St. 21. V (iorici, v torek due 12. marca iyo7. Iietnik IX. Izhaja vsak torek in Hoboto ob 10. uri predpoldne. Akopade na ta dnova praznik izido dan proj ob 6. zvečer. Staue po pošti prcjemaii ali v Gorici na do in pošiljan cololctno 10 K, polletno 5 K in L«'trtletiio 250 K. ProdajasevGorici v to- bakarnan Schwarz v ŠoJskih lilicah, Jellersitz v Niinskih ulicah in Le- b a n na Verdijevem tekaliäsiu po 8 vin. Vrcdništvo in upravništvo se nahajata v , ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na urednišlvo, oglase in naročniiio pa na upravništvo »Gorice«. Oglasi se računijo po pctit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-knit po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiBkajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni nrednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežio). Dr. Peler Laharnar. Dr. Peter Laharnar je kmečkih staršev sin, rojen !eta 1858 na Pečinali v pokneženi grofiji Goriški in Gradiščanski. Gimnazijo je obiskal v Gorici in je bil v vseh semeslrih odličnjak. čeravno se je moral skoro popol- noma sam vzdržavati s podučevanjem drngih di'akov. Ko je napravil maturo z odliko, podal se je na Dunaj, kjer je študiral pra- voslovje in tudi rigorozc z odliko na- pravil. V službo je vstopil pri namesiništvu v Trstu leta 1884. Od 1886 do 1890jesluž- boval pri okrajnih glavarstvih v Pulju in v Porecu, kjer je imel dovolj priložnosti spo- znavati tužne istrske razmere. V niaju 1890, ko je bil Šele komisar, povrejeno nui je bilo prvikrat delj časa vodstvo okrajnega gla- varstva v Sežani, kjer je vpeljal slovensko uradovanje, kar se bodo oni vrli možje, ki so imeli takrat ž njim opraviti, gotovo še dobro spoininjali. Iz Sežane je prišel lela 1892 zoptt k namestništvu v Trst in iz Trsta leta 1893 edino le vsled njegove iz- vanredne sposobnosti in marljivosti na Dunaj v ministerstvo za notranje zadeve. V mini- sterstvu se je mož bistre glave natanko se- znanil s tamošnjimi odnošaji ter razširil svoje obzorje. Proti koncu I t:i 1897 se je vrnil kot okrajni glavar zopet v Sežano, kjer je ostal žalibog le do aprila 1901. Najuglednejši niožje na Krasu so ga ohranili v najbolišem spominu in si želč, da bi prisel zopet med nje. To je pa tudi naravno za onega, ki ve", kako je dr. Laharnar svojo službo opravljal. Ko ga je pri njegovem prihodu v Sežano sežansko starašinstvo, ki ga je že od nje- govega prvega poslovanja v Sežani dobro poznalo, na železniški postaji pozdravilo,bile so v odgovor njegove prve besede: „Jaz sem se vrnil z velikim veseljem k Vain in tukaj sem zdaj r a d i V a s in ne Vi radi niene. V tern zmislu se bode moje delo vršilo. Prosim Vas, podpirajte me, da delamo z združenimi močmi za občni blagor, ki mora biti nam vselej pred ocmi". In tako je tudi bilo. Le s težkim srcem nas je moral že po treh in pol letih zapustiti, ker so ga nam neprijazni elementi premestili v daljno tujino na rusko mejo. Kako so cenili hvaležni Kra- šovci njegovo skrbno in neumorno prizade- vanje za intelektualni in materijalni napredek njegovemu vodstvu poverjenega okraja, kaže jasno dejstvo, da ga je več obein (Berje, Dutovlje, Gorjansko, Mavhinje, haklo, Pli- skovica, Repentabor, Štanjel, Skopo, Škrbina, Tomaj, Velikidol in Vojšcica) imenovalo svojim častnim občanom. Pa tudi dr. La- harnar, čeravno tako daleč od nas, ni nikdar na nas pozabil, marveč zasledoval je vedno z veliko pozornostjo naše razmere in vsako leto preživel najdaljši čas svojega