230. številka. Ljubljana, soboto 7. oktobra. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poiti prejuinan za avttro-Ofcerske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četi t leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 #1(1., za ćetrt leta 3 flld. 30 kr., za en mesec 1 jrld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se raćuna 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. —Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 tfld. 50 kr., po poiti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste ti kr., če su oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št 3 „gledališka stolba", O p ra v u i št v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. 0 položaji. Zrak je silno soparen v velikej politiki. Zlasti v Petrogradu in morda še bolj na Du-naji se vrše velike odločitve. — Dobro znamenje je, da velik strah obhaja „N. Fr. Pr." katera meni, da za zdaj je „nevarnost" (da bi Avstrija z Rusijo hodila zoper Turčijo) od-vrnena, da pa se more vedno povrniti. „Ve se, pravi „N. Fr. Pr.u, da je tukaj (na Dnnaji) jako vplivna stranka, katerej je zveza z Rusija program (to je večini avstrijskega prebivalstva program) in v sled tega sili ta stranka z vso močjo na to, da se maršira v Bosno in Hercegovino in se tedeželi osvoje. Poslanje Sumarakovo je te osvojevalne sanjače zopet razburilo in zopet vse žile napenjajo da bi politiko grofa Andrasavja s sedla vrgli. Oni terjajo, da se prime ponujana ruska roka in skupaj Turčija razkosa." O istej stvari se piše iz Berlina: Dasi ravno postaje situvacija dan na dan bolj kritična, vendar oficijozni krogi čisto nič no povedo kako se bode držala Nemčija. Tukaj se misli, da je Avstrija v velikej odločitvi ali in kako bi intervenirala v severnih provincijali Turčije. Magjarsk Andrassvjev list „Nemzeti Ilir-lap" pak ima iz Dunaja poročilo, da je naša monarhija odbila sodelovanje z Rusijo, da hoče mir ali ne miru za vsako ceno. Berlinsk dopisnik „P. L." pripoveduje dalje o istej stvari, da se Andrassv zdaj naslanja na Nemško, zarad česar je Rusije na Nemčijo huda. Dokler je Andrassv na krmilu, pravi dopisnik, ne bode intervencije in aneksije ali če on pade, potem nastanejo pogubne reči. Ruski časniki pišejo ljuto proti Magjarom in njihovej turškej politiki, magjarski pak se tako daleč izpozabljajo, da strastno pravijo, da pri nas nihče ne bode prej proti Turčiji vojeval, kdor prej ne uniči ogerske konstitucije. To je predrzen govor! Kakor da bi res Magjari imeli celej monarhiji ukazovati! „N. W. T." pravi, da baš to strastno govorjenje nij tako, da bi ohranjenje miru pospeševalo. Iz teh novinskih pobirkov vidijo naši bralci, da se vedno bolj zbirajo oblaki nad Dftšimi glavami. Bog daj, da bi se stvari odločile na korist Slovanstva in patrijotičnega Avstrijstva. Zares 11 ura je uže in zadnji čas je moliti za to. Grška in vojska. Grški kralj se uže dolgo mudi s svojo ženo pri ruskih svojih sorodnikih v Peterburgu. Tam čuje lehko o simpatijah, katere donaša njegova okolica krščanom v Turčiji. Sigurno tudi ruska diplomacija ne bode dolge navzočnosti helenskega kralja v Rusiji neporabljene pustila. Mej tem je grška vlada doma v Atenah dolgo mižala. Upanje, ki so ga Srbi imeli na Grke, nij se izpolnilo. Ministerstvo grško se nij ganilo, strah pred Turki in pred Angleži je sine starih Helenov držal v zakotku boječe pazeč, kako bode Turek prehitro zmlinčil predrznega Srba. A zdaj, ko uže četrti mesec od začetka rata teče in Turčija s svojimi vojskami nij mogla ni jedenkrat odločilneje premagati malo izurjene srbske mitične vojske, zdaj je začelo tudi v Greciji o/biljno vreti. Narod grški se oglaša po taborih za vojsko s Turki. V parlamentu je bila prinesena interpelacija, ali hoče tudi grška vlada vse storiti, kar jo za začetek vojne potrebno, namreč hitro oboroženje dopolniti. Temu se grška vlada nij mogla ustavljati. 4. oktobra je minister Komunduros sprejel deputacijo naroda in sicer nekoliko diplomatiziral, da si za vse neprevidne dogodke vratica za izsmukniti odprta pusti, vendar odločno izpovedal, da Grška poj de v boj. Menda bode vendar v tem smislu odgovoril tudi v zbornici! Dejal je namreč: „Vlada je vašega mnenja glede o rož en j a in bode vašo željo izpolnila, kolikor je v njenej moči. Da pa resno stopi v delo, mora si ves narod velike žrtve naložiti. Vlada bode v tem smislu postave predložila, z željo, da nepremekljiva podloga narodne politike bode razvijanje vojske na suhem in na morji. Grecija bode bolj previdnost pred očmi imela nego čulja, vendar ne bode pozabila, da je z najožjimi vezili krvi vezana z vsemi grškimi rodovi. Naša zgodovina nam je pokazala, da sama čutstvena politika škoduje i notranji red i finance. Grške provincije so za zdaj še mirne, ker so prepričane (?), da se njih pravice izpo-znavajo, da se njih trpljenja ne bodo prezirala. Turčija sama prizna, da je treba radikalno reformirati. Mi upamo, da bode razum Turčije in humanitarnost Evrope nas oprostila silne potrebe, da bodemo morali vrata ittotek. Valovi srca. (Izvirna novela, spisal J. Medvedov.) VI. (Dalje.) „Aj, to vam pač letni čas, ta jesenski obraz tako teži dušo. Res nekako milo utegne človeku postajati pri srci, ko gleda okrog in okrog mrleče rastlinje, ko diha iz prirode ta duh po razrešanji in trohnobi. Nu, pa jaz si mislim: to je naraven zakon, da ona jedenkrat kali, jedenkrat medli. Malo mesecev in zopet pride ljuba pomlad in ž njo novo življenje, novo veselje tudi v srce človeško — in v mislih na to jaz ne morem žalovati zdaj v jeseni." Govoreč to je Rastislav približal se tik k Ljudmili, katera po kratkem meni: „Možki, vi imate tako brezčutno srce!" „0 gospodična, tega svojega izreka pač nijste dobro premislili! Tudi naša moška srca krijejo čute, čute, kateri nam pa jako