St 68.____________'   ¦..; '
Izhaja trikrat na teden, in sicer t torek, Četrtek in soboto ob 4. ari popoldne ter <rt&ae po poŠt prcjem&na ali v Gorici na dom poSiljana:
vse leto     ........15 K
V,...........10  .
V...........5   ,
Posamične Številke stanejo 10 vin.
„S0Ca" ima naslednje izredne priloge: Ob no-m» letu „Xalipot po Soriškem in GradlieaEskem". in „&aiipotpo IJubljani in kranjskih mestni dalje dva" krat v letu „Vozni reč leleinic, parni kov ia poštni! im".
Naročnino sprejema apravni&vo v Gosposki' uRcj Štev. 7 1. nacistr. v »Gcriiki Tiskarni« A. GabrScek Ka asrotila brei doponlaa« »arotnine se ne oziramo Oglasi in pesla&fce se raSunijo po P*4it-vrsuk¦-L» tokano 1-fcrat 1» v, 2-krat U v, 3-krat 12 v vsaka vi^a. Večkrat po dogodbi. Vocjo Črke po prostoru. — — Reklame in spisi v uredniškem delu 80 v vrsta. Za obliko in vsutino oglasov odklanjamo vsako odgovornost
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
V Gorici, v torek dne 9. junija 1908.
Tečaj XXXVili*
>Vse na narod, svobodo In napredekK   Or. /(, le riŽ.
^y       ,.             ____
^                Uredništvo
sa nahaja v Gospos-i ulioi St. 7 v Gorioi v I. nad^ Z urednikom je mogoB^ govoriti vsak dan od 8. do 12« dopoludne ter, od 8. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo ae nahaja v GosposWulioiSt.7vI. nadstr. na levo v tiskarni.
K.^nino In oglase Jo plačati loco 6orlca
Dopisi naj se pošiljajo le uredništva.
Naročnina, reklamacije in drugo re5i, katere no spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le apravnlštvo.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »SoBe« vsak potek iti stane vse leto 8 K 20 h aU gld. 1-60.
»Soeac in »Primorec« se prodajata v Gorioi v naših knjigarnah in teMe tobakamau: Sohwarzv Šolski ul., Jolleraita v Nunski ul,, Ter. Lebanna tekaliSSu Jo s Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopaliSSni ulici,!. Matiussi v ulici Fcrmioa, I. Hovaiiski v Korenski ulici St. 22-, v Iratu v tobakarni I&vrenfiič na trgu della Caserma.
— Ttlafon it. 83. —
»Gor. Tinkama« A. GabrScek (odgov. J. Paboič) tiska in
zal.
Binkoštni pondeljek leta 1008. v Gorici.
Laške demonstracije- v varstvu bajonetov.
Kolesarska slavnost radi dežja odložena.
Običajno kolesarsko dirko sla hoteli prirediti društvi ,i'iorica- in ,,B a 1 k a n'\ Ker dirka sama ne izpolni I rn»ratnu, ki jo potreben, tla je ude-hviu zado-tna in se tako pokrijejo veliki Iraški lake prireditve, je bila združena ljudska veselica po našem navadnem načinu. Takih prireditev smo :me|j v CJoriei že veliko; nihče se ni -podtikal nad njimi; vršile so se vselej dostojno, brez žaljeuja, brez .sovražne usti proti italijanski narodnosti. - .seveda ako kdo ne smatra za žaljeuje in provokaeijo toga, da smo Slovenci sploh enakopravni avstrijski državljani iti prirejamo veselice kakor Lahi in Nemci.
Slučaj je hotel, da je bila ta slavnost napovedana v času, ko so Italijani v Puiju reševali "italijanstvo^ Pulja s hrupnimi demonstracijami in pobalinskimi, l .»udiLskhni napadi na Hrvate in Slovence o priliki glavne skupščine družbo s (J. in AL za Istro. —- Ko so čitall t:aši (»iovaui Friulani* bobneča poročila o slavnih činih vrednih brai-vv v I'ulju, tedaj jim je zavrela •»•••iča furlanska in strupena reiiegatska ''<<i - • h\ kričali so: ,.P o i a i n s e g n i!"
Visukošolci M a r c u z z i . I* a J1 i c h in Spazzapan so takoj sprožiti mi--t1!; Kolesarska dirka se ne sme vršili! Poia insegni! Pokažimo bratom, da smo tudi mi hrabri vojščaki za -ilali-jan>tvo« Gorice. Tem trem pobom se je pridružil takoj neizogibni dr. Veni e r, ki živi o<j milosti svoje žene. zato pa ima dovolj časa za vse, kar poostruje J.iiodni sp.ir med Slovenci- iu Lahi. On nima ničesar zgubiti, dokler žena tišči še dovolj cvenka pod palcem, valu piska na to, da s svojim veduim hujskanjem škoduje italijanskim trgovcem iu obrtnikom, ki želijo po večini miru in .spnrazumtjeivja s Slovenci. — Ur. Veni e r je zaropotal v mestnem za-slopu. kjer je takoj pridobil ali ustrahoval vse od župana M a r a n i j a doli do deželnosodnega svetnika U s s a i a, ki bo moral odslej plesati po njegovem taktu. — Marcuzzi pa je sklical dva zaupna shoda v »Ginastico*, kjer so so dogovorili naravnost za — zločinske čine nad mirnimi Slovenci. Kaj so naklepali, smo povedali: tudi c- k r. policija in politična 0 h I a s t sta bili natančno o b-v e š č e n i, kaj se je govorilo in sklepalo v »Ginnastiki«!!
Tu se je pokazalo takoj, v ka-košni avstrijski vodi plavamo Se vedno! Politična oblast ni imela toliko poguma, da bi povedala gospodi v mestni hiši, naj bo lepo tiha, ker gospodari lam edino vslod potrpežljivosti e. kr. vlade; ni zavrnila z dovoljno odločnostjo Ve-uierjevo udriharije iu iti naglašala, da smo Slovenci tudi enakopravni državljani, ki moremo prirejati zabave po svoji volji, a d a j e politi č u a i u v a r s t v e u .i o h last d o I ž n a , če I r e b a s k r v i p r e 1 i tj e m v a r o-vati te n a š e p J' a v i e e.
Naravnost smešno pa je, kako je j naša mogočna politična oblast poslala I mičkana. mičkana pred tistim strupeno-, bledim študentom M a r e u z z i j e m. IWs je, da je Ia poba podoben napo-j litanskemu bauditu, ali da se vsej go-I spodi na glavarstvu tresejo hlače pred I njim. lo ,to vendar prehud tobak in ! preveč časti zanj! Policija je vedela j za zločinske sklepe v »(linnasliki«, ima ! v rokah vabila, ki jih je podpisal Mar-| cuzzi, ali ni imela toliko poguma, da bi vtaknila zelenca za dva dni v luknjo. ! Marsikaj bi bilo. drugače, ako bi imeli : vlado, ki ve, kaj hoče iu kaj je njena dolžnost.