dopusta na Krasu ter se pri onih možeh, s kojimi je prišel v dotiko z živim zanimanjem informiral o naših javnili stvareh. Vsako leto je tudi ob enem obiskal svoje znance. Poznam ga osebno; zato ime- niijem srečno ono ljudstvo, katero bo zasto- pal v državnem zboru, ker pripravljen je, kakor je sam večkrat rekel, dati svojo krv za ljubljeno, dobro, a zapostavljeno slovensko ljudstvo. Goriška zanemarjena mladina. Za dunajBki s-hod o varstvu mla- dine dne 18., 19. in 20. marca t. 1. glede na zanemarjeno primorsko mladino je sestavil puročilo neki sodnik, ki ne navaja svojega imena. Storil bi bil to lahko, ker 8b mn poročila nikakor ni treba sramovati. Je točno, natančno, te- meljito, plastično, pozna se rna, da ga je pisal jurist-sodnik, ki pozna deželo in prebivalstvo po iast^i ukuäoji. Da sestavi kolikor mogoče točno porceilo, je razposlal vprašalne pole glede na vzroke in razloge zanemarjenosti na upravne, varnostne, šolske, občinskb in na cerkvene oblasti. A ni se omejil zgolj na oblnsti, marveč poizvedoval je tndi pri člove»oljubih o njihovem mnenjn, je li zanemarjenje telesno, duševno ali nravno. kaki načini zanemarjenja se pri- petijo bolj pogostoma, kako nastopa delno ali pa popolno zanemarjenje mla- dine. Poizvedoval je, kaj prav za prav provzroča, da se zanemarja mladina. Osobito se je pri tem ozirai na zane- marjeno vzgojo, na prehude domače kazni, na otrokom neprimerna dela in če so otroci v oskrbi oseb, ki imajo ne- primerna fct&novanja in nezadostna sred- slva. Prezrl tudi ni äolskega obiska, obrambemh in preskrbovalnih zavodov, namenjenih mladini. ! O uspehn poizvedeb sodi, da sicer ni brezapen, a tudi ne povoljen. Slučaji o zanemarjenju mladine se pripetijo tndi , v najmanjših krajih. Natančne statistike ne more podati, ker manjka predpogojev. Oglejmo si razmere na GoriAkem. Goriško in Gradiščansko. Goriška je poljedelska dežela. Glavni pridelki so vino, sadje, žito in po po- ! sameznih krajib gozdni izdelki. Precejšnje | vaznoöti je živinoreja (goveja živina, j manj ovac), omenjati se mora tudi svi- ; lopreja. Tvornice v Gorici, Oglejn, Ajdov- äcini itd., kakor tadi po nekaterih krajih I obstoječa domača indnstrija in ribištvo : ne izpremeni značaja dežele. Tudi etno- ! grafiöne razmere so zanimive, ker sta- nojejo na Goriškem in Gradiščanskem Slovenci in Italijani po Ijadskem štetja , 1. 1900 v razmerju 4 7. Izmed 13 sodnih ! okrajev so štirj« namreč Kormin, Gra- 1 dišče, Oglej in Cervinjan pretežno itali- janski, a ne smemo prezreti, da sta dve obeini oglejskega okraja skoraj izkljnčno : slovenski, v korminskem sodnem okraiu | pa stanuje 4000 Slovencev poleg 13.000 ; Italijanov. V goriškem sodnem okraju je izkazalo Ijndnko štetje 18.669 Italijanov nasproti 42.577 Slovencem. Na mesto | Gorica odpade 4700 Slovencev, 2760 j Nemcev in nad 16.000 Itaiijanov. Jezi- kovno mejo med Slovenci in Italijani tvori večinoma proga Jažne železnice. Sodi se, da je zanemarjenih italijanskih otrok več kakor slovenskih. Slovenski kmet je lastnik svojega dasi malega zem- Ijišča, kar vzboja v njem smisel Hamo- zaveeti in odgovorncsti, medtem ko se nahaja zemljiače v italijanskih krajih v rokah 286 poßestnikov latifundij, od ka- torih je oJvisno iatu-anu italijansko kmečko prebivalstvo. Dahovniki in nčitelji bo opisali razmere med mladino v temni luči. Sodnik poročevalec omenja, da se od te strani zahteva preveč in da se prestrogo 8odijo po8amezni slnčaji, a kljub tema se morajo te tožbe upoštevati, ker