velikrat otopajo se ob marsikaterih trnjevih spletkah, osnovauih po vas, ženskah!" odgovori Rastislav čuteč, da Ljudmila je oziroma na pretekle dogodke grenkobe očitajo one besede naslovila njemu na uvažanje. Na to njegovo opravičevanje tudi ona nekaj trenutkov molči. Potem kakor da tiho priznava njegovo obdolževanje pravi mehko: „Gospod doktor! Vi pa zdaj hudo zanemarjate našo hišo. Kaj smo vam zalega storili, da nas tako po redkem obiskujete?" „Resnično, gospodična Ljudmila," odgovori Rastislav ves zavzet „vi me zelo iznena-date s tem svojim vprašanjem! Jaz sem zmerom rad obiskaval vas tolikrat, kolikorkrat mi je po ugodnem prijateljstvu z vami le dostojno se zdelo. Raje, da sem katenkrat še prepogosten in — nepovoljen gost vam bil!" „0 gospod doktor! To me hudo žali, hudo, to vaše ostro govorjenje. Menim, da tega nijsva zaslužila, moj stric in pa — jaz!" pristavi Ljudmila bridko naglasovaje. „Čast mi je, če je res, kar tu trdite. Toda menim pač, da morda bi imel, da baš glede vas tvrdno ostanem pri svojih besedah!** reče on. V tem Ljudmila, kakor da silen vihar razsaja po njej, hitro postaja nemirnejša. Roka jej nepokojna s knjige vhaja na lice odstranjevat lase z vročih sencev. Lica jej vidno rude, oči žare in povišano dihanje jej čedalje močneje goni razvneto nedrije. „Zato pa, čestita gospodična," nadaljuje Rastislav „nijsem hotel niti nočem očitati vam nič. Veliko, veliko ugodnih in lepih ur sem užival v vašej družbi in le žal mi, da take sreče pa zdaj ne bodem mogel več imeti tolikrat ali morda celo kmalu nič več." „Kako to, če smem vprašati?" poprime Ljudmila prestrašena. „Pričenjajo se volitve v deželni zbor, in to mi nalaga mnogo posla. Agi to vat poj dem po deželi najmenj za štirinajst ali celo za celi mesec d nij." „0h, agitovat! — nikar ne hodite, gospod doktor!" vsklikne Ljudmila živo in povzdigne obraz. pravičnosti razbiti, če se nam same ne odpro." To je vendar jasno in za malo Grecijo dovolj odločno ic vojevito govorjeno. Če je v Helenih še kaj moštva in značaja (prav prav mnogo ga nij, to znamo) mora se iz tacega govora dejanje roditi. In potem vzraste Turčiji nov sovražnik, vzraste v orijentalnem vprašanji nov faktor, s katerim se dozdaj resno š6 računalo nij. Jugoslovansko bojišče. Črnogorci so 4. oktobra prijeli zadnji del (arriergardo) Muktar-paševe turške vojske, katera se je v Hercegovino nazaj umikala in so jo pretepli. Fovlekla se je na Gorico nazaj. Torej Črnogorci imajo novo zmago zaznamovati, Muktar pa novo sramoto, ker je ob svojem času zaklel se, da bode le kot zmagovalec Črnogoro zapustil. — S to zmago pa so tudi podrta vsa obrekovanja, ki so letela na črnogorskega kneza, češ, da se ne obnaša pravilno, kar so Srbi Milana za kralja izklicali. Ker nij v zadnjih bitvah 28. sept in 30. septembra in 1. oktobra mogla niti turška niti srbska vojska svojega nasprotnika odločno premagati, nego so oboji obranili svoje pozicije, (kar je za napadajoče Turke toliko kot pobitje, sosebno ker so oni glavna vojska mnogomilijonne države nasproti malej Srbiji) — poroča se zdaj, da Turki in Srbi dobivajo kolikor morejo več vojske na pomoč. Turkom je, to se ve da, lažje dobiti več ljudij nego Srbom. Kerimpaša je iz vseh bližnjih mest garnizone k sebi poklical. Od Osman-paše je poldruga baterija ob Timoku doli črez Niš na Moravo marširala h Kerimu na pomoč. Temu nasproti tudi Č e r n j a j e v gleda, kako bi svojo vojsko pomnožil z infanterijo in artilerijo. Nekoliko ibarske srbske armade je dobilo povelje v Deligrad marširati k njemu; tudi iz Jankove Klisure je pet bataljonov prišlo. wPol. Corr.H poroča, da vsled ranozih nakupovanj je Srbom zmanjkalo denarja; zato se je finančni minister obrnil v Rusijo, v Moskvo in Petrograd k bogatim bankirjem ruskim za posojilo 24 milijonov dinarov. „Aj, gospodična Ljudmila ! Resnično, ta vaša želja mi je popolnem nerazumljiva. Jaz, ki imam priliko delati za sveto narodno stvar, pa bi leno držal roke navskriž?" pravi Rastislav ves goreč. „0 prosim, lepo vas prosim: nikar ne hodite agitovat!" sili ona še jedenkrat in oči jej tako milo-proseče gledajo va-nj, da Rastislav začuden strmi. „Gospodična!" pravi jej „čudim se res, kako to, da vi, ki sem mislil, da imate vendar nekaj domoljubnega čuta v srci, da morete kaj tacega zahtevati od mene!" Ljudmila položi roko na srce in reče: „Jaz sem z dušo in srcem Slovenka, in to tudi hočem ostati na veke; ali moj stric — o vslišite me, vslišite, gospod doktor!" »Da v tem trenutji bi mogel marsikaj vslišati vas, draga gospodična," pravi Rastislav rahlo ganen po zadnjem njenem izpo-znanji „ali tega — nikoli ne I" „V imenu prijateljstva vas prosim s po-vzdignjenimi rokami; imejte {usmiljenje z mano!" „0 — potlej je vse proč Oj jaz ne- Lažje jih bode dobil, nego velika Turčija kje pol menj. Iz nezanesljivega Zemuna se poroča „N. i Fr. Pr.u, da so Srbi zaseli zopet Zajčar, katerega so Turki požgali in zapustili. Iz turškega taborja se piše v „N. Fr. i Pr.", da je bilo samo v glavno turško bolnico v Niš dosedaj 5."00 ranjenih Turkov prinesenih. Iz Bosne poroča dr. Liddon, da Turki brez usmiljenja zdaj vsacega kristijana, katerega z orožjem dobodo, ali če v njegovej hiši kako orožje najdejo, na kol nataknejo ali pa drugače pobijejo. O Despotovieu se iz Knina telegrafira, da je 30. septembra pretepel 4 turške ba- \ taljone in jih v beg zapodil, ter požgal v mestu Kline 300 turških hiš, naplenil orožja, konj in streliva. Turki so izgubili 100 mrtvih, vstaši 11, mej temi je Milanovič, adjutant ruskega naslednika. (Ta vest kaže, da je bila l laž, če so pravili, da se je Despotovićeva četa razbila.) Iz Harkova v Rusiji se poroča: Kijev-ski guverner Nikola Fedorović Vaskov je svojega edinega sina, kavalerista poslal v Srbijo in mu dal 50.000 rubljev, da jih Černjajevemu izroči