Namesto da bi bila policija ukrenila vse potrebno že naprej, da bi se mogla slavnost v redu vršiti, — je pritisnila na Slovence, da so morali omejili slavnost ter zatajiti vse vidne znake slovenstva. Vsi slovanski odznaki, izvzemši društvenih, so bili prepovedani; slovenske trobojnice niso smele plapo-• lati nih znotraj v Velodromu, ker bi jih bilo videti tudi od zunaj. Vsak korporativen pohod skozi mesto je bil zabranjen. — P o d tako s r a molil i m i p o g o j i je d o v o 1 i 1 a p o -1 i t i č n a oblast našo kolesa r-s k o v e. s e 1 i c o ! ! Ako društvo ni imelo naravnost o g. r o m n i h t r o š -kov s to prireditvijo, — bi ne bilo spre j e 1 o t. a k o ž a I j i v i h p o g 6-j e v e. kr. politične oblast i. C. kr. vlada je zopet pokazala, da ne spoštuje slovenskega naroda ob državni meji, tistega naroda, do katerega se bo še milo obračala za sopomoč nad dano prisego. Za tako sopomoč s6 hoče pripravljali celo s streljskimi društvi in vajami, — ali zapomni naj. si; da 1 j u b e z n i naroda, ki je potrebna za najskrajnejše žrtve, se ne pridobiva s tem, da v blato tepta njegove
s vet i nje, kakor je storil jeden c. kr. služabnik  z našim trobojnim trakom!!
Urnejemo sicer težavno stališče sedanjih funkeijonarjev na glavarstvu, kajti brzojavke z Dunaja in pogoste lelefouado s Trstom ( - deloma izdane po indukciji! -«¦) so omejile njihovo osebno dobro voljo, Ali to nas nič ne briga, mi sodimo po dejanjih, mi bomo terjali tudi za dejanja odgovor, in če ne bo pnvoljen, tedaj naj tudi vlada ne pričakuje, da ji bomo goriški Slovenci kar drli v naročje za njene eksperimente ob meji!
V senci bajonetov naj bi se.bila vršila kolesarska slavnost! Izjavljamo, i\« za naše veselice iu druge prireditve ne potrebujemo niti enega bajoneta v — svojo obrambo: braniti bi se Že znali sami! hi ako bi ostale na ulicah kake krvave glave, bi to ne bile slovenske! — Izjavljamo takoj, da Slovenci ne iščemo ne prepirov ne pretepov, še manj pobojev; nikomur se ni treba bali nas: ali napadeni -- bi s;e že znali braniti brez cesar-s k i h b a j o n e t o v: naredili bi prej mir nego vsi policaji in orožniki, In sicer lake vrste mir, da bi nikdo in nikoli več ne poskušal moliti in napadati sicer miroljubnih Slovencev. — Zakaj bi enkrat ne poskusili take rešitve vprašanja o vzdržauju potrebnega reda ?!
In kako je goriška politična in policijska oblast rabila včeraj bajonete? Poklicala je do 40 orožnikov in kousi-gnovala vojaštvo- — '— za lo, da so bili r a z u p i ti' ' I a h o n'Lk i varni pred opravičeno nejevoljo žaljenih S1 b v e n cie v! Demonstranti so smeli neovirano v sklenjenih kolonah korakali po ulicah, da so dokazovali, da so L a lit gospodari i^mesta, Slovenci pa so morali hoditj pa mestu razpršeni! —• Ali bilo jih je vsejedno v (Gosposki ulici, na"Kornu in.na Travniku gotovo 5 na vsakega Laha, — zato še nismo prav nfc'tresli pred tistimi mlekbzdbimi sred-jj.\šoiei in par desetinami znanih hujskačev, kajti zmagale! bi.oni ne bili, ako niso imeli — bajonetov v svoje varstvo!!!
Znamenja, v katerih živimo, so torej ta-le:
Degenerirano italijanstvo je hotelo pokazati, da še živi. Bobnalo je cel teden na bučno vojno, aH priklicalo je na dan še neznaten pogrebni sprevod,
kateri so vodili: župan Marani, podžupan Bombig, mestni 'očelje -Venier, Pinaucig, Bader, Marzini v družbici ne celo 120 ljudij, med temi skoro polovica gimnazijcev in realcev. — Ako bi mestni gupan korakal na Čelu Čete par tisoč mož, naj bi se bil prikazal na ulico, «*%, ali tako je prišel le na Čelo pogrebnemu sprevoiti, ki je nesel goriško italijanstvo k večnemu počitku! Ža-lostnejže naloge ni mogel izvršiti. Tolaži ga lahko edino to, da je njegova navzočnost uplivala na. demonstrante v« toliko, da niso prekoračili mej, katere bi sicer gotovo prestopili, — in sledilo bi . . . kar bi. sledilo (.' To zaslugo ima MaranijeV; nastop, -—.' ali žalostna zasluga je ta!       .   :   • -.,.,
C. kr. politična oblast pa je dokazala, da se ni še ničesar naučila iz dolge zgodovine* '.Namesto da bi odločno nastopila za. naravno in ustavno pravo Slovencev, -^ se je postavila proti nam. Vsak odpor od l^ške strani bi morala z lahkoto zatreti brez k r v i, b r e z igrače z bajoneti! Ako tega ne zna, je dokazala svojo popolno nesposobnost! In ako je tako, naj prepusti to delo nam Slovencem ;-. mi opravimo vse in naredimo popoln mir in red brez prelivanja krvi in brez groznih bajonetov, —-    zadoščale   bodo   mokre
cunje;
*
Napovedane se bile velike laške demou-1 stracije.. Demonstrante so si nadeli nalogo: zabraniti pot v mesto izletnikom iz Trsta, preprečiti dohod na Velodrom ter onemogočiti slavnost.
Kaj pa se je zgodilo? > ^vno pozoriSče dopoldne je bila'
.Gosposka ulica.
Po 9. Mti' se je začela polniti Gosposka ulica/iti itf«--<r od Škofijske palače do Giron-colijeve lekarne po eni in po drugi strani do Orzana. Zlasti .k .(e bili' nagnetli Lahi okoli kavarne J„Nazki:;s*ea. Po trotoarja in posredi, vse je bilo polno, Prišli so razni uagnani laški razgrajači' s palicami. Nekateri so imeli debele, močne palice z ostrim železom. PriSli šo razni štrirk&vci, Ihdividuji, ki nimajo ničesar zgubiti, pobje, kateri se drugače niso še nikdar prikazali s palico na ulicii BiH so pa med njimi dr. Venier, Jurij Bombic, jedno glavnib besed pa sta imela visokoSolec Marcuzzi, ki ima za študije malo smisla^ za pretepanje pa preveč, in tisti zloglasni Gej, če-gar izzivalni klic „Aba3Bo i ščavi \u J8 bil lani odobren pred laško justico. Fant je od takrat naprej straSno*aroganten. Po86bno živa
sta se kazala neki Špacapan, ki brganizuje laške srednješolce in bi rad prišel v deželno službo, tiskar Obizzi, ki tiska: »Naš glas«, in še par magistratovih uslužbencev. Živžav je bil v Gosposki nlici. Obilo je bilo radovednežev. Lahi in Slovenci so stali pomešani. Na poboj na Slovence je bilo pripravljenih kakih 100 hrabrih laskih fantov. Neki individnnm se je skrival celo dopolndne okoli vrat hiše št. 7. v Gosposki ulici; imel je nekam sumljivo Široke žepe. Bekel je nekemu svojemu tovarišu : če se kaj zgodi, naredimo že mi tukaj.