so zabilježene od cseb, ki poznajo po svojem poklica bolj kakor kdo drugi Ijudsko in osobito otročjo dašo. Tožijo, da staršem manjka vsega, kar bi vplivalo vzgoje- valno na otroke, da niso izobraženi in da jim je obisk sole breme. Alkoholizem vpliva na degeneracijo otrok in opubtoša tadi v nravnem in intelekluelnem ozira mladino. Sorazmerno preveč je go^tün in žganjarn, kar vpliva neugodno na go- spodarstvu kmeta in delavca in Škoduje rodbmskemu življenja. Na Goriäkem ka- kor tudi v Istri, kažejo na zle posledice premnogih javnih plesov, ki trajajo po več dni in noci in ^o dogajajo razni ekscesi, ki demoralizajejo tudi otroke, ker jih jemljejo stariši na pleso seboj. Po socialno demokraAkem vplivn peSa na Goriäkem, v Trstu in v Istri verski cut. Poročevalec naglaša in pripornni, da g'ede na te trditve ne more navesti natančnih fodatkov in da so to le slike, ki ne smejo provzročiti napačmga mnenja o razmerah V sodnijskem okraju Gorica i oko- lico se opaža večje zanemarjenje mladine v mestu samem in pa po krajih, kjer se nahajajo tvornice. V mestu samem ni lahko natančno določiti števila znne- marjene mladine, a ni neznatno. V za- vodu za zanemarjeno mladino „Istilnto Givico per fanciolli abbandonati" je 59 zanemarjenih ctrok, a tcžijo, da ima za- vod prfmalo prostora in da ni malo otrok, ki se vlačijo nenadzorovani in za- nemarjeni po mestnih cestuh. V nave- deni znvod sprejemajo mladoletno zane- marjeno mladino do 18. in tudi do 20. let». Obstaja ladi društvo za mladoletne delinkvente, kbteremu pa manjka sred- stev, dasi tudi stori mnogo dobrega. Mestna občina goriška skrbi za 121 otrok. — Število zanemarjenih otrok izven Gor ice v goriškem sodnem okraju cenijo na 60 do 70, za katere ni preskrbljeno ničetar. Na leto se kaznoje porazmerno 37 mUdoletnih olrok večinoma zaradi , tatvine in lahke telesne poškodbe. j Neogodne so razmere v italijanskih ! podnih okrajih Kormin, TržiČ, Gradiäöe, i Cervinjan. Tožijo osobito, da starsi ne razumojo važoosti otročje vzgoje, da škcdljivo vpliva tvonvSko življeoje in da je j»ko veliko an&lsebetov. Pelagra jako divja med mladino. Število zanemarjene mladine je znwtno za sodna okraja Gra- dišče (17) in Cervinjan (približno 66), a gotovo je znatno tudi v sodnih okrajih Kormin in Tržič, iz kalerih okrajev po- ročevalcu Število zanemarjenih otrok ni bilo naznanjeno. V slovenskih sodnih okrajih so raz- mere boljše, a tudi tu tožijo o alkoholizmu in o njegovih zlih posledicah. Ugodna so poročila o razmerah v sodnih okrajib Komen, Sežana in Kanal, kjer ne pre- sega število zanemarjenih otrok 10, v sodnem okraju Cerkno ni ncbenega za- nemarjenega otroka. A zamolčali se ne- sme, da se tudi v teh okrajih opozarja na nevarnost alkoholizma in se ntglaša potreba obrambenih sredstev proti alko- holizmu. Iz tolminskega okraja se poroča o 10 zanemarjenih otroc h, 10. pa, da se LISTER. Dve fefi. (Šaloigia v cncin dejanju.) (Iz neinškega poslovenil V.) Osebe: oh",1?' 