Ptujska pisma. (Sodobna premišljevanjaj. IV. Neizmerno je bilo veselje po slovanskem svetu, ko so balkanski narodi potolkli lani krutega Turka. S Slovani so se veselili tudi drugi evropski narodi kot Francozi, Angleži, Svedi itd. Le eden evropski narod je bil potrt, zelo potrt in presenečen vsled slovanskih zmag, in ta narod so — Nemci. 'Madžarov niti ne omenjain, ker ti so tako krvni sorodniki Turkov. Pa poglejmo, kako so se Nemci obnašali do nas za časa turških napadov na našo zemljo. Edini pravi prijatelji južnih Slovanov so bili iakrat rimski papeži. Ti so vedno opozarjali vladarje, da je treba turške nevernike izgnati iz Evrope. Pa malokdo se je ganil; evropski vladarji so zasledovali le svoje ,,interese". Niti Diunaj bi se 1. 1683, ne bil rešil broz papeževe pomo5i. Poljski kralj Ivan Sobieski je prišel s svojo arraado do mesta Krakov, a naprej ni mogel, ker mu je zmanjkalo denarja. Ko je prejel od papeža denar, je pot nadaljeval in Turke slavno premagal pri Dunaju. Imenovali bi lahko več papežev, ki so nagovarjali evropske vladarje na boj zoper Tiurke, n. pr. Siksta IY., Julija II., LeonaX. Med vsemi pa se je najbolj trudil za osvobojenje kristjanov papež Pij II. Odlofiil se je bil, da bo sam šel v boj nad Turka, a smrt je preprečila njegove namene. Se na smrtni postelji je rekel kardinalom: ,,Ker nisem mogel dokon&ati delo osvebojenja krščanskega sveta od Turkov, nadaJjujte vi to delo božje!" NemSki cesarji bi bili morda kaj ve8 storili za južne Slovane, a so bili preve5 odvisni od raznih knezov in grofov. Zato niso mogli toliko storiti, kot bi bili radi. Tako je n. pr. cesar Friderik 1. 1473 pri nemških mestih in velikaših prosil pomoči zoper Turke, a spoznal je, da ni pomofti za tlačene Slovence in Hrvate. Pozneje so oesarje tudi protestautje silno mnogo ovirali, da niso mogli posvetiti svoje pozornosti Turkom. Kaj je bilo protestantom mar za tlačene Slovence in Hrvate, taj jim je bilo za vero? Diosti ljut> ži so jim bili Tkirki kot katoliški Slovenci in Hrvatje. Zato so bili južni Slovani takrat sami sebi prepuščeni. Njih žalostni položaj spoznamo iz pisma, katero so pisali kraujski stanovi papežu Sikstu IV, 1. 1474 tako-le: ,,Povzdignili smo glas na vso mo6, a žalibog malo se kaže, da se je slišal naš klic. Osemkrat je prihrul turški sovražnik z veliko množioo v našo deželo, požigal je po njej in opustošil jo, da se sine smilitf Bogu, Vaši svetosti in vsakemu kristjanu. Kaj nam je storiti, ako nam kristjani še sedaj ne pridejo na pomoS. . .? Malo Cutimo, da se zmenijo za reve riaše dežele in kar še pride, ker v toliko in toliko letih se še nič ni storilo določnega za nas, sami smo se branili." Tudi Štajerci so bili vsi potrti. Dne 9. decembra 1. 1474 so sklenili v Mariboru, poslati k cesarju Janezu pl. Savrava, da bi mu razložil njihove prošnje. Rekli so mu, naj cesarju naznani, da so kmetje radi vednih turških napadov obupali, da so pripravljenl, odrefii pokorščino zemljiškim gospodarjem, Turkom se pridružiti ali se pa izseliti na Laško, na Ogrsko ali kamorkoli. Eriako so Hrvatje 1. 1493 poslali prošnjo do kralja. V njej se pritožujejo o strašnih grozodejstvih, katora Jim prizadevajo !Purki, Ve8 kot 70 let — tako pi- šejo — se mu ustavijaino in kakor trdnjava branimo kar mogofie kršfianske dežele s svojimi životi, Sedaj se pa ne moremo dalje braniti, ker do prihodnje pomladi ali poletja so nam postavili Turki rok, do katerega jijn moramo odgovoriti in Obljubiti pokorščino. Ker so v 70 letih vednega bojevanja opešale naše moči, zato prosimo za Boga in mile njegove Matere, naj nas cesar in kiiezi varujejo turške sužnosti. Iz teh zgodovinskih poročil je jasno, da se za strašno bedo južnih Slovanov v 15. stoletju Nemci niso nič brigali in niS pomagali, dasi smo bili ž njimi pod enim vladarjem. Da, prečudno je bilo, da so Turki 1. 1476 hodili 4 mesece po slovenskih deželah ter uganjali nepopisna grozodejstva, a nikjer ui bilo vojakov, da bi jih bili napodili. Koroški letopisec Unrest pripoveduje, da so se zoper Turka nabrani vojaki obračali v druge nainene. L. 1494 je prišlo okrog 5000 Turkov, kateri so divjali okrog Planine, Pilštanja, Slovenske Bistrice in Zajčjega samostana. Vse so oropali in odpeljali okrog 7000 kristjanov v turško sužnost. Blizu omenjenih krajev, kjer se je to godilo, je bilo zbranih okrog 3000 vojakov in najemnikov nemškega cesarja. Ti bi se bili turškemu roparju lahko postavili v bran, a to menda ni bila njihova naloga. Tem bolj pa so Nemci nadlegovali in škodovali slovenskim kmetom. Za 1. 1523 so slutili zopet Imd turški napad na Hrvaške in slovenske dežele. Zato so se pnpravljali na brambo. Cesar Ferdinand se je nadejal pamoči tndi iz Nemčije. Toda v Niirnbergu so nemški knezi sklenlli, poslati na hrvaško mejo vojakov, pa le toliko in tedaj, bolikor in kadar je dolžna nemška dr2ava podpirati svojega cesarja. (Dalje prffioaniifi.)