Prvotno sta bila v Gosposki ulici le dva redarja, potem je priSel policijski komisar, nato so se prikazali orožniki, 10 v vrsti s puškami v rokah in bajoneti, obrnjenimi proti občinstvu. Ti naj bi bili držali ulico prosto, da bi stali ljudje le po trotoarju. Ali kakor so hodili, tako se je za njimi polnila ulica. Nestrpno so pričakovali nahujskani in plačam lahončki, kedaj vendar pridejo Slovenci, da padejo po njih pred očmi policije in orožnikov. Tolkli so s palicami po trotoarskem kamenju in po Sinah za električni tramvaj, dvigali so palice, kvišku ter jih ogledovali, ali Slovencev le ni bilo.
Pošiljali bo kolesarje na državni kolodvor gledat, kdaj pridejo oni, katere imajo napasti. Na kolodvor ni bilo laških junakov. Tam sta stala dva politična uradnika: namest-niSki tajnik Gasser in komisar baron Teuffen-bach pa par redarjev in orožnikov, potem so bili redarji in orožniki na Gorišceku ter na Komu, laška barabija pa se je zbrala v ozki Gosposki ulici blizu hotela „Jelen", da bi tu nadla in pobila Slovence, v goječi lažje nego na odprtem prostoru pred kolodvorom. Tako pa fliso držali ^furlanski fantje" že prve določbe: da zabranijo Slovencem dohod v mesto. Da je pustila policija nahujskane la-hončke z debelimi palicami in žilavkami v ozki.Gosposki ulici čakati na Slovence, je pač nad vse značilno za naše goriške razmere! Deuet orožnikov, dva redarja, policijski komisar in orožriiški stotnik — med nahujskano laško mladino sredi gnječe, kaj vse bi se bilo lahko zgodilo. Nevarnost, da pobijejo Slovencev kar mogoče, je bila velika!.
Župan dr. M a r a n i jo prišel med množico, Ko sp bili najbolj nagneteni pred kavarno nNazionaleu, je stopil mecf, nje. Pozdravili so ga z ,evfiva" klici. Spregovoril je do njih par besed, potem so se spravili v vrste in hodil je ž njimi gor ia dol po Gosposki ulici. Parkrat so zakričali nekateri „Ev-viva Gorizia italiana", potem je bilo vse tiho, ker je tako ukazal Župan. Gor in dol je hodil ž njimi — žalosten sprevod je bil to; kakor da bi sprevajal bolnika, ki se brani umreti. Tudi miril je župan in potiskal ljudi nazaj. Slovencev pa le ni bilo.Tržaški gostje so se prepeljali po južni železnici (— kolesarji pa so prišli čez Miren: došlo jih je okoli 20, ker mnogi niso zmogli grozne burje in slabega vremena! —) ter šli nemoteno k „Jelenu" po večjem delu mesta; mirno so pili pivo na lepem vrtu B Jelenovem", ko so jani-čarji, škripajo 2 zobmi in tolče s palicami po trotoarju, čakali kakor razbojniki na mirnega popotnika, da ga napadejo in ubijejo. Urice so potekale, župan se je naveličal »prevajati svoj   žalosten sprevod po Gosposki ulici —
imel je komaj sto ljudij — vse drugo je ostalo na svojih mestih. Tisti, ki so hodili za njim, so bili pripravljeni za poboj. Bližala se je dvanajsta ura, policijski komisar je Študiral [ vozni red, lahončki pa so premišljevali, kaj bo, ker Slovencev ne bo. Mal dirndaj je le nastal. M e r 1 o t o v sin, pisač na magistratu, je nekaj zakričal na naslov orožnikov, na kar so ga aretirali. Hoteli so aretirati tudi nekega drugega, pa so ga spustili, vmes pa se je umeSal Študent Marcuzzi s svojo debelo palico s ostrim železjem. Vzeli so mu palico, jo gledali, pa— vrnili Marcuzziju! Umešal se je vmes strupeni dr. Venier, ki je kričal in strahova! policijskega komisarja. Ker Slovencev le ni bilo, je dal župan migljaj, naj se razidejo. Odšli so počasi proti Travniku, med tem pa je začelo deževati. In deževalo js skoro do tretje ure popoldne. Nebo so je razjokalo nad slabimi sinovi ntaške° Gorice,
Opoldee.
Matintte-koncert „pri Jelenu" je bil privabil obilo občinstva. Tržaški gostje so obedovali tam. Predsednik goriškega kolesarskega društva g. H. Drufovkaje pozdravil navzoče v presrčnih besedah, govorila sta še predsednik »Balkana" g. Sirk in odposlanec iz Idrije. Bila je prav prijetna zabava.
Popolda/.                  '
Okoli 3. ure se je vršil od „Jelena" in s Travnika od kavarne „ Central" po mestu proti „Velodromu" improviziran pohod. Raznesel se je glas, da se godljo kravali pred kavarno „Teatro" na TekaliŠČu, da laški nahujskancizabranjujejo tržaškim goltom dohod v mesto. Šli smo proti omenjeni kavarni našincem v pomoč. Tam sta bila malo prej le dva policaja, ki sta pa morala bežati' pred Lahi, da ju niso pobili. Dva aretirana Laha so morali izpustiti, tako je gospodovala barabija na ulici. -- Metali so k a m nje. — Ko je prišel naS sprevod proti kavarni BTeatro", je bil tam že ves policijski aparat. Prišli eo bili Solkanci z g. Jugom na čelu. Policija je šla Slovencem nasproti ter ukazala odstraniti znake. Tega pa ne, je rekel Jug, na kar mu je komisar sam odpel trak ter mu ga vrnil. Strašno* veselje je vladalo v laški sodrgi. Ploskali so in vsklikuli, pred vsemi študent Marcuzzi, ki je bil včeraj sploh nekak gospodar in strahovladoc v*" Gorici, pred katerim se tresejo cesarske sablje in revolverji. Odlikoval se je tudi Venier. Veliko veselje je bilo v laški sodrgi, \o je policija po nepotrebi prijela celo rdečo zastavico nekega kolesarja, katero je imel za znamenje. Ploskanje med Lahi. Slednjič je bito znamenje vrnjeno. Šli smo v mogočnih, naraščajočih vrstah v Velcdrom.
