova Wxt>vos*s fs£afMI ta rira^* «mo2no«4 p-rttiraoi nmogo r!fc»nte In črgnjcajm. ScMdrf-cvo milo pere v mi«ftn vckU coij«, ktri mnoga dns«o mil« v vroči.   P&otc le o* £>oieg **ej«Ć3
varstveno snamkol
^i^.V5.Vo se s?6ve*r?o £m& ivrdk* / Giobočmk in drug v Ljublfam.
Schicht
nplm rib z!! manlfo BKo
z vrtom v prijaznem kraju na Gorenjskem blizo železnice Ponudbe pod „PrijazEB kraj 2504" na upravništvo Slov. Naroda.
Kupi se banja krtino'
toče emajlirana. Naslov pove nprav. lovenskegi Naroda. 2661
Strelka rozifta
za seden e, skoraj nova Od 12. — 3. pop Vodna steza 1/UL 2630
Ha domačo hrano
Poizve se v upravništvu Slovenskega Naroda 2681
DrnHa ca v Kran'u kp stavbeni pn> rlUUu )6 stor po ugooni ceni. Več pove Viliem Pfundaer, Kranj. 2543
Slrejnik za parno žago se lakoj sprejme. osS."^
sčine, Ribnica, Dolenjsko. 2697
flamtVft knlri skoro flst0 novo' y&mszv Koio, prostl tek se cenr
proda. F. Smol, Olince 6, v tov. V< jnovič
?rA?l«U!b9 dobra moč, se sprejme IĐUdjaiKđ, prj manufakt. \n galanterijski tvrdki Vinko Savnlk, Radorlji-ca, Gorenjsko. Prednost imajo z dežele, plača po dogovoru. 2682
JUsefia sobo ^^pSS
na poštni predal št. 44, Ljubljana 2672
proda se dober a-klarinei,
Po zelo nizki cenL Poizve se v uprav. Slovenskega Naroda. 2b76
proda se ceno klavir.
Naslov pove upravništvo Slovenskega
»74
Naroda.
26
^f^MAU^nto 'eP° solnčno, 2 sobi dlaJlUVdUjV, in prltikline pri I. dri. gimnaziji se zamenja za enaka Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 2633
% #0 P° nizki ceni zo'a In 6 i       foteljev. Kje, pove uprav.
prod
Slovenskega Naroda.
2685
Jfcblovano mesečno sobo
išče miren, zelo soliden gospod za takoj ali pozneje. Ponudbe pod «Mesecoa sobi 2687« na upravništvo Slovenskega Naroda. 2637
Zamenjam stanovanje,
v sob. kuhinje ln pritiklin, event z vrtom, v lepem zračnem kraju, 50 korakov od cestne železn cc, za lstotako stanovanie v sredini mesta Najemninski pogoji nad vse ugodni. Ponudbe pod »Zamenjava 2677« na upravništvo Slovenskega Naroda. 2677
Cena K 24-—
V velikosti 47X65 cm priporoča
Proda se voz brek £
trgovcu Al. Hotko, Žužemberk. 2692
Proda se pisalni stroj fldler.
ogleda se lahko vsak dan od 1. do 3. popoldne. Naslov pove upravništvo S o-venskega Naroda. 26S9
Proda se popolna oprava za manllo
tpfinuinn Kak r lu~- Ovalni stroj za ryUllul), čevljarje sistem ,Howe* ter velik z železom okovan zaboj, primeren za kramarje. Kje, pove upravništvo SI. Naroda. 2607
Cenjeuim damam se priporoča 3va Stopar, modistinja, Slomškova nI. 3. ,TargitunekaJv
slamnikov po najnižjih cenan. 2666
rinennrlienn kl )C absolvirala I. UU5pUUICna» letnik trgovske šole, želi vstopiti kot praktikant>nja h kakemu večjemu podjetju, najrajši v kako manufakturno trgovino. — Naslov v upravništvu Slov. Naroda. 26f)0
Kateri marin znanim «
nov aparat kompleten in ohranjen kakor nov. Cena zelo ngod&a! — Nas ov Potogr. atelier .ILIRIJA", Oospos?etska cesta 4, Ljobljaaa. 2662
Pril^V* f Krasan orientalski salon s filirid* m;^o»im preprogaira, z?-storima Slikama in posudama 110.CG0 kron. iiariBor, Čopova ul S, pritličje levo.
25 99
esa
v dobrem stanlu se prodajo po nlzk; ceni. Oiaoe at 90. 2G5,
Trgovska moč, K?TS*
zvež-ijigarni,
posebno v slov. literaturi, ter ima tudi nekaj prakse v papirni stroki, se sprejme s 15. majem t 1. v knjigarni in papirni trgovini Vilko Weixl, Maribor. 2669
Zenitna ponudba!