za podporo ruskim in srbskim oficirjem. Z Rusijo ali proti Rusiji. Pod tem naslovom je prinesel „Pester Lloyd" članek, v katerem ščuje na Rusijo in hoče, da se naša monarhija spusti v vojsko zoper Rusijo zato, ker ona podpira naše jugoslovanske brate, da bi se politično od Turčije osvobodili in nove samostalne države si na meji našega cesarstva naredili. Magjarski organ je pa tako nesramen, da ne govori le v imenu svojem, ali le v imenu magjarskega naroda, temuč on se predrzne govoriti v imenu vseh narodov našega cesarstva, rekši, da bodo i adi velike žrtve nosili, če bode slona Rusa. V imenu Hrvatov zagrebški „Obzor" to magjarsko drznost in laž tako-le odbija, rekoč, da mi avstrijski Slovani nemarno volje braniti turške sramote proti Rusiji, ki hoče dobro kristijanom in bratom. „Obz." pravi: „Neima sumnje, kako govori peštanski Lloyd, onako misle svi Magjari do jednoga, pa bude li na njihovu, to će monarkija voditi srečna !tt vsklikne Ljudmila in povesivši obraz v naročje začne milo, milo izdihati in tožno ihteti. „Ljudmila! Kaj vam je?" vpraša Rastislav ginjen in tiho stoji zraven nje. „0, ne vprašujte me! Vi, levi ste krivi teh mojih solza!" vsklikne Ljudmila po nekolikem premolku, in se vskloni. „Gotovo, jaz vas ne razumem, gospodi-čina," pravi Rastivlav vznemirjen. „Da, ne razumete, nočete me razumeti — žalibog! Ali jaz sirota — bila sem srečna imela sem rajski mir v srci; pa verjela sem vašim sladkim besedam, dala sem se prevariti ! Kar sem zmerom slutila, to vidim zdaj ter spoznam: vi nijste nikoli imeli pravega sočutja do mene; ljubili me nijste nikoli! A jaz reva, jaz — postala sem žrtva vašega lehkomišljenega igranja z mojimi najsvetejšimi čuti!" Govoreči to so jej vroče solze curkoma kipele iz oči in rosile teleče lica. Rastislavu je čudno milo in tesno pri srci. Uže mu je da bi kar na kolena padel pred njo, prosil odpuščanja in z jedno besedo morda vtolažiti jo najopasniji rat, da jadna Bosna, Hercegovina i Bugarska ostanu zarobljene pod jarmom turskim. No mora se posumnjati, da i drugi narodi, da i koji narod u monarkiji, izuzam magjarski, misli, kako „P. Lloyd" piše. Mi u ime hrvatskoga naroda smijemo smjelo izreči, da on prvi tako nemi sli. Dobro ('e biti, da u Pešti tirni iluzijami nezavaravaju. Ni jedan slavenski narod u monarkiji, ni sam poljski tako nemisli, kako piše „P. Lloyd". A po svih znacih sudeć, pošto i sama nova Pressa za slučaj rata medju Rusijom i Turskom zahtieva lokaliziranje rata sumnjamo vrlo, da bi i njemački narod u monarhiji hotio voditi opasni, vrlo skupi (dragi) možda financialno i mili turno zatorni (pogubni) rat, da se Magjari oslobode umišljena straha. Vojska pako želi kooperaciju s Rusijom proti Turskoj. U tih okolnostih nije dopušteno pozivati se na požrtvovnost svih naroda v monarkiji, koja je brez sumnje osigurana cjelovitosti njezinoj, nepovrjedivosti prejasnoga priestola, ali robstvu tudjih naroda nikada se posvetiti neće, nikada se posvetiti neće sramotnomu za naš viek turskomu barbarstvu, turskoj truleži, turskoj agoniji. A u tih okolnostih rat s Rusijom, da ga jedan narod silom naprti monarkiji, još je opasniji, jer iza jedne izgubljene bitke, mogli bi svi sglavci u državnom organizmu popucati i nastao bi kaos, kakva možda sviet još nije vidio." Misel o rusko-angleškej zvezi. Iz Rusije 28. sept. [Izv. dop.] Uvodni članek št. 212 „Slov. Naroda" jarko riše sedanje gibanje angleškega naroda, katerega vodijo diplomati a la Gladstone etc. Čitatelj mogel bi na podlogi tega članka misliti, kaje delo južnega slavjanstva uže končano, i to končano, kolikor more biti dobro, ker dva naroda, ruski in angleški podajata si (Dalje v prilogi.) popolnem; pa spomin na prizor, ko je pred ne dolgim še časom tudi on kakor zdaj ona vzdihal pred njo, pa bil nevslišan — tisti ga vzdrži, da se ojači in premaga, da skoraj mrzlo reče: „Gospodična! vm i rite, potolažite se! Vas je trenotje razburilo!" rekoč stopi izpred nje, da bi odšel. „Trenotje? ! Gorje mi — nikoli, na veke ne bom potolažena jaz!" zavrne ona. „Z bogom, z bogom!" kliče Rastislav in urno odhaja. „Oj mene vbogo !" vsklikne Ljudmila, zajoka na glas, in vničena se zgrudi v divjem obupu. Rastislav drvi proč. Zavest, da zdaj pa on odnaša zmago nad pred kratkim še tako ponosno trdobnini srcem Ljudmilinim, da zdaj je pa ona prosila ga za ljubezen — ta mu širi, ta mu napihuje prsi, da te zmage ves pijan nič ne pomisli, kako smrtno je njegovo nemilo, njegovo prestrogo obnašanje dirnulo ljubezni bolno Ljudmilo, in kolikanj srečnega bi bil pred malo še časom štel se sam, ako bi bila ona hotela vslišati njega. Kakor daje Priloga „Slov. Naroda'' Je St, 230., 7. oktobra 1876. roke in silita se jeden pred drugim na pomoč bedi in nesreči slavjanskoga juga. Da, res slavno delo, če bi bilo to delo v resnici mogoče. No nam tukaj v Rusiji sočim vsaj pobliže k jednemu viru, kaže se vse, kar se tiče tega vprašanja, vprašanja o rusko-angleškej zvezi nemogoče v jasnejšem pomenu besede. Pomislite, kaj se pravi, biti AnglićanV Odgovor je tu kratek: Biti nasprotnik največjih ruskih teženj in idej. Tradicija angleške vlade je taka, da druzega mnenja ne more priznati za mnenje pošteno in patrijotično, kakor čuti neumorno sovraštvo k vsemu ruskemu delu. Je li to pravično in za Anglijo koristno, ne bodem razbiral, nam je dosta historija in najnovejši politični dogodki. Ta dosedanja politika angleškega kabineta more se razdeliti, kolikor se ona tiče Rusije, na tri dela: Prvič angleški rlot odpravil je svoje lorde spomladi v Kil, da bi tam pregovorili najsilnejšega sedanjega prijatelja našega — prusko Grmanijo. Znana je ta historija celemu svetu in angleški admiralitct to po-skušnje nij storil brez velikega upanja na svojo silo: on je hotel celo odstopiti llelgoland, da bi bila misija tem