? Velodronm
Velika množica se je zbrala v Velodromu, Vreme se j» bilo nekoliko popravilo, Vendar se je dalo soditi, da bo Še deževalo. V „Velodromu" je čudno gospodarila politična oblast« Slovenske zastave je dala odstraniti. Nobena bi ne smela biti postavljena tako, da bi se jo videlo v mestu. To bi bilo  strašno  žalje-
njeza Venierja, Ceja, Marcuzzija in Se par drugih takih tičev s frajlo Furlani vred 1 Politična oblast je šla na ljubo Lahom tako daleč, da ni pustila slovenskih zastav v Velodromu, češ. ker bi gledale čez v mesto! Lepa skrb i Lahi so zadovoljni z namestniško podružnica na Travniku. — Določeno je bilo že, da se slavnost ne more vršiti. To je naznanil z odra predsednik goriškega kolesarskega društva g. R, Drufovka ter povabil občinstvo na prihodnjo slavnost. Za njim se je oglasil poslanec A. Gabršček, iti je v krepkih, unetih besedah izpregovoril par besed na naslov laških demonstrantov, klical Svoji k svojim! ter omenil, kako mora biti maščevano, kar se je zgodilo nad Slovenci in nato trobojnico. Občinstvo je bilo navdušeno ter je krepko pritrjevalo govornikovim besedam. Parkrat je toplo priporočal, naj se razidejo v gručah in ne v sprevodu skupaj, na kar se je začelo občinstvo pomikati v mesto; del je Sel po Tržaški cesti, drugi pa po Tekališču. Vseh udeležencev je bilo nad 2000.
? mesta.
Slovenci so Sli pravzaprav v gručah v mesto, jedni po sredi ceste, drugi ob obeh straneh. Čisto mirno, tiho, dostojno so Šli. Ker ni bilo pred kavarno „Teatro" ne redarjev ne orožnikov, so bili Lahončki čisto tihi. Kar zijali so, odkod tako impozantno Število Slovencev. Ko je večji del Slovencev že odšel mimo pošte, je dal znani naš prijatelj Lah „puro sangue" Cej znamenje, naj začno laški fantiči demonstrirati. Kričal je „Avanti", na kar je šlo nekaj pobaliuov za njim. Prihiteli so še drugi, in laški junaki so krenili po ulici Morelli. Na koncu so jih vstavili vojaki. Slovenci so šli čez Travnik do Goriščeka, kjer so odšli Solkanci domov. Orožniki so zaprli pot v mesto. Par lahonč-kov je v ulici Morelli vrglo palice v ulico za vojašnico. Počasi so šli potem na Travnik, kjer je bil med njimi zopet Marani. Čisto po nepotrebi se je prikazal oddelek vojakov 47, pešpolka pod poveljstvom ednega nad porotnika v bližini „Jelena", Lahi so se še potikali tam okoli, temnilo se je . .. pri „Je-lentt" pa se je nabralo preobilo občinstva; vršil se je koncert na čast zunanjim gostom. Animirana zabava je vladala tu, buldogi pa so po cestah kazali zobe od same jeze, da niso pobili še nobenega Slovenca.
Napadeni ti aretirani.
Popoldne in zvečer so dobili  laški junaki   korajžo.   Oboroženi   so   bili s kajenjem     Raznašalec   nSoČe"    Josip   Las»L i« Vrtojbe je Šel ob 9. ur! domov po Nnnstrf ulici. Neki laški ialot mu je vrgel velik kamen v obraz ter mu  prebil lice. Proti kolodvoru južne železnice je šel mimo Gledališke kavarne Franc   K as te lic v družbi z Josipom in Antonom Begentom iz Trsta. Ltbi so jih naskočili ter ranili  na glavi brez vsakega vzroka. V Nunski ulici so bili napadeni | tudi nekateri mladeniči  h  Mirna.   Lahi  m metali kamenje na nje. Junaki kamenja! r Čujemo, da je bilo  še več drugUt napadov. I Prizadeti naj se oglasijo!                    [
Aretiran je bili Mario O e n u i z z i, uradnik na magistratu, radi metanja kamenja in zoperstavljanja stražam.
Ko so straže aretirale Genuizzija, so demonstrantje metali kamenje na nje ter ranili pri tem tudi Genuizzija. Peljali so ga le do ljudskega vrta, ker tam so demonstrantje napadli redarje, da so ga morali izpustiti. (To je bilo popoldne). Ponoči je bil aretiran Egidio Cociancig radi napada n» gg. Petra Cotiča in Franca Savnika pred kavarn BCentral*. Aretiran je bil tudi Herman Kraizl, mesar, ker je metal kamenju na straže in ker je vlekel straži iz rok Genuizzija. Aretiran je bil nadalje Anatolij Prencis, brezposelni komij iz Polja, ker je tudi metal kamenje na straže. Take tiče lovi policija z uspehom danes že cel dan.
V prvem odstavku današnjega poročila je povedano, da je bil aratiran Merlo. Aretiran je bil zato, ker je rekel, da bi bilo najbolje naložiti vse žendarme v tramvaj ter jih vreči v Sočo,
„6oriika Tiskana i. Gabri«*'* v Gorici sprejme »čenča za tiskarno. ~~ liti mora imeti 14 let ii spričevalo, da je dovršil s dobrim nipekois vsaj 2 razreda katerekoli srednje šole.
Naš narodni praznik.
Letošnji god slovenskih apostolov sv. Cirila In Metoda dne 5. malega srpana pade ravno na nedeljo. Ljubljansko delavsko pevsko društvo »Slavec priredi ia dan ve* liko narodno veselico v prid nagi šolski družbi. Naši bratje onstran Sotle in Kolpe nameravajo napraviti isti dan v Zagrebu velikansko ljudsko veselico, kateri gmotni uspeh bi pripadel družbj sv, Cirila in Metoda za Istro.
Pne 5. malega srpana je god največjih in najvnetejiih slovenskih blagovestni? kov, apostolov sv. Cirila in Metoda. lihe-rimo fi enkrat u Tieiej ta dan za praznik slovenskega naroda; oaj nam poafaae i* dao od ledaj upre) okceslovinski aarodci prainik, praznik narodove moti ii uradno* stl, dan našega vstajenja It rodoJjuilji! Kakor vsak človek imej tudi naš narod svoj god, naj se razveseli in razvedri tudi naš narod vs*m eden dan v letu! Vsaj eden dan naj si od, hne naš narod, utrujen od težke, frnjeve poti, naj si zravna hrbet, skrivljen in ves krvav od trinoških udarcev.
Is la dat, naiegr. vstajeaja dan, taj ko 5. aaa malega srpan, uj ko god sv. Cirila Ia Metoda! Saj imamo največ povoda, izbrati svojemu narodu ravno la dan za vsakoletni praznik: ta dan slavita god prva in največja slovenska apostola, ki sta prva k slovenskim srcem govorila v slovenskem jeziku o vzvišenih, večnolepih Krisfovih naukih, ki sta prva začela zidati temelj slovenski književnosti in sta prva bila zaradi svoje narodnosti preganjana mučenika. Osa sta dala tadi ime aali odjal narodno obram-bal organizaciji, aali vedno bolj dela?al la zato vedno bolj prljubljeal dražbi sv. Cirila iB Betoda. V tej družbi vidi naš narod svojo najboljšo zaščitnico, svojo bodočnost;
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
= „Treh mušketirjev". =
Francoski spisal: =   ALEXANDRE DUMA&   =±
D' Artagnan je porabil mirni čas, da je izpustil Raoula, katerega je med vstajo obdržal le z veliko težavo doma in kateri je hotel na vsak način stikati meč za eno ali drugo stranko. Delal je izprva težave, toda d'Artagnan je govoril v imenu grofa La Fere. Eaoul je obiskal še gospo Chevreuse ter odšel nazaj k armadi.