Trgovsko izobražen mladenič, 30 le* star, želim tem potom znanstva z gospodično ali vdovo, ki bi ml pomagala ustanoviti dom. Le resne ponudbe po možnosti s sliko, katera se vrne, na upravništvo Slovenskega Naroda pod .Lep znicaj/2667-.___2667
gostilničarji, pozor!
Vsled ugodnega nakupa ponudimo iz naše kleti v Brežicah pristna dobra vina iz tukajšnjih goric Bizeljsko-Sromlje Piiec itd. rdeče po K 15— do K 16 -In belo po K 16 — do K 18*— franko Brežice. Za slučaj potrebe posodimo sode proti kavciji. Olobas trg dr. s o. z Brežice oo Savi. 2656
Šivilja sprejme n^n£i(t
kojšnji nastop, za perilo in obleke. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 2591
Otroški voziček,
obleke, častniški škornji in drugo naprodaj. BIeiweisova cesta 25/L 2387
Mlifrfiiti! sprejme laKoi p?r-fektns stroiopislo. rt^TE
nemSke stenografije. Kaslov pove uprav Slov. Naroda. 2633,
železno kupi Tovarna „Lseiii", Zgo&e-Lesoe. 2561
Menir iščemeblovano sobo.
Plačilo postranska stvar — Odgovor na upravništvo Slovenskega Naroda pod .Inženir/ 2«50\
Zenitna ponudba!
Aktiven drJavni uradnik Vil razr išče v svrho takojšnje ženltve gospodično a'I vdovo brez otrok v starosti 40 do 50 let. Ponudbe s sliko in na-veddbo potrebnih podatkov do vštev-5ega 20 t m. na upravništvo Slovenskega Nsnda pod šifro: .Aktiva 2675".
Trgovska in stanovanjska
prva vogalna, enonadstropna, z •Uda* io stanovanji na križišču važnih prometnih cest; druga dvonadstropna, s 5 krasnimi modernimi stanovanji in vrtom, sta naprodaj. Proda se tudi poleg teh hI! ležeče veliko stavbl'če, — Ponudbe pod: »5. G. St 244/2698* na upravništvo Slovenskega Naroda.
lin:
oetovo kislino 80 °/o, gar. kem, čisto za živilne svrhe, v sodih po 100 — 400 kg za kg avstr. K 145 — s transport sposobnim sodcem, tudi na vagone z Dunaja dovoljenim izvozom. Plača se pri prevzemu blaga na Dunaju. Zastopniki se iščejo.
Rudolf
VI., Aegjdigasse 20. Telegram amaidrasse ■ Bmkomin Wlea. Telef. llSt VI.
Dnmn/nSL> manufakturne stroke s UillUCniK se takoj sprejme pri tvrdki Franc Mathels-vi nasledniki v Brežicah ob Savi. Ponudbe z navedbo plače. 2541
{ZnrnnA*?*** ieli s]u'be strolei-UUSpUUftlla ske ali stenograike. ali kot pisarniška moč. Par mesecev zadovoljna s hrano in stanovanjem. — Pismene sprejemke posati: Lampe, ti. Jernej, Doisztfsko. 2639
RpptoiTataiDOlE
Poizve se: Bradeckega vas at. 48.
2610
pekarilo v najem
jš'em
v kakSnem prometnem kr«ju v mfstu alt trgu ali na deželi. Naslov pove upr. Slovenskega Naroda. 2611
Preda se
takoj radi Izselitve enenadstropna hiša z vrtom v Ljubljani, pripravna za vsako obrt, v najboljšem stanju. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 2602
Gospodična vešča strojepisja,
Uče mrsta kot pisarniška moč oziroma strojepiska. — Gre samo izven Ljubljane. — N Cenjene ponudbe z označbo plače pod .Strojepiska/2«08' na uprav. Slov. Naroda. 260S
Išče se za takoj iznrjen in zanesljiv
Tsnrs SmOiSK vd. Zasar ro|.
mtm 1E./11921. Likam Mm
(Brez posebnega obvestila.)
M Mm roj. Derjp lase Mm
Obilo araoal
larlja DerpL
za Špedicljsko podjetje. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod .Dobra moč/ 2651*.
m pETfeUriO SiROografliiJo.
Vstop tako;. 0r. Ivan ^ovrsačlc, odvetnik, V Ljnbl{&dy £2ikloćioa-va cesta 8. 2Zi\
M nizki dajemo v vzpojils?.