bolj ovenčana slavnim re-sultatom. Anglija so je odpovedala dalje od berlinskega memoranda, v katerem je pokazala Rusija vso svojo silo diplomatične tvori-teljnosti na korist in slavo jugoslovanstva. Tretjič Anglija poslala je v Bezikski zaliv svoj rlot, da bi na tak način jasno zajavila svoje srčne težnje evropskemu svetu, kaje name-rena poskusiti se za Turčijo na vsak način. Res, od 20. avg. do 10. sept. st. št. bilo je v Augliji 350 mitingov, na katerih se je ue-jevoljana angleške vlado razlila silnejšem tokom. Ministri primorani so bili govoriti in izpovedovati tendencije svojega ministrovanja. Govorili so vse diplomatično t. j. mnogo in pri tem nič. Auglijski listi so sploh prepričani ka vlada ne krene raz pot, katero je nasto pila, a potem augleški narod srečno! Tebi veljajo Državina besede: Ja bog, ja car, ja šel", ja rab. I če „Nov. Vr." pravi, daje samo jedna pot čestua in gotova, in to: potodkritegaiu siluegadela Rusije brez vseh ovinkov in strašil zapada, brez vse nade nazvezo naroda, celi svet zavrnil s tečajev, taka zavest ga navdajal Zdaj mu je zadosteno, zdaj je vtešeuo njegovo sercel Baš na pragu mu Javorski zastopi korak. „Ej, kam pa tako hitro, gospod doktor V" vpraša ga. „Ven, venkaj na prosto, v širen svet!" odgovori Rastislav ves goreč. „O, to ne gre, to ne sme biti tako na prekuc! Čemu V Koliko časa vas uijsoni uže videl? Oakite, čakite prijatelj, da se pomeniva kaj, da se beseda vleti!" poprijemlje Javorski in z desno rine Rastislava nazaj. Ta se brani, izgovarja, pa mu nič ne pomaga! Javorski ga kar vleče, mora se vračati ž njim. Kmalo sta pri poliči dobrega vinca, in pri tej priliki čuti se Rastislav brž zopet na pravem mesti. Beseda mu teče gladko in navdušeno, kakor še nikoli! „ Ali po pravici povejte, zakaj se vi zadnji čas tako ogibate nas V" vpraša črez nekaj časa Javorski. „Ne utegnem veliko. Kakor veste, imamo zdaj deželnih poslancev volitve pred durmi, in torej mi jo kot narodnjaku svota dolžuost, vlada katerega je njeni smrtni vragi bil inje — bodočnost pokaže se — tak smemo mi reči, da je to sploh misel i celj ruskega naroda —r. Turško vojevanje. Iz turškega tabora se piše dunajskemu listu: Ako gre človek iz Niša, pride mimo nečega starega zidovja, v katerem je bilo zazidanih nad 3U00 človeških glav, katere so pa potem pobožni ljudje na posvečenih krajih pokopali. Ta spomenik turškega zverstva spominja na zmago Arnavta Kumurgija črez Srbe. Ko je bila namreč zmaga dobljena, dal je turški vojvoda pobitim in ranjenim Srbom, kakor tudi onim, ki jih je v komrcemski drapl zajel, glave porezati, in ta stolp iz njih sezidati. Tudi dandenes Turki še tako delajo, povsodi so kažejo čini njihovega zverstva. Neverjetno je, kako lehkomišljeno pokopavajo trupla, i Srbi i Turki. No da bi poprej pogledali, je-li na tleh ležeči res mrtev, ne da bi kontroliral to kak zdravnik, znosijo trupla na kup, a se ve da ločijo svetnike — ubite Turke — od gjaurov Srbov. Prve pokopljejo oblečene, druge skoraj do nazega slečejo ter jih v plitve jame pokopljejo, da noge ali roke iz žemlje mole. Kaj čuda, ako so se torej po armadah, ki okolo kampirajo začelo uže epedeinije, ki posebno nuj Turki, ki so slabo oblečeni in hranjeni, strašno razsajajo. Zdravniki pravijo, da jo uzrok kugi samo tako leno pokapanje, a kaj pomaga divjaku Turku pridigo vati V V taboru na starem potoku divja posebno hudo već časa uže disenterija, ki stan bolnikov vsak dau množi, da hodijo neprenehoma bolniški vozovi v vojaške lazarete pri Niši in Sofiji. Regularni serdari pa še ne dovolijo, da bi se Čerkezi iu baši-bozuki jemali v lazarete, kar to neizrečeno vzburja. Kako Turki ravnajo, kamor pridejo, naj uči sledeči izgled. Nekaj ur od Niša je koča, v katero je prišel tudi dopisnik dunajskega „Tagblatta". Videvši po zidu temne madeže, vpraša svojega dragonnina kaj to pomeni. Ta mu začne pripovedovati, popeljavši ga na vrt. j Po vrtu je bilo videti raztrgano obleko, v I sredi pa je bila nakopičena prst, iz katere je da za naroduo zmago priduo delam na vse pretege!" odgovori Rastislav kratko. „Aj pojdite gospod doktor! Tedaj je le res, da tudi vi ste tak „ultra"! meni Javorski zauičljivo. »Kak? — če smem izvedeti V" vpraša Rastislav tvrdo. „lle, ti Slovenci — da so narodni, klerikalni, sanjarski fantasti — tega mi vendar ne morete tajiti!" pravi Javorski. „Gospod!" zavpije Rastislav hitro pogret in na dušek izprazueno kupo trešči na mizo, da se zvone razleti, „gospodi kako se prodrz-nete tako razžaljivo nozmisel čenčati meni v obraz! Mi narodni fantasti 1? lla! Mi vse svoje napore posvetujemo stvari najsvetejši, osvojevatiju našega čvrstega naroda slovanskega iz pod tujčeve pete l Nam je jediuo le za blagor, za srečo, za svobodo narodovo ! In ta divna svoboda, ki je vsakemu resnično iz-jobraženemu človeku najvišji vzor prave po-zemske zveličavnosti, za katero torej boriti se velja vsacemu oniikaucu — ono pa naj bi sanjarsko iantastvo pitalo s ako se Slovence navdušuje in poganja za njo !V Nesramno! prihajal mefitičen smrad. Pavo Jovanović se je z val posestnik te hiše, ko se je počela vojska s Turki, šel je Jovanović z druzimi možmi k glavnej armadi, ki se je premikala proti Babinoj glavi; da li je še živ ali ne, tega dragomau nij vedel; poznal ga jo bil pa dobro, ker so ga posli večkrat v Niš privedli. Le to je znal, da soproga Jovauovieeva o prihodu Turkov nij hotela zapustiti koče, ker je bil eden njenih otrok bolan. Kar pridirja četa baši-bozukov. Eden divjih morilcev stopi v kočo, in zahteva denarja od žene, ki se je do smrti ustrašila; dobil je nekaj par, a to mu nij dosta. Kar zagleda, da dve leti staro dekle v kotu gloda staro skorico. Divjak skoči tja, mahne s handžarom, pa se glavica zatrklja obupanej materi pod noge. Ko njegovi zverinski tovarši krv zagledajo, so