Samo Rochefort ni bil zadovoljen s koncem: pisal je bil vojvodu Beaufortu, naj pride; vojvoda je imel priti, in nagel mesto mirno.
Rochefort je šel h koadjutorja, da ga vpraša, če ni li potrebno obvestiti princa, naj se vstavi na poti; toda Gondy je trenutek pomišljal ter nato rekel:
— Pustite ga, naj nadaljuje svojo pot.
-— Torej še ni končano? vpraša Rochefort.
—  O, dragi grof, to je Šele začetek!
—  Kaj vam daja povod, da tako mislite?
—  Poznam srce kraljičino: ne bo hotela ostati premag »a.
—  Ali se ,« i kaj pripravlja ?
—  Upam.
—  No, povejte vendar, kaj veste l
—  Vem, da je pisala princu, naj se vrne nemudoma od armade.
—  A, a! V8klikne Rochefort, prav imate, treba je, da pride Beaufort.
Še na večer istega dne. ko se je vršil ta pogovor*, se je raznesla govorica, da je dospel princ.
To je bila čisto, enostavna in čisto naravna notica, a našla je vendaj: velikanski odmev; govorilo se je, da je bila gospa Longueville nekoliko premalo zamolčljiva; princ, katerega so dol žil i, da goji do svoje sestre čuvstva.lki presegajo meje bratovske | ljubezni, jej je zaupa* izvestne stvari.
Ta zaupljivost je odkrila temne naklepe, ki jih je j kovala kraljica.
Še na večer prince vega prihoda so hodili me- j jščani, kar jih je bilo bolj naprednih, razni voditelji in nadzorniki okoli svojih znancev ter govorili:
—- Zakaj ne bi vzeli kralja ter ga spravili v mestno hišo? Ni prav, da pustimo, da ga vzgajajo naši sovražniki, ki mu dajajo slabe svete; ko bi bil pa na primer pod vedstvoin koadjutorjevim, bi se na vzel narodnih nadel ter bi ljubil ljudstvo.
Po noči je zavladala skrivaj velika živahnost; drugo jutro je bilo ^zenpet videti sive in črne plašče, oborožene patrulje prodajalcev in čete beračev. j Kraljica se je bila posvetovala vso noč sama s princem; o polnoči ga je sprejela v svojem oratoriju, 'in šele ob petih zjutraj ga je odpustila.
Ob petih je odšla kraljica v kardinalov kabinet. Ona ni to noč Še legla, on pa je bil že zopet pokoncu.
Sestavljal je odgovor za Gromwela; poteklo je bilo še šest dnij od onih desetih, katere si je izgovoril od Mordaunta.
—  Ba, si je mislil, pustil sem ga nekoliko čakati, toda CromwelI ve predobro, kaj je revolucija, da mi ne bi oprostil.
Prečita! je torej z dopadajenjem prvo točko svojega >fakta«, ko se je začulo iahno trkanje na vratih, k! so bila zvezana s kraljičinimi sobami. Samo Ana Avstrijska je mogla priti skozi ta vrata. Kardinal se je dvignil ter šel odpirat.
Kraljica je bila v negližeju, a negliže ji je še vedno p ris to j al, zakaj Ana Avstrijska je ohranila privilegij, da je ostala vedno lepa; to jutro je bila samo Še lepša nego navadno, zakaj njene oči so bleščale v vsej lepoti, ki jo podeljuje notranje veselje.
Kaj imate, milosti j i va gospa, pravi Mazarin vznemirjen, da ste videti tako ponosni?
—    Da, Giulio, odvrne kraljica, ponosna in srečna sem, zakaj našla sem sredstvo, da udušim to hidro.
—  Velika ste v politiki, kraljica, pravi Mazarin; prosim, katero je to sredstvo?
Pri tem skrije kardinal pismo, ki ga je bil začel, pod čist papir.
—  Saj veste, da mi hočejo vzeti kralja, ali ne?
—  Ba, žal, in mene hočejo obesiti!
—  Kralja ne dobe —.
—  In mene ne obesijo, kaj ne?            , (Dalje pride.)
v nje] in z njo naj tndl praznuje vsako leto na dan 5. malega srpana stoj god!
Posnemajmo Čehe, ki žrtvujejo na dan svetega Vaclava, svojega narodnega patrona, stotisoče na oltarju domovine! Spomnimo se ta dan bolj nego sicer naše šolske družbe, aa ta dan na] bo svečenik ves slo-venski narod, ia oltar naj bo - naia šolska družba!
Na predvečer sv. Cirila in Metoda naj
sovražnikom v znak, da še živimo m ho-   dr. Cmr vidaIi> dr V-B1||i                  *°
cemo ziven se v naprej,, v dokaz, da.se   p^vij, v Trst„   Edvard Shlmi„
biiža dan naše probuje, naše zmage! In ko zazori nedelja, naj bo naša prva misel posvečena narodu in njegovi glavni- zaščitnici družbi sv. Cirila in Metoda. Naši bogatejši denarni zavodi naj poiože svoj dar domu na oltar, naša mesta in občine naj darujejo svoj obulus družbi, ki brani našo deco pred krvoločnim nemškim zmajem. Pevska in bralna društva, Sokoli in družbene podružnice naj prirejajo rosoUco ? obmejni! in narodno is?ostatIjeiih krajih ? probajo narodno misli, ? retite? in ohranitev aaiib Otrtk. Na ta dan naj počiva strankarska strast, naj miruje osebna dobičkaželjnost in vzplapola zato ljubezen do naroda v nebo* tičnem plamenu k nogam sv. solunskih bratov, ki bosta z radostjo in dopadenjem gledala, kako rodi in rastd sadovi tam, kjer sta pred tisoč leti sejala. Slovenci, rodoljubi?
Za naroda blagor, korist in prosveto delujmo vsi skupaj z ljubeznijo vneto!
Hudi Časi se nam obetajo. Kakor slišimo, uBerafajoHeaei prepastiU s?oje ogrsko rojake njihovi modi in se »reči sato 11 so silo na nje kraje Sinji Idrija je njihov cilj in preko niiib trtiol si lamerarajo zgraditi pot do nje; čaka nas najhujši boj z najhujšim sovragom, za to najvišji in zadnji čas in na malega srpana peti dan zakii&mo ni! Slovenija, vstati'!
fo „Slo?. Branika".
pričakuje strmečih in obfiudujočih obiskovalcev ta kraj, o katerem pravi Prešeren: .Dežela Kranjska nima lepS'ga kraja,., ko' je z okol'00 ta podoba raja**."'
gospoda    Alojzija
Domače vesti.
Kolesarska slinast ja praloiina. — Če le mogoče, se bo vršila prihodnjo nedeljo 14. t. m. Iz sodne Službe.  —  Za *avskultante so
DOPISI.