Seme je dobiti pri nss zastonj, pridelek pa kupimo v jeseni po dnevni ceni Sever & Kotap Ljubljana. 295S
Prostau^Ufi^ fauna dražisa
katera se vrši v r edeljo dne 24 t. m. ob 1 uri popoldan v Kamni gorid h št 36 žel. postaja Radovljica Gorenjske in sicer sledečih neprimičnin:
1. ) Velika enonadstropna hiša z veliki mi pr. stori u'k farne cerkve, najbolj pr.pravna za trgovino, ker je Ista skoro brez vsake konkurence a!i tudi za vsako drugo obrt. 'zklcna cena.......K 50.000.-
2. ) Lep sedonosnik in njiva skuna mera 2 Hi orala izklicna cena K 30.0 0 — 3) 2 gozda smrekov in bukov les skupne mere 5 oralov   iz k J ena cena
K 12 000.—
Lastnik si pridrži pravico 3 dni po dražbi pogodbe potrditi ali razveljavilL
Za vse dokaze iskrenega sočustvovanja ob prebridki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega ljubljenega soproga in očeta izrekamo svojo najprisrčnejšo zahvalo,
TRBOVLJE ,14. aprila 1921,
Zalajata iflilliliia toerjzva.
aaaaaai
Zahvala.
Vsem, ki so nam v bolezni in smrti našega nepozabnega in predobrega soproga, očeia, brata, strica in svaka, gospoda
sifona Kunca
stali sočutno ob strani, izrekamo najiskreneiso zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo gg. dr. E. Šlajmerju in dr. Ša-becu z Vrhnike za ves n^hov požrtvovalni trud v dolgotrajni bolezni. Dalje gg. župnikom iz Dolnjega in Gornj. Logatca, logaškemu Sokolu, požarni brambi iz Dol. Logatca, pevcem za v srce segajoče žalostinke in vsem sorodnikom in prijateljem za njih krasne vence. Končno bodi izrečena najiskrenejša zahvala vsem, ki so spremili pokojnika k zadnjemu počitku.
DOLENJI LOGATEC, dne 15. aprila 1921.
Globoko ialojočl ostali.
358
86. štev.
»SLOVENSKI NAROD-, dne 17. aprila 1921.
7. stran.
Kujssm dva stroja
Cresia. J. PlamJ&čea, Eanrlija Novo
ssiez o.
25.^
Inteligentna gospodična
dobra kuharica, izurjena v šivanju ter ve*Ča vseh gospodarskih de?, — išče mesta gospodinje pri samostojnem gospodu, naslov pove upr. Si. Nar. 2527
s trgovino, lepim vrtom ln l/| oralom njive na prometni cesti se radi odno-t-vanja irpod cene proda. Ponudbe na Ivan Oornaič. Maribor. Pobrelji Crkovska cesta &t 3S. 2670
Ceiralno ssme
originalne italijanake vrate, gente Ma-mouth, |aune geant — Rocca, rouge geant Rcuca Brunn, se dobe pri Se?er A Koma., L obijana, Wtlfova nlica it 12.
popolnoma nov, krasen glas, ceno naprodaj. Vprašati: Miklošičeva c. it 4. gosiilci Se lan. 2552
Ci? vi O ak vfi 3 W ^šfr h29 2lmnr-te veiaJKe za čevlje, kvačkanec dišeče milo, glavniki za česanje otroške sc-^aike. i ice in vilice \? alumija po najnižjih cenah pri tvrdki Qsp<::!d Do-bčie, Linbi^ve, St. J&kfiba trg 0«
M
najboljše srtdstvo proti vlagi in vodi za vsakovrstne stavbe in zgradbe priporoma trgovina z Železnino A. SašclU, LJubljana, Zalaška cesta it. 21. Navodila o porabi so na razpolago!
Proda se:
razno medeno blago, kljuke, Sčlti, gumbi, svečniki, ripa za rivo ter otroSkl voiicefc Og eda se: BUTARA, Selo 10. pri Liubljani. 2654
, Jabilonska uganka".
Išče se kapitalist ozir. družabn k kateri bi založil novo sestavljeno knjigo pod zgo.aj naslovljenim Imenom in s katero bi se, axo sc prestavi v tule jezike, razumeli vsi na: odi med seboj v dveh urah ne da bi se trebalo afit! tujih jezikov. Naslov pove upr. Slovenskega Naroda. 2679
Trstja za strope \iUm In predaja
na debelo in drobno m3 po K 420 pri večjih naroČilih znaten populi Steiner Anton, Ljubljana, Jeranova il 13, Trnovo.
26
MTS Hi m m do
postranska stvar. Cenjene ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod .Siaiploa 2W7*.