kar opijanijo. Celo rodbino peljejo na vrt, in v malo tre-uotkih so bile vse glave uboge kristijanske rodbine na tleh — pet osob. Fazli-paša je o tem divjaštvu cul še tisti večer, a še mari mu nij bilo, da bi bil morilce kaznih Tako se torej godi po teh prijetnih in plodov it ih slovanskih pokrajinah. JPolitični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani G. oktobra. Predsedništvo tiršavnega ztbora. je poslancem uže poslalo dnevni red za prvo sejo 19. t. m. Za €/<**pattsko zbornico so od cesarja imenovani kot novi udje namesto umrlih : minister skupnih financ bar. H o f m a n, general Koller, Fzm. bar. Mamula, predsednik upravn. sodišča bar. S t ae hI in, sekcij-ski šef Wehli, guverner zemljiščno-kreditnega zavoda Moser, vitez N a p adi e w ic z, prelat Kari, graščaki Apfaltrorn in E. Thun, Hohens tein, \V. Pace. Vnaoje držure. Ititsijti orožuje. Po železnicah se vozi baje uže skoro le vojna priprava. Novica, da Turčija niti angleških uvetov mirii nij prevzela, vzbudila je v ruskem narodu še večji srd na Turke nego je vladal dozdaj. Vse kliče na vojsko. Ruska vlada je svojim diplomatičnim zastopnikom v Parizu, Londonu, Berlinu, Dunaji iu Rimu poslala poduk kako naj se razgovore z dotičnim! vladami zarad o rij en tal nega vprašanja. Iz Pariza se javlja uže, da je ruski To more trditi le bedasti in slepo zagrizeni sovražnik našega naroda, kakoršnega mi iz-poznate se tudi vi! O, toda tacih puhloglav-cov se ne strašimo, ne bojimo se mi! Mi Slovenci smo čil, korenit narod, ki nij še omagal, akoravno ga tisoč let žuli uže tuj jarem. Ml smo še, še stojimo krepko, uijsmo in tudi ne bomo se udali ! Borili, borili se bodemo! Mi ne poginemo — mi smo Slovani!" Uekši ves tresoč se od jeze rine od mize in besedami: „Z Bogom!" hiti ven. Javorski nepremakljiv ostane ua mesti, kakorbi bila strela treščila vanj Ko se potem vendar vzmiče po konci, kar vrtoglav brez smotra tava po sobi vgibaje, kako bi pač najlaglje mogel maščevati se. Potom so napoti na vrt iskat svojo bratranko, da bi pri nji izpraznil iu olajšal si razjarjeno srce. Toda Ljudmila si ne upa pokazati mu objokanega obraza, niti najmanjšega nema posluha za njegovo strastno rešetanje. Na telesi in na duši vsa potrta izpred strica ubeži v sobo samovaje udajat se neizmernemu tugovanju. (Dalje pri h.) poslanik obiskal Mac-Mahona, Thiersa in De-cazesa in naglašal da car mir želi. — Kongres je mogoč. Iz Miel*/ffwdii javljajo, da je tudi drinska vojska Milana za kralja sklicala. — Vo-jevit duh, ki je začel vejati iz Aten navdušil je Srbe še bolj in jim novo upanje dal. Na Imr&kem se množe po provincijali tabori zoper Turka. — (irska zbornica se je odprla. Bomo videli, ali se bode odločila do česa moževskega. Humanr<.i* vlada je dala generalnej direkciji rumunskih železnic ukaz, naj ima vozov pripravljenih, da more, kadar bode trebalo 30.000 mož na besarabsko mejo v najkrajšem času prepeljati. — Ruski prostovoljci v velicih tropah skozi Rutnunijo v Srbijo hodijo na boj. Tut'ilai sultan je potrdil osnovo velicega sveta, po katerej se nekakov parlamentarizem in zastopstvo v celej Turčiji uvede. Sto petdeset članov se bode v zbornico izbiralo, a 50 se bode volilo od vlade v senat. Kontrolo v provincijalnoj upravi bi imeli uradniki in občinski zastopniki. — Turška obetanja so znana kot najgrše sleparije. Volk dlako menja ali čudi ne menja. Iz Bitimi se piše, da je ruski poslanik imel dolg razgovor z italijanskim ministrom vnanjega. — Na Dunaji se je opazilo tudi, kakor je „N. Fr. Pr." poročala, da je grof Sumarakov mnogo občil z italijanskim poslanikom. Meni se, da je italijanska ruska zveza gotova. Iz Londona in ltei-litm se zopet poroča, da ker je Turčija odbila ponujane mirovne pogodbe velesil, zopet misel o občnem kongresu živejša postaje in se v diplomatičnih krogih dela za njeno uresničenje. Nemški poslanik v Beču, grof Stolberg je prišel v Berlin in precej k Bismarsku odpotoval v Varzin. Ant/ieški parlament bode skoro gotovo izredno sklican. Vlada so je do zdaj branila. Opozicija jo je s svojimi meetingi na to prisilila. Možno je, da se na Angleškem potem vlada prigodi in da nastopi ono, česar naš dopisnik iz Rusije ne verjame. V M*4*rimjH nič dobrega ne pričakujejo v diplomatičnih krogih za Turčijo. Orijentalna kriza, pravno, dosegla je svoj vrhunec; zdaj še Grška in Rumunija začne, potem Turčija gori na vseh oglih. V J*«r««ft# je 2. t. m. odprl se občni delavski shod. Nič nienj nego 212 govornikov se je oglasilo in sicer 21 o ženskem delu, 20 o učencih, 14 o zastopstvu delavcev v parlamentu, 40 o zadrugah, 30 o hranilnicah, 10 o kmetskih zadrugah itd. Da Špttnjci vstanka na otoku Kubi še zdaj nijso zatreti megli, vidimo iz malega telegrama madridskega, ki poroča: Vstaši na Kubi so oddeljenje 200 vojakov obkolili in ujeli. Dopisi. Iz I^UNliejru, I r^u 4., okt. [Izv. dop.] Denes smo slavili odlikovanje našega č. g. kanonika A. Žuža z vitežkim križem Frane-Jožefovega roda. Okrajni glavar celjski g. Haas je v kratkem govoru zasluge odlikovanega za šolo i cerkev naštel, ter potem mej pokanjem možnarjev vitežki križ na prsa g. kanoniku pripel. Ko se je potem g. kauonik v jako ginljivem govoru za izkazano si čast in za odlikovanje zahvalil, omeni še g. župan v kratkem govoru zasluge odlikovanega. Slav-nost se je potem z trikratnimi živio klici na nj. veličanstvo cesarja končala. Mi pa želimo temu možu, koji je toliko za naš slovenski narod žrtoval v prospeh materialnega in dušnega blagostanja, da bi še mnogo let odlikovanje in občno spoštovanje užival. A z fcoštillfcju. 