Z 8M. - ¦ Velecenjeni gospod urednik 1 Dovolile ml par vrstic o tukajšnjem letovišču. — Beeeda letovišče izhaja menda odtod, ker nam tu uavadao petakt kar letijo h žepa, oziroma odtod, ker je naš mo&ojiček pri odhodu tako lahek, da kako kar zletimo domov brez ZipjptU.V>?ega zrakoplova. Vendar, renieffta ljubo, kar se tiče Bleda se tujec ne more pritoževali v tem mita. Cene, katere so ob času otvoritve žeiazniftne proge hipoma po* skotile v sled prevelikega navala tujce«, so se polagoma oJhlažUe ta nekako enakomerno uredile po enakovrstni® hotelih in gostilnah. To jo popolnoma naravno, če se pomisli, kako napreduje Bied od leta do leta. v stavbenem o/iru. Posledica je zdrava konkurenca ia po tej urejene cene. Novih vit in hiš je vse polno. Streljaj od dobroznaaega hotela Triglav se nabija v isti črti nov hotel aEur»pa% ki je zidan skoro v btem stilu* Pa tudi drugače se pozna povsod spretno roko kranjskega druživa m povždigo tajskega prometa.
Vendar ne morem zamolčali, da me je skoro užalil sledeči nedostatek. Za Mklijevim a&aviiceni, ob cesti, ki pelje ob jezero, stoji nedaleč oi „Curhaus-au v pohlevnem kotičku pohleven spomenik našega velikega pesnika Prešerna. Postavil mu ga je leta 1883. literarni kino v Ljubljani. Prepričan sem, da je bil prostor m tisto dobo primerno izbran; danes seveda bi se ga tja več ne postavilo. Kakor pa je naravno, da temu ni od p omoči, take je naravno, da hi se moralo na ta spomenik boij paziti in skrbeti, da ne poreče tnjec, ki si ga ogleda: Narod, ki ne cesti svojih prvakov, ni vreden spoštovanja. Potrebno bi bilo, da se ograja okoli spomenika osnaii in nasadi s kakim zelenjem in cveticami. Črkam besedila je barva odpadla in moralo bi se jo osvežiti. To vse pač malo stane in če je že vse tako krasno iia tem koščeku kranjske zemlje, bi bilo prav, da se obrne malo pozornosti tudi na spomenik pesnika, ki je proslavil m opeval to zemljo kakor nikdo dragi. Malce dobre volje in tudi to bode popravljeno.
Dosedaj je tu le par letoviščnikov, pravijo, da se sezona nekaj zakesni, poleg drugega ne malo zadrži tujce Se nekaj časa jubilejni sprevod na Dunaju. Dnevi so tu krasni, toplo je in dobrodejen vetrič pihlja od jezera. Poti in omostnice so popravljene, čolni na novo barvani, vile in nasadi osnaženi; odet z vsemi  naravnimi krasotami, kakor nevesta,
Pečarevlč. v Trstu, Edvard Sturnig, Anton Šapla, dr. Edgard Cociancig v Gorici in Fran Volarič v Krku.
Snitiatl se mora vsak zaveden Lah pobalinskega nastopa nahujskane in plačane svoja« včeraj. Taki ljudje naj rešujejo laštvo Gorice? Trezno misleči in pametni Lahi so ostali daleč proč od demonstracij, sodrga pa je kričala po ulicah in metala kamenje. In pred temi ljudmi je kapitulirala politična oblast!!! Preznačilno.
Vajaifto ja lila včeraj koailjelrine v vojašnici na Travniku pešp. št. 47. dve kompa-niji in pa dragonci na Tržaški cesti. Čemu ? Za Lahe je bilo že dosti poskrbljeno, za nas pa ni treba vojaštva. IvV s,e znamo že sami braniti. In še kako bi se branili!
Il Biva ia Sladoled so dajali laški „capo-rioni« večji in manjši mulariji, da je kričala ,viva Gorizia italiana". Plačati se mora za pivo in sladoled, potem Šele zakriči kak mulo: Viva Gorizia italiana. — O povera Gorizia „italiana",
Na c ar, MtiljMu v Kopru se vrši vpi< sovanje za vzprejemne izpite za prvi ([.) letnik v ponedeljek, dne 29. junija t. I. od 10. do 12. ure predpoludne in v torek, dne 30. junija t. I. od 10. do 12, ure predpon ludne in od 2. do 6. ure popoludne. Izpiti sami se prično v sredo, dne 1. julija ob 8. uri zjutraj.
Pasataa aa te lalliovall pri demonstracijah, proti Slovencem brivec Gratton na lllanči, Pulik, ki prodaja stiskalnice v Nunski ultel, lin Čičigojev (puro sangue) je zvrnil nekega ilov. kolesarja v ulici Municipljski, napadel je nekega v isti ulici klepar Giolli, odliko vaj se je plavalni učitelj /\vettreaniggg, ki je metal kamenje, Micbtetftdter zraven sadnega vrta, cvetličar Gorjan, neki koinij iz trgovine Del-chJuove v Gospodski ulici, Razzatti, usluzbe- ¦ nec pri Steioerju v Gosposki ulici. Med demonstranti v Gosposki ulici je bil Orzanov sin j »alte dueu je zaklical, ko se je odstranit. Dva učenca tapetnika Suligoja v Nunski ulici sta pomagala delati kravat, Veauti iz Solkana je bil med demonstranti, Pelicon, Bozzinijev uslužbenec, pa je plačeval za Gradom za pijačo razgrajačem. V Gosposki ulici včeraj dopoldne se je bil prikazal tudi advokat dr. liajmondo Luzzatto s sladkim nasme-kom na licih, katera so mu zredili Brici. Podjetnik Perko s svojim pisarjem se je tndl pehal proti Slovencem. (Pride Se.)
PriBiti lartM, da so se obnašali Slovenci včeraj vseskozi dostojno in niso nikogar izzivali niti v najmanjši meri. Nedostojni, ba-rabski in pobalinski pa so bili Lahi, ki se trgajo na prsi s svojo 2000-letno kulturo. Dovolj 1
Dfastie za Brinu raaalalaa* t Meiitlnl vabi k jubilejnemu slavju cesarja Franc?. Josipa I. ki ga priredi v nedeljo, dne 14. junija t. I.
Laiki sredajtiilcl so bili včeraj najbolj divji demonstranti; običajno redko kdo nosi palico, ali včeraj so bili vsi ž njimi oboroženi, kakor sploh vsi Lahi ta dan. To se popolnoma ujema s sklepom shoda v Gi-nastiki, kateri je bil sklical Študent M a r-cuzzi. — Torej tudi srednješolce so hoteli že nagnati s palicami proti Slovencem! — In tej četi je korakal načelu sam župan! V tej družbi so bili deželni poslanci in mestni očetje. Bombig, dr. Venier, dr. Pi-naucig, dr. Cesdutti, dr. Bader itd.
Srednješolce združuje okoli sebe vi-sokošoiec Spazzapan, ki je pristojen v Ozeljan. Ta mladič je duša časopisa »Eman-cipaztone«, ki ga čitajo vsi laški dijaki za evangelij. — Vse te razmere morajo biti policiji znane, — ali kaj je doslej ukrenil deželni Šolski svet?!
Mm prati latinski« lolitltl v Solkanu je bil uložen pred pol letom, pa še vedno ni rešen. Kje tiči vzrok?!