1 sirote- K°jenkc nckcga V ^ ' i dckliškega zavoda. (Navadna soba, sprcdaj iniza in stolice.) Prvi prizor. Lizika in Anica. A n i c a : (piše) Ali se ti ne zdi, Lizika, da je postala Olga silno prev- 2^tna in ošabna, odkar je dobila pismo °d bogate tete iz Amerike in odkar misli, da bo podedovala veliko pre- možeiije? Lizika: (piete) Odkritosrčno po- vedano, ne; to se le tebi zdi, Anica. Anica: (nekoiiko jezno) Nikakor ne. Do sedaj so pravili nam trem le „pri- jateljska deteljica", ona pa je to lepo razmerje razdrla. S to prevzetnico ne govorim niti besedice več! Lizika: To ni 'prav Anica! Mi rooramo z vsemi ljudmi v miru živeti, posebno pa še s prijateljicami. Tudi ti bi lahko nekoiiko k temu pripomogla ako bi bila nekoiiko bolj pohlevna: p°hlevnost dela mir. Anica: O, pri Oigi to prav nič ne pomaga! Olgi moram pokazati, da sem več kot ona! Lizika: Ali ne iiči v takeni ob- • našanju nevarnost, da se sama pre- | vzameš ? I Anica: Naj bo! Če bi na primer | jaz hotela govoriti o svoji teti na '¦ Poljskem, ki ima velikansko posestvo, j s premnogimi služabniki, neštevilne črede goved in ovac, jaz bi se lahko še bolj imenitno držala kot ona Po- sestvo moje tete je tako veliko, da se j celi tropi divjili konj po njem pasejo. Lizika: Čudno! Kako pa se imenuje Tvoja teta? ! Anica: Gospa Lubovska. Žal, da { že dolgo časa iiismo o njej ničesar sli- | šali, akoravno je sestra moje ranjke matere. O priliki očetove smrti nam je zadnjič pisala. Lizika: Pravi sorodniki ne de- lajo tako! A ii i c a : Ali ni res ? Toda jaz bom skušala prijateljsko razmerje obnoviti. Sedaj pa morahi preč. Z Bogom! (üre.; Drugi prizor. (Lizika s:\ina.) Lizika: Ta večni prepir med Olgo in Anico mi pa že preseda. Kako lepo je bilo poprej! Kako vendar ta prismojena ošabnost človeka popači! Ali nism'o vse enake ? Ali nismo dobile svojega življenja iz rok istega Gospoda Boga? In ali si .more kdo kupiti ncbesa za zlat denar? Jaz moram ti dve deklici zopet med seboj spraviti ! Mi že pade počasi kakšna dobra misel v glavo. Cretji prizor. (Lizika, Olga.) Olga: (vstopi.) Dober dan, Lizika! Lizika: Dober dan, Olgal Kje si bila toliko časa? Olga: Bila sem na pošti, nesla sem pismo, ktero sem pisala svoji teti v Ameriko. Lizika: Ti pa priduo dopisuješ se svojo teto! Olga: Ne več kakor treba. Pro- sila sem jo, naj me vzame s seboj v Ameriko, kakor mi je bila obljubila pred šestimi meseci. Lizika: Ali tako lirepeniš preč od tukaj ? : Olga: (sede) Saj veš, Lizika, ti ve<:iii prepiri z Anico nie dolgočasijo in jezijo na vsezadnje; preseda mi, da moram ž njo dihati isti zrak. ' ' Lizika: Ali bi ne bilo mogoče živeti ž njo v miru in prijaznosti, kakor doslej ? Olga: V miru in prijaznosti? Ti ne poznaš te neotesane osebe. Vsaki dan se hvali se svojo teto Lubovsko. Kdo ve v kakšnem žalostnem kozaškem gnezdu tiči njena teta Je pa vendar boljša moja amerikanska teta, ki ima veliko plantažo, veliko tvoniico in krasno vilo v predrnestju. Imela bodem pri njej 1 svojo lastno kočijo in pristno zamorko kot služabnico. Lizika: Ali bodes zaradi tega kaj vcč kot drugi? Jaz mislim, da le lepe lastnosti našega srca in plemenitost našega duha nas povzdigne nad druge. Olga: Kako čudno govoriš: bo- i gastvo je vendar prijetna stvar. Lizika: Temu ne oporekam, toda bogastvo nam ne podeli notranje vred- nosti, če je že prej iiismo imcli. Olga: To praviš ti. Ti nimaš nobeiie bogate tete in veš, da se boš morala le s pridnostjo svojih rok pre- živeti; jaz te pomilujem, draga moja, in bi ti tudi rada pomagala; meni pa ne. bo treba delati. (üre vcsoio) (Dalje pride.) nahajajo v nevarnosli zanemarjenja. Osobito so pa opozarja na nevarnost iganjepitja predvsem v občinah ob itali- janski inpji Otrokom dajejo namrf c žganje, ker mi-lijo, da postanejo po žganjepitju \ krepki. Zgled: Izmed 57 učencev neke sole jih je samo 5, ki ne pijejo žganja. V kobarirJskem okraju na italijanski mei je 10 zanemarjenih otrok med 8745 orebivalci. V Bovcu, ki meji ob Halijo, Kranjsko in