Hiša v Mariboru
2 minuti od kolodvora, z velikim dvoriščem in vrtom, pripravna za vsako podietje se proda. Informacije daje Jn* Maribor, Aleksanđrofa cesta 71. 178»
V trgovini
0. Bernatovič
Ljubljane, Mestni trg 9,
c največja zaloga moških in ženskih oblek po najnižjih cenah.
HafueCJa zaloga
klavirjev in pianinov v Ljubljani. Tvrdka J. Dsieno, Liab« IJaaa, BiUar 973 nI. 5, priporoča v nakup najboljše inštrumente prvovrstnih tovaren po solidnih in zmernih cenah.
Lepe, bele, točene, drobne sicilijanske soli vsako množino se dobi pri
Leopold GrOnfeldi Ljubljana
Prisojna ulica 1. 2458
crjlassvalec gissovir ev ln tivo jac z glasbili
Ljubljana. Wolfova ul. 12
Velika
v sred;ni mesta, biizo kolodvora, s pritličnimi objekti, primernimi za skladišča, voznike in drugo se proda. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 2636
Vili liliji
clektfičnih   razsvetljeval, kuhalnikov, likalnikov itd. Vedno novosti.
Franz Schonhauer
Laenpealabrlks - Sflederlage &raa,
Stubecberggisae 3. 2542
Ljubljana. Kastni tre it 13. priporoča svojo zalogo dežnikov In solnčnikov ter sprehajstnjh palic
Popravila sa izvršujejo točna in solidno,
Avto delavnica
Fra
LJu&ljana, Karlovska c 10
Izdelujejo se vaa posamezna dela za avtomobile, popravljajo se tudi stroji
vseh vrst. Prevzamem vsa železo-?tru-garska dela točno in najceneje. 2215
Cigaretni papir
Olle^chau .Pt č* ICO/100, Abadle, Al-tesse, Club 100/60 v knjigah, nadalie stročnice Jakobi, Lemo in Radlks pri-
poroea osvald D*fc$še,
Ljubljana, St. Jakoba trg št 9.
aolce
z znamko »ključ* in brez nje pri Tvornici čarapa, Sarajevo Samo na veliko! Cenik zastonj. Par nogavic znamke »ključ* traja kakor 4 pare drugih.
ERJAVEC & TURK
triovlna z žtaino
vtprl Zlati lopati«« 114 (ps*ej Hammorschmldt)
Ljubljane* Valvazorjev trg 7
oesproti krlievnlake cerkve. Zaloga cementa.
Naistarefis al e ve na!« a
pleskorslid in morska
delavnica
IVAN BR1CELJ Dunajska ces. 13»
se  priporoča.    Iz vi site v  točna cene
zmerne.
1250
Mestni stavbeBlk
Rendez-vous du monde chic internationale.
Casino des Etrangers.
r sS-dno kavo ^
Bčeta se za takoj dva dobra
za veneti I? rskl farmenlk (gater.) Ponudbe na: Panso iago ¥ Eopriv-nikn prt Kočevja. 2665
seda} na Štajerskem v mestu na deželi, pr^etkom tridesetih, s premoženjem in prijetno zunanjostjo, i5če poštenega znan;a dobro situiiane in trčnodobre družice t svrho leoitve. Se event. tudi priženi. Častna diskreclfa zagotovljena. Posredovale1 po pofdfea izključeni. Ne-anonimni doHsi (če mogoče a sliko, ki se takoj vrne), pod .SommergiOek 3279' na Kienreichs Annonzen-Expedi-tion, Graz, Sackstrasse 4. "666
Krasno posestvo 15 oralov pri Pragerskem
vel. rrvevrsten vinograd, sador.osnik travniki, njive in gozd, krasna gos p, hiša: S sob, kopalna soba in dr., živ* in mrtvi fundus. Krasno vinogr. posestvo, 32 oralov, 2 hrti. Živi in mrtvi fundus, 40 pclovr.jakov jabo.čnika, pori štvo K 800 000. Na prodaj so še posestva od 6—*00 oralov, vile, htee. tovarne, trgovfne in gostilne. Saro! Breznik.   Celje,   Dolgo  polje S.
Uradno dovolfena« ia 20 lat ob-atoleća naifftare'aa ljaoliasjika
pasredovalnica boljših sinžb
G. Flux
Gosposka nlica 4, L nadstropje levo. Uit nujmot 3 hfckarioe za hotel in restavracijo kaairko za kuhinjo v ve liko letovišče, izborna plača, 2 ko-aaasria (Spe;sentriger) aeaoaSka *Ia' 3u v neki zdraviliški dom na Štajersko, mnogo kaJutrle ln sobaric za tu in zunaj, dobra plača, denar za po: tu, gospodUce k otrokom, ko-C*j2.-a. 2 vrtaarla itd. Friporoea več plačilni a nat« karta letnim dobrimi izpričevali, zmožne računke, tudi lahko polože kavcijo. Bzi innsraiib
marocilffa prtluiite aaamko« Priporoča in išče osobje vsake vrste za za pri a;io, hotele m tvrdne. Refltk-Urr se r m;  na dob-?,  spričevala a?! r.^ p. ifi - ^a^euiice.