Nami alwaaal i Trata. — Pod podkri-¦eljstvom gospoda c. in kr. polkovnika grofa Sturgleha se sedaj nahajajoči odbor izvolil je si načelnikom za proslavo 251et-nice obstanka domačega pešpolka št. 97 i
„ Baron    Waldstatten Wetzlerja.
BercIlMll Škandali, katerih glavni »junak« je bil grof Eulenburg, se raztezajo čimdalje v višje kroge. Sedaj je priznal bivši dvorni maršal cesarice Friderike, komornik pl. We-del, da je v palači cesarskih princezinj prirejat homoseksualne čajne večere, katerih so, se udeleževali člani najvišjih krogov, med njimi član kraljeve rodbine. Na cesarjev ukaz je pl; Wedel moral po svoji izpa vedi takoj zapustiti palačo ter je izginil iz Berolina. Umazana afera se je raztegnila tudi na dunajske ar i s tok ra te, diplomate itd.
TOftrat Zforala. V tovarni za celuloidne predmete tvrdke Setles, v okraju Ottakring" na Dunaju se je pripetila eksplozija. Nastal je ogenj, ki je uničil vso tovarno. Iz pogorele tovarne za celuloid so izvlekli 17 trupe), Požar je uničil vso tovarno. Eksplozija je bržkone nastala vsled unetja celuloidnega praha.
, Tretja češke ljudski šola aa Dunaju. »Viden-•skl Dennikt poroča, da se na jesen otvori na Dunaju v VII. okraju tretja češka ljudska šola (seveda na češke stroške).
Župan Lutger — odrešenlk kitollikau sveti. — Pri izročitvi papeževega reda dunajskemu kanoniku Scbopfieutbnerju je rekel župan dr. Lueger, da se dunajska občina ne umakne pred pritiski z gotove strani, temuč smatra za svojo nalogo, častiti duhovnike katoliške cerkve. — Odlikovani kanonik je nato proslavljal Luegerja, češ, da je postal odre-senik celega katoliškega sveta, odkar je iz* pregovoril besedo o »osvoboditvi vseučilišč",
lljaavai. - Podpisano uredništvo »Soče* izjavlja, da je članek „Klerikalni tatovi" v št,; 64. B§oče" z dne 8, junija 1907, v ko. likor se tiče g. Mihaela Brezigarja iz Pevme Št. 32, objavilo na podlagi napačne informacije, ter objajuje in prekllcuje vse žalitve na njegov naslov. — V Gorici, dne 9. junija 1908,             Uredništvo »Soče".
Kupujte tilfalloa družbe ». Cirile Ia Metodi — To je Se toliko večja dolžnost, odkar so pristrošili klerikalci na dan b svojimi ,,kato-lišklmi* vžigalicami, katerih dobiček ne pojde res m obmejne Slovence, ampak v klerikalne namene. Te vžigalice so narejene nalašč za to; du bi so Škodovalo družbi sv. Cirila in Metoda. Družba pa ne sme trpeti Škode, zato kupujtno vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda ter ogibajmo s« vžigalic klerikalne stranke, v politične namene pripravljenih. Naznanite nam imena onih, ki bi se drznili prodajati klerikalne protislovenske vžigalice!
VaŽOO. — Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Samuel Heckscher senr. v Hamburgu.
! Trgovsko - obrtne in gotpodarske vesti.
Izkaz  posriieialnica   siovanskegi trgovskega druiha »MERKUR« v LJubljani. - v službo
se sprejme: 1 poslovodja, 1 knjigovodja in korespondent, 2 kontorista, 3 pomočniki mešane stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 1 pomočnik železninarske stroke, 1 kontoristinja, 1 blagajničarka, 4 prodajalke, 6 učencev.
Službeiščejo:2 kontorista, 4 knjigovodje, 18 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 2 pomočnika manifakturne stroke, 1 pomočnik železninarske stroke, 1 pomočnik modne in galant. i stroke, 14 kontoristinj, 5 blagajničark, 6 prodajalk.
Posredovalnica posluje za delodajalce po* polnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini.
Na Krasu je letos suša vničila vse pridelke. Sadja, žita, sena, krompirja, fižola ne bo. S Čim se tedaj preživeti. Sama trta ne bo mogla vsega rešiti. Gospodje župani okraja sežanskega, Vaša sveta dolžnost bi bila zbrati zmed sebe čimprej deputacijo, ki naj našo bedo osebno predoči v mini-sterstvu .ter se o tem prepriča. Plačujemo največje naklade v Avstriji, temu primerno bi potrebovali po tolikih letih plačevanja tudi podpore, da ne poginemo s svojim • blagom in družino vred. Na delo tedaj, če ne sprosimo pa zahtevajmo.
Primat Jedilnih m pri brzoilaklh kaiaranskt železnici. — Si. majem t. I, pri brzovlakih št. 1, 2, 7,8, med Št. Vidom ob Olini-Trstom c. kr. d. ž. vozeči jedilni vozovi so od 15, junija le še v relaciji Št. Vid ob Olini-Oo-rics d. ž. v prometu.
Dr. E. htt -Novem me8tu
(HudolfoTO •: Kranjsko) le uredil In izdali
I CMIflo-nra* red in
* ura« išEB
len zbornik pravil označene vrste; koncom tva-rine je obširno stvarno kazalo v slovenskem iu hrvatskem jeziku. — Obseg XII. in 909 strani; cena vezani knjigi 8 K. poštnina 65 v.
določila r slovenskem in hrvatskem jeziku pred sodišči; sodne pristojbine. Obseg 75 strani (20 tabel); cena 1 K 80 v. — Knjigi se dobivate v »Slovanski knjigarni,
A. Gabraček v Gorici.
vem* vezttGi Knjigi e &. postni:
2. OMia tarifa
i
CHRISTOFLEid '""ŽST*
?riznano iežko posrebrnjeno najlepše forme.
Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kauo, čaj, namizni podstauki, umetni izdelki.
Jedino nadomestilo pravega srebra.
Posebni izdelki sa hotele, restavracije in kavarno, Vxor tndi pensijone gospodinjstvo itd.
Christofle & 0.^ Dunaj
diomi Mlrfiiki  bllliSlUlIB tt li.- UUIISI   I- Opemviag S (Eobrlckihel).
Ilustrovnn cenik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po prekupcih. — Kot jamstvo tvoje izvirnosti imajo naši izdelki svojo tovarniško znamko in ime Chriotofte.    <
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim Jamstvom.
(V lastni hlftl, Gosposka ulica »t. 7, a. rtatistr.) — Telofon it. 79.
RaCnn poštne hranilnico itev. 837.315.    •
V skupni seji načelstva in nadzorstva z dne 5. decembra 1907. se je določilo:
Hranilna vloga se obrestujejo po 4T/, %. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge ae spreje n i|o od vsakogar.
Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 6%, na varščino ali zastave in na menjice po 6V, % ; za čas denarne draginje V»% višje.
Glav-nl daloži se obrestujejo koncem leta 1907. s 6%.