2. oktobra. [Izv. dop.] Volitve v okrajni zastop so so y našem okraji vršile brez vsega šuma in brez vsake agitacije. Organizirane nemskutarske stranke nij tukaj, da bi uplivala na volilce; a tudi število odločenih zavednih narodnjakov je pičlo. Koliko pa jih je, vsi so izvoljeni v okrajni zastop, v katerem imajo večino za soboj. Sploh pa se vedno bolj kaže, da so okrajni zastopi nepotrebna naprava, ker se glavno njih opravilo omeji na oskrbovanje cest, le-to bi pa isto tako občino opravljale. — Letina je slaba, malo žita, še manj vina, ljudstvo tarna. Kani pridemo V — Domače stvari. — („Slovenski Narod") je bil tudi včeraj konfisciran, torej v drugič ta teden! Mi ne moremo za to. Državni pravdnik ga je vzel zarad dopisa iz Novega mesta, pod katerem je pisatelj podpisan. — (Feldmaršal-lejtnant pl. P (Irke r) v Ljubljani priljubljen vojaški poveljnik tukajšnje garnizone, prestavlj en je v Zagreb, da bode namostoval pri tamošnjoj generalnej komandi barona Mollinaivja, kateri je z baronom Rodičem vred namenjen od višjih vojaških krogov, da izvede one črteže, katere bode Avstrija vsled dogovorov z Rusijo v jugu izvesti imela. — (Nove hišne števi.lke) in novo imenovanje ulic po Ljubljani je sedaj povsod nabito po oglih in nad veznimi vrati v lepem slovenskem in v nemškem jeziku. Reči moramo, da je vse prav lično in lepo. Zatorej pa močno obžalujemo, če je res, da so po nekih skrajnih predmestih po noči ljudje osne-žili ali celo odtrgali tablice. Prosimo, naj naši prijatelji povsod zoper tak vandali/.em delajo. Sklep je sklep. Če so narodni zastopniki ob svojem času zoper govorili in glasovali, učinili so to samo, ker so hoteli velicih stroškov za zdaj ogniti, a nikdar ne iz principa. — (Šolsko.) Ljubljansko učiteljstvo je volilo včeraj za svoja zastopnika v mestni šolski svet g. R a k t e 1 j a in g. B e 1 a r j a. Nekateri bolj narodni In za šolsko korist bolj skrbeči učitelji so volili namesto g. Be-larja g. Praprotnika, ki je pa dobil 1 glas premalo. Škoda! — (O godu carjevem) 4. t. m. je bila v stolici slovesna sv. maša, katere so se udeležili razni c. kr. uradi, deželni odbor, mestno starešinstvo, profesorji raznih šol itd. Vojaštvo je imelo pri nunah svojo slovesnost, dijaki razni šol pa, ki so ta dan praznovali, so se v raznih cerkvah skupno udeležili sv. maše. — („Slovenska knjižnica1'.) Peti zvezek te zbirke lepoznanskih knjig jo denes dotiskan. Obsega 2U tiskanih pol. Kakor brž se zvezo bodemo ga razposlali vsem dozdan-jiiu prejemnikom, od katerih pričakujemo, da nam i novih pridobodo. Takoj potlej poj de šesti zvezek, ki prinaša zopet originalno pripovedno delo, v tiskanje. — (Dramatično društvo.) Kakor čujemo, skrbi in dela odbor našega dramatičnega društva na vso moč, da so prično tako hitro, kakor mogoče slovenske predstave. Treba je, kakor se nam poroča, mnogo dogovorov s posameznimi igralnimi močmi, pa upati je, da se posredovalno rešijo vse zapreke. Predstave pak se baje ne bodo pričele 15. t. m., nego koncem oktobra. — Kaj je z ono znano podporo, ki so je prikegljala, še no moremo poročati, ker se še nij izročila društvu. — (Ljubljanska hranilnica) nam piše: V vašem predvčerajšnjem listu nahajamo notico, da je Brandstetter obema hranilnicama v Gradcu in tukajšnjej skupno svoto 50.000 gl. dolžan, in da ta dolg presega pravo ceno posestva, ki služi za hipoteko. K tej notici, v katerej je ljubljanska hranilnica z odličnimi črkami navedena, omeniti nam je, da je posojilo ljubljanske hranilnico varno naloženo na prvi stavek, in da je leta 1871, za časa dovoljenja tega posojila, ki se je dalo gospo Rozi Brandstetter, hranilnica ceno posestva Rad vanje na podlogi davkarske ka-tastralne pole cenila na 33.208 gld. Prosimo torej slavno redakcijo, najuljuduejše, naj v svojem listu na pristojen način ta popravek objavi, in pristavljamo, da se nam je predložila sodnijska cenitev z G7.G18 gld., na ka-tero se pa čisto nič obziralo nij." — (Ubila se je) včeraj tu zidarska po-dajalka pri novem zidanji kranjske stavbene družbe poleg Malica. Pala je z odra tretjega nadstropja, ubila si glavo in precej mrtva obležala. — (Ujetnice.) Zadnji vtorek so zopet 47 izpridenih žensk peljali iz Lankovica v novo ujetnišnico za ženske, v gorenjske Begunje. — (Volitve v Trstu in tržaškej okolici.) Kakor na Goriškem in v Istri tako bodo volitve tudi v tržaškej okolici kmalu jedenkrat, ker troletna doba delovanja tržaškega mestnega zbora, ki je ob jednem tudi deželni zbor, minova 20. novembra t. 1. Ker imajo Slovenci v okolici tudi G poslancev voliti, naj se uže zdaj priprav 1 j a j o in vse dogovore, da jih protivniki ne prekanijo. — (Odbor družbe kmetijske) je v seji 1. t. m. mej drugim sklenil: Od 200 gld. ki so iz državne subvencije še ostali, 100 gld. podeliti bohinjsko-bistriškej, 100 gld. pa belo-poljskej sirarskej družbi. Poročilo viteza G u t-mans tnala o vinske j razstavi mariborske j je bilo z veseljem na znanje vzeto, ker je bilo iz njega razvidno, da kranjska vina so bila počastena z dvema srebrnima državnima medaljama, pa so tudi kupca našla celo v vnanje dežele (v Bogdan-IIof v Galicijo itd.) posebno zato, ker so za napravo šampanjca jako pripravna spoznana bila. Odbor je zato jednoglasno sklenil, gosp. vitezu Gutmansthalu, g. Oguliuu, g. Dolencu, g. Permetu in g. Vrta-čiču zahvalna pisma poslati. — Prošnikoma iz Jarš in lške loke za pomoč v njijnih nadlogah odbor nij mogel, kakor bi rad, podeliti nobene deuarue podpore, ker nema nikakor-šuega zaklada za to. — (Celovška čitalnica.) V soboto 7. t. m. ob 8. uri zvečer (Sandvvirtova gostilna, 1. nadstropje) bode redni občni zbor, h kateremu se vsi č. gg. udje iu tudi drugi domoljubi, ki domačemu društvu pristopiti nameravajo, uljudno vabijo. Na dnevnem redu je: Poročilo tajnika, blagajuika in gospodarja; — nasveti zaradi zimske sesije; — volitev novega odbora in društvenega predsednika. Koncem mala skupna zabava. Da bode udeležba prav obilna in da postane naše društveno življenje zopet prav živahno so nadeja Odbor. — (Roj a n s k a čitalnica) napravi dne 8. oktobra 187G oh 7 uri zvečer na korist logaškim pogorelcem besedo. Spored : 1. Slavnostni govor. 