M —aailb Btrocii^ maka a
z niso in drug:m potrebnim poslepieT Fr. Ferlinc v Šmarji pri Jelšah. Eno je tuka i, drugo ob državni cesti blizu Kostanjevice na Dolenjskem. 2402
Proda se kobila
145 cm visoka, rjave barve. 5 let atara, vročekrvna, izvrstsa za tek; TO! za-pravliivcek na oljnate osi In 4 peresa v zelo dobrem stanjn ter s&ztl z nsnjem tapecirane in na pereja. Isto-tam se proda loto graf! će! aparat znamke .Nettel", 9 X 12, dal »ogled za eno oko in citro z BOtanel« Vprašati je na Šulteršič Slavko, Radovtjica.
ISiSiT
na drobno in debelo, ctrru cevi. plošče za tlak stopnice iz umetnega kamena in dr. cem. izd. dobav'ja najceneje Betonaka tvornica J. Cibiar Ljubljana.
Izvrševanje hi5n»h kanalizacij. 2574
260 X 25 X 15 se kupi večja množina. Ponudbe z zadnjo ceno na upravništvo Slovenskega Naroda ped »Pragi 2I90\
MMm iražba stsrili im
bo v torek, dne 19. t. m. ob 9 url dopoldne in naslednje dni. Prodajale se r?odo raznovrstne knjige: Šolske in za Čitalnice nadalje se bodo prodajale note in starinske knjige, Itd. Sr. Jakoba nabr. st 2«, t trgoriai. 2694
lil! IWM M
Ljubljana, Eiišcrjeva id> 7»
Speoialno stavbeno podjele za be-tovaka, iGlaza-iz-betonake In vodne —   zgradbe. —
=  Izraba »
vjodnsh sii
Ii;ub!!eB3(   Velsftka vi. 16a
(ra prej$njo belgijsko vojašnico) izvrSuje vse podtalne in visoke stavbe
ter Izdeluje zadevne projekte. Brzojar: ftreaestavba. lat tel. 447
Polnogumijasti obroči
za tovorne av?o»obne
Pnevmatika
ta koleaa ln avtomobile
Kolesa Avtomobili
najceneje
J,
Ooapoavetaka caata itavllka 14.
mm. Mm. stenice. Mi
ln vsa golazen mora poginiti, eko porabljate moja najbolje preizkušena in spinSno hvaljena sredstva, kot pr-'t! poljskim mišim K 10, za podgane In miti K 12* za s arke posebno močna vrsta K 20; tinktura za aienlce K 15; uničevalec ejol'ev K 1°; pra§ek proti mrčesom K 10 in 20; mazilo rroti nsem pri Ijneleh K 6—12; ma žilo za nil pri iivlnl 6—12; pra§ k za nit v oblaki ln perila K 10 in 20; tinktura proti mreesam na sad?n in zetoajadi (uničev. rastlin) K 10. Pra§sk prot« mravljam K 10. PoMlia po povzetju Zavod za  eksport al Jftnher
Petriniska ul. 3- Zagreb 15.
Trgovcem pri večeai odjema popost
Prima
Coves)
u zatvorenim vagonima sa ov-dješneg skladišta dobavlja odmah
,SAVA(
d. d. za avoz S izvoz,
r I
mm i vmim, u-m tom ferez Mm i»-
IrrlaHfl cndl   P°   aairlitl dnevni
liitEeull ceal in v vc&kt m&Giirl
DeL družbo „frlšlsu"
tovarna hranil v Šmarci pri Kamniku.
r
Padavica (epilepsija)
^
Že 20 let preizkušeni .Epilepticon' Dr. VVell, Frankfurt a. M. z uspehom rabiJD zdravniki, bolnice za uspešno sredstvo za pobijanje epi-'epsi e pa tudi rroti Vidovemu plesu, histeriji, živčnim bolečinam in živčni oslabelosti. Bolniki ga rad! ažhrajo in lahko prenašajo. Dr. med. K. Ganz piše: .Noben pomočfk p:i zd.av-ljenju epfle sije ne slu^i tako dobro". Dobiva se zopet v veliki množini v veledrogerijah in lekarnah. Izdeluje pa sa.notvornica Dr. R. k ^ Dr. 0. Well, Franktcrt, a. M. 420 j
Mm ZAGREB.