Stanja 31. dec. 1907.: Zadružnikov 1867 z deleži v znesku 99.684 kron. — Hranilne vloge: 1,706.550-77. — Posojila: 1,699.186.77. — Reservni zaklad: 85.954*85. ¦— Vrednost hiš: 112828 —
Slovenci, kupujte užigalice v korist
družbi sv. Cirila in Metoda!
Oenar prihrani, kdor kupi izgotovljeiio pohištvo pri
GORICA.                           GORICA.
Narodno podjetje.
Hotel „Pri Zlatem Jelenu4'.
V središču mesta. Ob glavn' ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami zajedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.
Cenj. dame in gospodje  — pozor!
Imate e šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejša marko »Original-Viktoriac in najboljšega izdelka.
Pti dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane »Original« le najboljši.                    "
Original-! icforia shJ!LHt3
uporabi brezšnmno.
OriBinai-Victoria stroji "LL$L
za domačo rabo in obrtne namene.
Brigisal-Vietoria stroji %L*&
za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno.
Orisina!-ViMa stroji SSfiffi:
lek vseh dosedaj obstoječih tovaren.
Za vsak stroj jamčiva 10 let Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat ei pred nakupom »Original-Victoria stroje. Edina zaloga »Original-Victoria« trejev in dragih šivalnih strojev, dvokoles »Pucn«, orofla, mnnlcUe in vsoh lovskih priprav pri tvrdki
KERŠEVANI & CUK - GORICA
Stolni trg" št. 9 {Piazza Duomo) Lastna delavnica in popravljainica BIVA CASTELLO št. 4.
Ant.Breščak-u
v Gorici,
v Gosposki ulici št. 14
(v lastni hiši) kateri ima v zalogi • 'bogatejšo izbero pohištva vseh slogov za vsak stan, priprostega in naj-
finejega izdelka.
Daje tudi na obroke.
Lastna delavnica za tapecirano pohištvo.
Gene brez konkurence,
Različno pohištvo iz železa,
podobe na šipe in platno, ogledala,
žima in platno.
Največji dobile!;! Mark 600.000
Naznanila
sreče.
Za dobili §aran-tira država
Vabilo k udeležbi - dobi t ni h šans ==
pri denarni loteriji, za katero garantira država Hamburg in pri kateri Je
9 milijonou 841.476 mark dobitkov.
Glavni dobitki te prekoristno denarne loterije bo sledeči: Največji dobitek je v srečnem slučaju 600.000 Mark.
1 premija a 300.000 Mk. I      1 dobitek a 40.000 Mk. 1      »        ¦ 200.000   »     I      1     »         30.000   » .
1      »        »   «0.000   »            7     *      »20.000   »
1'     »        »   50.000' »            1     »      »-15.000   »
1 » » 45.000 »11» »10.000 ,» 1      »        »  40.000   »          46     »'     »" 5.000   v
1 » » 35.000 » 103 »ji«' »¦ 3.000 » 1 » » 30.000 * 103 » * 2.000 » 1 dobitek »100.000 » 539 » » 1.000 » 1 : » » 66.000 » 693 » » 800 » 1       »      » ,50.000   »     I  181     ».    »     200   ,»
V celem obsega loterija, katera jo 7 razredov razvrstena 100.000 sreCk s 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da mora približno polovica vseh srečk z gotovostjo zadeti.
Največji dobitek I. razreda znaša v srečnem sluCaju 50 000 Mark ter se zviša, v 2. razreda na 55.000 Mark, y 3. razreda na 60.000 M., v 4. na 65.000 M., v 5. na 70.000 M., v 6. na 80.000 M. in v 7. na 600.000 M.
SreCkanje je postavno določeno.     , . Cene srečkam I. razreda,so sledeče: cela orig. srečka M. 6-— ali K T— pol      „        „    „   J-  „ ¦„ 350 Četrt   „       „   „   1-5Q   „   ., 175 Vloge za ostale razrede, kakor tadi natanCno določilo dobitko" je razvidno iz uradnih z .državnim grbom opremljenih srečkovnih listin,.katere razpošiljam na zahtevo' zastonj in poštnine prosto.
Vsak vdeleženec loterije dobi takoj.po dovršenem Mečkanja uradno listino, ne da bi jo moral Se-le. zahtevati.                                            '      '•
Izplačevanje in dopošiljanje dobitkov se oskrbi strogo tajno.
NaroČila sprejemam proti povzetju ali pa proti naprej plačilu.
Oglasiti se je torej v svrho naročil predsto- j ječega srečkanja takoj, ali pa vsaj do                      ¦!
24. junija.
zaupno na naslov:
Samuel Heckscher senr.
>' Bankgeschiift v. HAMBURGU.
Bolnikom na pljučih,
kateri še ne poznajo izvrstnega Grundman-novega čaja in bombonov proti kašlju ia pljučnim boleznim, priporočamo v njihovo korist to izvrstno zdravilo. Neštetim bolnikom, ki so trpeli na pljučni bolezni in so se izgubili upanje da ozdravijo, je pomagal ta čaj. Že v kratkem času se obrne na bolje. —Čudovito upliva ta čaj pri zastarelem ka&ljp, zasliženjn, bripavosti pri kroničnem plači nem katarja in bolečinam t grla, naduh-itd. Ker pa poskus več koristi nego same besede, razpošilja tvrdka lekarnarja Grnnd-mann-a, Berolin S. W., Friedrstr. 207.
20.000 poskusov
tega izvrstnega gaja. Poslati je točen naslov ter znamko za 20 vin. — .Brezplačni poSi-ljatvi se priloži poučna ilustrovana knjižica. Nikdo naj ne zamudi te ugodne prilike I Bodite prepričani, da učinkujeta Čaj res izvrstno ; sicer bi tvrdka lekarnarja Gruudmann-a gotovo ne razpošiljala brezplačnih poskuSenj. ¦    Naročite takoj; ne bode Vam žali
Žene!
Ako trpite na strjenja krvi in na po*, dobnih boleznih, tedaj pišite na P. Ziervas-a Kalk 244 pri Kolina ob Beni.
Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem: »Gospa B. iz  W.  piše:    Lepa   hvala!   VaSe sredstvo jo učinkovalo žq .5. dan".
Gospa L. v M. piše: »Priporočala bom vsakomu VaSe izvrstno sredstvo ter ne bom sama nikoli bres njega*:                • •
,. Arhitekt S. v 8L pi5e: »Za. izborap postrežbo se zahvaljujem. Pri moji ženi jo Vaše sredstvo žo po 3-dnevni rabi brez bolečin učinkovalo*.
Proti pošiljatvi 1 marke nemSke veljave (tudi v znamkah) poSljem knjigo: „lfoienjo perjode" spisa dr. Med. Levis.-*^ Pojasnila brezplačno.
. Za odgovor, naj se priloži zn»mko.
Goriška tovarna mila A. Gabršček.
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo SloVenci. za Vselej
le hlapčev/ali tujcem.
Slofite fiosiofflnje! PosMajtB inilfl iz te ioiače torae! MelBfc je izvrsten. Cene oMžajne! Naša špeoijaiitetaje: Caprasole -Koza s solncem. Fto,1^k!^te,