2. Deklamacija: „Po boju" de-klamuje gospodičiua L. llušok-ova. 3. Veseloigra: „V Ljubljauo jo dajmo." 4. Družbena zabava s petjem, godbo in plesom. Pri besedi svira beneški kvintet. Vstopnina je za ude 30 kr. za neude 50 kr. Večji darovi se s hvaležnostjo sprejemo. — (Iz Horjula) se piše 1. okt. Denes je obhajal svojo duhovsko šestdesetletnico ali demantno mašo v pastirskoj službi starosta kranjske duhovščine gospod Aleš Jerala v 85. letu svoje starosti slovesno in krepko še. — (V ljubjansko semenišče) so sprejeti ti le gospodje: V II. leto Martin Ma-lenšek iz Semiča; prvo leto je dovršil v semenišči dunajskem. V I. leto pa: Valentin Eržen iz Selc, Jožef Jenko iz Cirkelj, Ludvig Jenko iz spodnje Šiške, Janez Janežič in Št. Vida pri ZatiČni, Andrej Karlin in Stare Loke, Franc Perpar iz Dobrniča, Janez Smrekar iz Št. Helene, Martin Štrumbelj z Iga. — (Duhovske premembe) v ljubljanski škofiji: g. Matija Torkar je dobil faro Košansko na Notranjskem. Na novo razpisane so te-le fare: Tujnice 4. septembra in Mozelj 1. oktobra. — (Z Blok) se „SI." piše: 25. sept. zvečer je bila pri nas strašna ploha z bliskom in gromom. Ob ValO. ure je treščilo v ske denj v bloški vasi, kateri je pogorel, kašča z žitom vred in kakimi 200 centi sena. Nevarnost je bila velika za vso vas, katera šteje 42 številk, le nasprotni sapi. katera je pihala ogenj proč iz vasi, in neutrudljivemu delovanju ljtnlij, naj bolj pa božjej pomoči se je zahvaliti, da nij zgorela vsa vas. Četrt uro pozneje, ko je začelo v Velicih Blokah goreti se zasliši še en tresk — in zopet je strela vžgala na drugi strani fare v Ravnah samotni mlin, kateri je zopet pogorel s kaščo in žitom vred. Tudi tukaj je obilo škode in nobeden pogorelih nij bil zavarovan; naj bi bo vendar enkrat ljudje spametovali in zavarovali. — (Iz Prošeka) nam piše naročnik : Blagovolite poprositi tistega gospoda (d . .. p . . .), ki je tako dober, da skorej tretjino listov mesto nas čita, da bi se uže enkrat spomnil vsaj za en kvartal tudi naročnino mesto nas plačati." — (Prav imate ! In to se marsikde godi, da nepoklicani ljudje list zadržujejo! Ur.) — (Vrtec) je v svojem 10. številu za mesec oktober prinesel našej slovenskej mladini sledeče gradivo: Pesence svobodno po nemškem od Lujize Pesjakove; — Milosrčnost in dobrota dobi zmago; posl. Tone Brezov-nik; — Bog vse vidi; povest priobčil J. T. — Deva na konji; zgodovinska črtica od V. — Županov maček v škripcu (s podobo v velikej obliki); — Kar moreš danes storiti, ne odlagaj na jutri; povest, priobčil Vlaho Gostač; — Berač, priobčil M. Špoljar: — Reka (s podobo); — Male pripovedke; Dom; Zvonik; Lepa obleka; Duh na podstrešji. Potoček. Prirodoznansko polje: Oklop-nik (s podobo). Razne stvari imajo v sebi: Drobtine, kratkočasnice, rebuse in drugo drob-jad. — Kakor menda vsi slovenski časopisi ima tudi „ Vrtec" to nadlogo, da se mu naročnina zelo neredno odrajtuje, kar se vidi iz zadnjega lista, v katerem založništvo prosi naročnike, da bi vendar užo skoraj svojo dolžnost izpolnili. Žalostna nam majka! — (Oficijozna natančnost.) „Pol. Corr." si da iz Varšave pisati, da je general Sumarakov pozval Črnjajeva, naj ne zavzema pozicije, ki je v nasprotni z njegovim poprej gojim vojaškim delovanjem, nego naj gre k generalnemu guvernerju poljskemu, feldmaršalu grom Bergu, kjer bode imel G0O0 rubljev letne plače. Generala Črnjajeva bode ta poziv tem bolj veselil, ker je omenjeni feldmaršal Berg uže pred več leti — umrl.' Razne vesti. * (Srbska vlada) plačuje, kakor se celo „N. Fr. Tr." iz Zemuna piše, vse terjatve ki jih imajo oni, ki jej dajejo orožja, živela in druzega vojnega blaga v gotovem denarji in sicer ne v papirji, temuč v dukatih ali zdaj v napoleondorih. * (Nemški izdelovalci orožja) potujejo, kakor poročajo dunajski listi, močno v Srbijo. Prihajajo večjideliz Berlina, Charlotten burga in Spandaua, preko BeČa, in v prihodnjih dneh pričakujejo jih okolu 400, deloma oženje-nih, z rodbinami vred. Nemška vlada je početkom zabranjevala to odpotovanje, a ko je glavni agent, nekov Hofman, direktor srbske fabrike za orožje, legitimiral se s pooblastilom srbske vlade, dovolila je nemška vljida, da se engažirajo oni delavci. Posebno mojstri za vrtanje pusek in topov, plačani so jako dobro, in dobijo takoj 25 tolarjev predplačila na roke. Zavezati pak se mora vsak da ostane najmenj pol leta v Srbskej fabriki; potem pak mu je obljubljena prosta pot nazaj. * (Grof Ar ni m) je bil 5. oktobra pred državnim sodiščem v Berlinu obsojen v kontumaciji zarad „izdaje domovine". Ohrav-vanje je bilo skrivno. Bismark zna svoje sovražnike po nemško uničiti. * (Turške smešnosti.) Po vsem turškem cesarstvu hodijo turški bogoslovci, ki pridigujejo sledeče točke: 1. Z gjauri vojskovati se je sveta dolžnost, ki nam jo vera nalga. Naša slava je v vednem bojevanji proti ne-vernikom, sicer izgubimo vera. 2. Kdor v vojski umre, bode svet mučenik in njegovo ime se bode svetilo v knjigi neumrljivosti. 3. Naša vera nam zapoveduje, da kristijane morimo, ki so poleg nas. Najprvo pa jih moramo pozvati, naj se izpoznajo h koranu, ako pa se branijo, moramo jih umoriti. 4. Kdor ne gre v vojsko, je mohamedov sovražnik. 5. Pred vojsko mora vsakdo pokoro delati. 6. Branje svetih knjig se priporoča. 