Pedražnlee s
Zagreb, Ihiga ulica 6. CuiHana. ^IcksarBrova c 1 J/Saribsr, Ccspc-ska nI. 7. fečuh, Kraljerska nlica 19.
prvi tlak
3000 ko ffiMti.
a to siliti-,
51319 M Mil.
1500 q siialis li
m u m m v
ima Mli mi
čepove od pluta u svim veličinama za medicinalne, konjak, likere, pivske i vinrke boce, nudja odinah sa skladišta ovdje, ocarinjeno:
d. d. za nvez i Isvai
Z gr*;b, ptromlaska c. 1.
lWo M% iin
ĐtxB£fs:!ra  e. 15., Lfobljana.
šivalni stroji
taslrvjiza plclc.ijc
Izborna koastrakdja in ckj^iTna iz\; iz t varne v L Ustenov1  na 1. lOff
Pisalni stroji »atSSer4
Začasno znižane cene.
i
*e      P. o. občinstvu vljudno naznanjam, da sem
ii    v Sevnici ob Savi  otvorila lsđalOV8llI,.e& r' '   ilatnar.sev« V zalogi so slamniki najnovejše mode. — Klobuki sc sprejemajo v preobiikovi
Poljubno mnofino prima
civ'.^ ____
MM llol lldll
v vrečah se dobi pri tvrdki MIHAEL OMAH1 — Pri vagonskem odjemu je cena 215 K      100 kg i . ;i
Ljubljana. 2/01
wo to
'J
i.
za lesno industrijo v Sloveniji, ki je od
tor ter zna pisati na stroju, s+an in   atura, r
plača po pogodbi in sposobnosti. Nas1 p i I.
Ponudbe z opisom služce in ref.*renc na upravo U ja i. a ■ I
šifro LESNI KNJIGOVODJA II!.
CLRI/NH
If^ft^li*"« ^u>13£NIK ■ . "* C. ;ork.i ul. iti.
3a Sandrisii
LJubljana
Velik« zaloga ««^«^^% k**%, &c**->0»!ov, rAU vsako vrstnega v... ^. ^       [^^r^^ov in bok^đ
Mastni !/g 6«
ik. rski
i ličilački (pleskarski) pomočnici primaju ?e oduiS^, na stalno
uz dobru plaću. Upitati kod
s
Sag^lii Dum iri.3.
pogc ,
na Plitvici blizu Varaždina qq tako' nrada s 4 pari kamenov, 3 ploščati 1 tresalo (Beutel), vse zidano v popolnem redu nov hlev, kolnica, 2 sobi za stanovanje, kuhinja, jedilna shramba in mlinarska soba, z 11 orali zemlje in 1 oral Šume, vse v enem komadu z mlinom. Resni reflektanti naj se obrnejo pismeno ali osebno na Josi? Novaka, trgovaca Varaždin* G)jova  ulio* 7«
¥1
Fiat 38/18 HP
s predvojnim motorjem, popolnoma prenovljen, dve karoseriji. — Ena odprta, porabna za prevoz 10 oseb ali lahkih tovorov (do 1000 kg) in ena zaprta (limuzina). Ogleda se lahko v delavnici Št. Vid nad Ljubljano hiš. Št. 69. — Dopisi na anončno ekspedicijo AL. MATELIČ, Ljubljana, pod šilro: MAu<o"-
Češka svetovna zdravilišča
bhf mi -aiiaal iai • Ffiloiulaii.
Eaietek seseje 1a mola.
Breihlbna prehrana« Popoln sdravll^i obrat«
Potoval«? cSovolUa In vizum polnih listov daje ce^csSov^žiii konzulat
v Ljubljani. Breg $tev. 8.
nsT"      Pojasnil« ?n s^rospe^fe flejo mastno kopališke upravo.
11
6. stra n.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 17. aprila 1921,
86. štev.
Klavirje
FeliBs Povie, i!t
ugfaSuje in popravlja
solidno in točno bljana, aftka 45.
Prava hitih
(kopriva) in razne biće priporoča tvrdka
Os¥@§d Oobei€,
Llnbltana, Sv. Jakoba trg št 9.
Edina tovarniška zaloga Siv, strojev za rodbinsko in obrtno rabo, V vseh opremah, mater-jal predvojni. Dalje igle,  olje, posamezni
deli
za   vse sisteme
na veliko in malo.
amiMaajpjiiiJaiaiMiiiifiiiiii   1 i ii
UuMjanii, P Petra nasip it J.
Večletno jamstvo. — Ugodni plačilni po-—   goji. — Popravila se sprejemajo. —
Na veliko in malo po« trebšeine za šivilje, kro-
jače, Čevljarie in sed-larje. sukanec, čt vljar-ska preja, toaletne potrebščine, modno blago, pletenine  i. t. d.