Korosko je 8 zane- marjenih olrok. Nengodno je v Ajdov- j söini, kjer je 40 zanemarjenih otrok. Goriški deželni zboL (VII. seja 8- marca 1907). Ob y2Q zvečer je otvoril dež. glavar Bejo ob navzočnosti vseh poalancev. Na- znanil je en predlog in eno interpelacijo. Dr. Treo je stavil predlog v zadevi užit- nine, posl. Lapanja in tovariäi pa so in- terpelirali vojtiega ministra radi strelja- nja z ostrimi patroni pri vojaških vajab na krnskih planinah, ko se ondi pase živina. Nato je zbor preäel na dnevni red. Posl. Gröa je utemeljeval svoj pred- log glede osaševanja močvirnih zemljišč ob Tnbusci. Predlog se je odstopil teh- nično-ekonomičaema odaeku. Posl. Treo je pa utemeljeval predlog zadevajoč ak- cijo glede izkoriščanja vodnih sil v ko- rist dežele. Prodlog se je odkazal gospo- darskema in pravnemu odaeku. — Do- volilo so je 4600 K vodni zadrugi v iz- či3čenje potoka „Colatore morto". —Na predlog dež. odbora se je sklenilo izpla- čati goriäki mestni upravi takoj 40 000 K od že v zadnjem zasedanju dovoljenih 80.000 K v d< Ino kritje troškov za zgrad- bo caste od Kornja do Goriščeka, drngih 40.000 K, ki bodo za dovozno ceato od drž. kolodvora do Solkanske ceste, se nalože obrestonosno na korist goriškega mesta. Ravno tako se obreatonosno na- loži na korist dovoznih cest na postaji boh. žaleznice onih 40.000 K, ki so bile dovoljene že v lanskem zasedanju za omenjene ceste ob železnici. Dež. odbora se je naročilo raj pod k?likor mogoče ügodiiimi pogoji najmo teh 120.000 K.— Nadalje «se je naročilo dež. odbotu, naj pozove vlado radi načrtov v zadevi ure- ditve hudoarnika Draganjsöek. — Za pro- jektirana brambena dela ob potoku „Fon- lanelia" se je dovolilo 500 K. — D >vo- lilo se je 20% vseh stroäkov po prvem načrlu za ureditev Soče v sela Mttcorina. — Pcleg že dovoljenih 4.700 K za are- dit-'v hudoarnika Koren pri Chioprisa se je dovolilo še 1.100 K. Dovolilo se je 8000 K za stroške za areditev hadournika Šijaka pri Ko- baridu. Naložilo ze je dež. odboru, da predloži v prihodnjem zasedanja dotični zakonski načrt, da preskrbi za to, da se u&tanovi vodna zadruga ter da izposlaje pri via i ostali znesek. Posl. Lapanja je sicer predlagal, naj ee ta zadeva izroči tebnično-ekonomičnem odseku, ki naj takoj sestavi zttkonski načrt, ki bi ga potem dež. zbcr žo v tem zasedanju ßklenil. Sroj predlog je podpiral a tem, da so se vsi interesenti izrekli, da so prif.ravljfni prispevati v ta nasnen, ko- likor zakun od njih zahteva. A njegov predlog je bil odklonjen. — Odobril se je oinekov predlog, da se plača na- mestništvu letnih 4500 K za stracke za cepljenje koz ter da se dovoli zdrav- nikom nagrada 300 K. — Ueiteljevi vdovi Kalarini Ivan^iö se dovoli 300 K podpore. — Dčiteljevi vdovi Ani Rajer se je dovoliio 100 K podpore. — Uc"i- teljevi vdovi Josipini Jug so jo dovolilo 160 K fodpore. — NevateiM drag« prošnje za podporo so ae odklonjle. — Prošnja Martina Coco in drogov iz Se- nika se je izroftla dež. odbora z na- ročilom, naj preskrbi načrt vodovoda. — Mednarodnemu kongret-u na Danaja v varsUo otrok se je dovolilo 200 K, za zastopnika dež. zbora se je izvolil dr. Faidutti. — Proänja Ivana Veliščik za podporo v izdnlanju načrta za c^ta Zi- potok-Robedišče f-e je izročila dež. od- bora z naročilom, naj ponviga pri iz- delavi načrtov dež. stavb. urad. — Daž. odbora se je izrcčila v primerno uva- ževanje prošnja žapanstva v Anhovem za podporo v zgradbo ceste. Posl. Štrekelj je v imenu peticij- skega