7. Kako človek postane lehko na pol bog (se ve da, turški. Stavec.) * (Iz Japana) se poroča zopet en napredek v civilizaciji. Po najnovejšej postavi se mora vsakdo obsoditi le če se mu s pričami krivnja dokaže. Dozdaj je vladala tortura v Japonu in le oni je mogel obsojen biti ki je sam krivnjo izpoznah_ vb6m bolnim moč in zdravje brez leks in brez stroškov po izvrstni Sevalne ii Barry 30 let ite J« aij bol»cni, kl M je ■« bila oidra-rila ta prijetna zdravilna brana, pri odrađenih i >lrocih brez medicin in stroškov; sara vi vse bolezni 7 želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrab; žleze i naduho, bolečino v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-aavljonje, zaprtje, preblajenje, nespanje, slabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, bimenje v ušesih, slabosti in ble vanje pri nosečih, otoinost, diabet, trganje, shujsanje, bledičico in pre-tlajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nogo dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričo* .-»vi zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V.Beneka, pravoga profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, )fr. Campoella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-stuart, markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih )sob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz is 80.000 spričevalo?. Na Dunaji, 13. aprila 1872. FreSlo je uže sedem mesecev, od far ho m bil v brezupnem stanji. Trpel sem vsled prsnih i.iču. ničnih bolečinah, iu sicer tako, da s m od dno do dne \ iduo gnil, in to zsprečilo je dolgo čis* moje stadije. Cul sem od Vaše čudapolne Revalesciere pričel sem jo rabiti in zagotovim Vas, da se čutim po mesečnem užitku V*še tečne in okusne Keva lesciere popo nem zdrav, tako, da brez najinatjega tresenja morem zepet pisati. Zaradi tega priporočam vsem bolnim to primemo prav ceno in okusno hrano, kot najboljši pripom.ček, ter ostanem Vaš adani Gabriel Tesohner, slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite markize de Brčhan. Ne apel, 17. aprila 1862. Gospod 1 Vsled neke bolezni na jetrah bilo je moje stanje hujšanja in bolečin vsake vrste sedem let sem strašno. Nijsem mogla niti čitati niti pisati, tresle so se vse Čutnice na celem životu, slabo pre-bavljenje, vedno nespanje, ter sem trpela vedno na razdraženji čutnic, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje Btopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi moje bolečine zlajšali V polnej obupnosti poskusila sem Vašo Kevalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Revalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotov'jenja moje prisrčne hvaležnosti in popolnega spoštovanja. Markize de Brehan. Št. 65.716. Gospodični de Montlouis na neprebavljen ji, nespanji in hu j sanji. St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji i hišnika, omotici in tiščanji v prsih. Revalesciere je 4 krat tečne j Ša, nego meso, ter 14 pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na toni, ko pri zdravilih, V hartih pušioah po pol funta 1 gold. 50 kr., unt 'i gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fun-ov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold. Rnvalesciere-Biicuiton v puiicah in Ruvalesciere-1 'bocolatče v prahu 12 tas 1 gid. 50 kr., 24 tas 2 gL i ar., 48 tas 4 gl. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gL ~odaje: Da Barry 4 Comp. na Dn«a|l, Wall« •fhKBRie it. 8, kakor v vseh mestih pri dobrih karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja du-»j»k» hiša na vse kraje no poštnih nakatnioah ali .) »vzetjih. V LJubljani Ed. fzhr, J. Svoboda, •kar pri „zlatem orlu", v Reki pri lekarju J.Pro-iamu, v Celovca pri lekarju Birn Oaoherju, r Ipljetu pri lekarju A lj i no viču, v Trsta pri »karju Jakobu Serravallo, pri drogeriitu P. Roooa it J. Hirschu, v Zadra pri Androviču. (39) Tržne cene v LJubljani 4. oktobra t 1. Pšenica hektoliter 8 gld. 78 kr.; — rež 6 gld. 40 kr.; — ječmen 4 gld. 70 kr.; — oves 3 gld. — 15 kr.; ajda 6 gld. 50 kr.; — proso 4 gld. 87 kr.; — koruza 5 gold. 80 kr.; krompir 100 kilogramov :J gld. 16 kr.; — fižol hektoliter 8 gld, — kr.; masla Kilogram — gl. 96 kr.; — mast — gld, 82 kr.; — speli trišen — gld. 64 kr.; — špeh povojen — gld. 75 kr.; jajce po 21/« kr.; — mleka liter 8 kr.; govednine kilogram 48 kr.; — teletnine 58 kr.; — svinjsko m oso 47 kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 95 kr.; — slame 3 gold. 12 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 8 gold. — kr,; — mehka 5 gld. — kr. Dunajska borza 6. oktobra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 65 gld, 30 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 68 . 45 , 18G0 drž. posojilo .... 110 , 75 . Akcije narodne banke . ■ 842 . — . Kreditne akcije .... 151 ,50 . London........ 123 . 70 . Napol.........9 , 89 a C. k. cekini.......5 , 91 . Srobro.........102 „ 20 .1 Licitacija. IU. oktobru 1W7<1 bodo se na graščini Seheriibiichel pri Onišeniku blizu Doba, zadnja pošta Vir, dobrovoljno po dražbi prodalo: 9 krav, 2 vožnja konja, 1 žrobo, več gospodarstvenih iu drugih orodij, izinej teh posebno dobra ročna mlatilnica, eden na pol in eden popolnem pokrit voz, zbirka mizarskih orodij in citronova drevesa. (310—1) Na Vicv*n pol ure od HJiibljuiio je pohištvo z zemljiščem vred naprodaj; pripravno je za krčmo in za vsako kupčijo, ker je zraven vodo in ceste, v dobrem stanu, vse obokano iu z opeko krito, ima veliko prostora. Tudi se da za več let v najem. Natančne)a poročila daje iz prijaznosti oprav-ništvo „Slov. Naroda". (306—2) Eliksir iz Kino i Koke. najboljši do sedaj znani £<>la> dotične repurature, očišćenja itd. najbolje in prav ?ž ceno oskrbujem. (305—1) I' ijjtihljttni funt Tf ali parle lisic, železocestne vozne liste, s firmo In /i ■ i < ■/1 11 ■'ik 1111 kolekom, fornialaro za c. kr. urade, advokate in notarje, itd. itd. i Literarne knjige, Časopise, Toroš-a.re, kataloge, tfltivcs na i>iMinoiii i>ni>ii-, jedilne liste, cenike, diplome, izkaznice, oliiskovalne uli rjzitkarle, poštne vozne liste, koverte s firmo, oznanila za prilcpljoujo na ogle, itd. itd. Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk sNarodne tiskarne".