Velika zaloga klobukov In slam nikov se dobi pri
Franc Cerar
tovarnar v Stobu posta Dom tale
Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo  pri Kovačevih i Tršan v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5.
Spr*}'ezrj'nfo v sredo in soboto.
Kapital H 20,003.000-
aH
rs?
Rezerve okrog SV 8,000.000
a*
C t
Interesna   skupnost  s   Hrvatsko   eskomptno      . 5e,fog Ss*£3S*     Samit* te &■* * IPCf Alf S   illfoal            ^7.   %m      Izvršuje vse bančne transakcije na}kulantne)e. j banko in Srbsko banko v Zagrebu. &JUDIjan«f   arSie^L<d*«»a7a    ia--!-!--— j
Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz,  valut   — eskompt menic, terjatev, faktur — akreditivi — borza.
Tovarna a
3
Barva vsakovrstno blago. Kjamitoo  lasti obleke.
g* v SvetiofJka ovratnike, za-
Lfabljana, FoI!a?saki tiapsl št. 4        ■ a •
*     * „   '    _ ■  _          K.     _     pestmee in sraice. Podružnica : Selenburgova nI cs 4. —-
PODRUŽNICE: NOVO SSSSTO EOČBVJE
Gosposka ol. 38.        Glavni trg stev. 39*
imlne stroje .Sinjer'!
M1
£42 $
vozna kolesa In pne.matke najfinejše kakovosti no najni*iih cenah razpošiljam po vsej Jugosliviji z izvoznico. A. Welssbern Wlea IX., Uitora Đonaus'.r 23/S. — Katalog o šivalnih strojih alt voznih kolesih po )K 2— v znamkah.
Hrvatska korespor denea. 1033
I
agreu
strnčna trgovina uredskog namještaja, biagajna, pisaćih strojeva i svih potrebština, preporuča svoje bogato skladište stolaca i fotelja kao i ostale proizvode iz savijenog drveta uz vrlo povoljne cijene   na malo i veliko. Nalazi se privremeno u skladištu Dl M
21. Telefon 9—27.
11
koruzo, plenico, ječmen, oves, moko, otrobe, špeh in mast
je le Saška, a nakupovalni vir pri podpisani firmi. Kompletni vlaki do Zagreba, a v Zagrebu se vagoni razdelijo in tako se vo-znina poceni, a kupci hitreje dobe blago.
Pmm Brkljači* Sombor.
1M m
nagrade onemu, ki pri meni v noči od sobote na nedeljo ukradene različne svilene robce in svilnato blago popolnoma izsled;. Pred nakupom teh predmetov se svari. — Dopisi na Anončni in informačni zavod V t DEŽ, Maribor, Slovenska ulica 6.
l
j0oe** k
s™/
za trgovino in InetesSrSi© cJc&aw?|3 ceno
BECK, KOLLER & Co,
Wien I„ Fichtengasse 2 a. — fcfl!H Bil i h p^tBlftl pKtfl.
so rjgjp^olne'čf! Največja zaloga za vsakovrstno obrt od navadnih   do   najfinejših oprem. Veli u ta a r§zrm&' .
t     W3 'Sar-' 3%,
Ljubljana, Sodna ulica 7.
Ti
DRUG Zagreb,
nalazi se privremeno u sklad Sta  lloa 21. Tal. 9   27. — Preporuci : Koitiaectil  pisaće* strojeve i sve potrebsnae. — Blagaja* sig jrnc proii vari 1 provali a svim veličinama   S*r Jave »a umnožavanja  sviju sustava sa  piipacajećin priborom, kao i sve ostale urr>dsKS potr-rbštme. — Uz  na -
nmjeeniie cijene.
mm •» 11 i k
izdelujem v svoji nanovo ustanovljeni tovarni z najmodernejšimi Stroji na električni obrat. V zalogi pa imam tudi po najnižjih cenah
parketne deščic« in strešno lepenko
X. Jugoslovanska tvornica yfBAKULAC|
3osip puh, Ljami Masla d. 11M iii 513.
Ljubijo
I SlcSsvska uSka št-av. 3. Dvorski trg štev. 'J.
Priporoča
siiifi ii
^«jž?nfe©v čepic la slamnikov«
Po?srj?vfEa so tecn^ izvr^K'e^o.
ŽalnU hif»b«ki ▼ zalo^i-
opališkim gostom!
Kdor se želi naužiti morja in solnčanja na morski obali, naj ve\ da „3a$kn «a otoku Krku" otvarja kopališčno se-J zono s prekrasno obalo 2000 m dol^o, najlepšo vsega Jadrana. Pobližja navodila daje
2^__m w m b mi
rtno naznanilo.
Naznanjam si. občinstvu, da sem kot večletni tapetniški pomočnik tvrdke I. 1. Naglas pričel svojo
tapetniško ®hrt 'J Vegovi ul. 13
ter se tem polom si. občinstva najtopleje priporočam za vsa pripadajoča dela. — Solidno deio! — Primerne cene I
A?£&si Pavla, tapetnik.
•v
m   i |»«    v * i»vi
kko i oni iti
specijalna barva proti rii.
Samo enkratno pleskanje za 5 let.
Brez uporabe minila.
DomaČ izdelek.
„ProiDEr* tein. bi podjetje k i o. z. v LjoliljsoL
Kovine, gume, barve, kemikalije, strojna olja, bencin.
lipiiiilUe
Salsom cd 1. svibnja do 3Q rajna.
Indikacije: Rheumatične i ine upale zglobova i mišičja, ulozi, neuralsije, navlastito ischias i ženske bolesti.
Crijetne kupke i kupke bistre, masaža i Zanderova dvorana. Rzdioaktivitet vrelo u velikom stepenu znanstveno dokazan.
Temperatura vode 59° C.
Zgrade i stanovi prošireni i temeljito preuredjeni. Sagradjen novi veliki pučki dom za preko 200 osoba. Ugodno blago podneblje.
Željeznička stan;ca pruge Karlovac-Caprag, poš'a, brzojav, javna ljekarna.
Krasne šetnje, koncerti, tombola, glazba. Radi navale gostiju potrebno je za lipanj, srpanj i kolovoz sobe onapred naručiti.
Prospekte i nužne upute daje besplatno
^Uillull
encina
rl       I* ?
• Vsi bendnovi motorji od 4 HP nrprej se prenarejajo na obrat 2 ogljem. Novi bencinovi in motorji na surovo olje in sesalni plin od 4—100 HP. Nove mlatilne lokomobile. Motoren* und ^otar&i^g-Fabriks-a. G. Osers & Bauer, Wien9 XX. 8eziFk, Dresdnerst?asse 81*85 n. 2510
Štev. 538 2G34
Kaiiatiijslii ta. mMn W
Mestna občina Kranj proda v svojem gozdu na Šma^etni gori nad kolodvorom postaje Kranj približno
GRICAR
smrekovega lesa
Kupni pokoji so na vpogled v občinski pisarni od 13. aprila naprej vsak dan od 8. ure zjutraj do 6 ure zvečer.
Rok za ponudbo poteče dne 39. aprila 1921, opoldne*
županstvo  v Kranju,
dne 13. aprila 1921.
Župan: F. POLAK, s, r.
Ljubljana, Prešernova ul. 9.
Največja zaloga izgotovljenih oblek za gospode, dečke  in otroke.
Blago  za  obleke in plašče.
jjtij po meri a zgotovžjo \iu po n ročila.
onfekciia
L!*jblisi^a9 Linhartova yS- 35.
Telefon 419 Foatco-ćekoval redna 11.428
prevzema po danih kakor lastnih načrtih rgradbo mostov, jezov, hiš, vil ter razne gos odrske In lndusMiske stavbe, stolpne strehe, kupole In cerkvena os'reSja, balkone, vitne ut ce, verande ter razna druga vrtna *rhi-tektonlčna dela. — Stopnice, dekorativne stropove ter dekoatlvne stenske opaže, vrata, okna itd.
2a r'zno iadostrljsko stavbe opozar'tra zlasti na noje pstentirane nosilce ca većfe prosta razpet ne od 22—90 m. — Parna tp.ga in strojne delavnice.
MimAi iiiiti pni
družba z omejeno zavezo
IBOR =
S^2en!a*sk35 pisalna Sn siav&eno podjetja
li
Projektiranje in izvršitev visokih, betonskih in žele-zobetonskih stavb, industrijskih in pcv.jcdelskih ter vodnih zgradb, naprav za vodne sile itd. — Presoje in nasvetovanja. — Dobav.
vsega gradbenega, industrijskega in tehničnega blaga, železnine, orodja, nosilcev, betonskega železa, tračnic in materijala za ozkotirne železn., elektoteh. materijal, cement, gips, lepenkai. t. d.
Naslov za briolavkai f,JIPu- MARIBOR- =
Telefon Stev. 308.
Stev. pošt. Iekow. urada SHS 12.051
Obrestnle oSsge na tekoči raum s
Kongresni trg štev. 4,
sfrofto spadalots dela k&r ft%\lmteufazte.
M
cd dne vlage <ri& dne dviga,
j IHfto ia tisk »Narodne tiskarne«
Za icseratnl del odgovoren Valentin K o o i t a r.
14
O-H