odseka poročal o prošnji občine Dutonlje za podporo za škode povzro- čene po suši. Lansko poletje je bilo v Datovljah tako pomanjanje vode, da so jo morali tja od drugod dovažati po že- leznici in občina je v ta narnen potro- šila 22323 K. Peticijski odsek je nklenil, da se ta prošnja odstopi dež. odbora z naročilom, naj jo predloži ter toplo pri- poroči visoki vladi. Ta je pa poročeva- lec rekel, da se ne strinja s tem pred- logom in je prijavil minoritetni notnm; češ naj se občini takoj iz dež. sredstev nakaže omenjena svota. Dp. Gregorčič, kot predsednik peticijskega odseka je de- jal, da se mu čudno zdi postopanje posl. Streklja, ki je v peticijäkem odseka prav tako kakor drugi odsekovi clani bil za to, kar predlaga odsek. Sedaj pa kot po- ročevalec naznanja manjäinski predlog, ne da bi bil o tem kaj v odseku zinil, kjer bi se bilo morda drugače sklenilo. (To postopanje posl. Štreklja kaže, kako zna „parlamentarno" nastopati. Ali meni s tem imponirati voliTcem? Op. ured.) — Proänja šmariJHkega žapanstva za podporo ne odloži, ker so potrebne še nekatere poizvedbe. — Dež. odbora se je v primerno uvaževanje izročila prošnja šentvidsko-gorskega župana Velikonje za odpis glob. — Prošnja biljanskega župan- stva za podporo se je izročila dež. od- bora, da jo prouči in priporoči vladi. — Dež. odboru se je izročila tudi prošnja tolminske požarue brambe za podporo. — Nato so se odobrili še razni prora- čuiii in račanski sklepi, nakar je bila seja končana. Dopisi. S Krasa. — Človek res ne ve, ali se je bolj čuditi neumnosti liberalnih kapunov ali njihovi brezobraznosti. V „Eiinosti" od 10. marca t. 1. je dopis s Rrasa. Pravzaprav ni s Krasa, a to nič ne de. V tem dopisa povzdiguje dopisnik liberalnega kandidata za drž. zbor Al. ŠLreklja in tlači v nič dr. Labarnarja. Ob volitvah je to sicer nekaj vsak- danjega. A ta dopis je z druge strani jako zanimiv. Dopisnik namreč trdi, da ima Al. Štrekeij „posebne zmožnosti". Mi pa poznamo naprednjake najčistejše pasme in med temi je menda tudi dopisnik, ki so neštetokrat zatrjevali, da Štrekelj n i<5 ne z n a in da ni med njim in dr. Lahar- nerjem nobene paralele! Ta je pa res klasična! 01 kedaj sem in kako je Štrekelj dopisnika tnko globoko prepričal o svojih zmožnoatih? Mi sicer nočemo še tukaj govoriti o njegovih sposobnoatih, ker jih na Krasa še nismo videli do sedt*j; in tudi sodanja kandidatara njegova se vzdržuje Ie po yplivu njegovih sorodnikov v Komna in okolici, ki prič&kujejo od njega kot drž. poslanca materije'.nih ko- ribti in morda še kako „potovalno" mefcto; toliko pa je gotovo, da bo mož fiel, ako bo izvoljen, za brezverske po- btave v ogenj; da bo (po lastni izjavi!) za rhzporoko (morda jo pa to tako na- vdušilo dopisnika!); da nima niti šol, niti zadoetnega praktičnega znanja v nnrodno-gospodarpkih vpra^anjih; in da pričakuje od svojeca poslanatva lo ko- modno življenje, ker se cujf, da na- meruje kot poslanec pn^titi nlužbo in kot ljudski zabtopnik koinodno živeti po Krasa. Torej kako je vendar mogoče pri- merjhti ga s teoretično in praktieno po- polnoma izačenim in izvežbanim dr. Laharnarjrm? Na nekaj smo pa vendar radovedni. Nabrežinci sa močno potegujejo za Streklja, Itaterega komaj poznajo. Tukaj tiči nekaj. Nnbrežinci in Komenci se namreč „Čohajow na tihfm za sodnijo, kutero bi radi Nabrežinci spravili iz Komna v Nabrežini. Hoj, g. Štrekelj, ka- tere namerajeto justiti na cedilo, Ko- mance ali Nabrežince? Iz Komna. — (Kaj pravijo?) Pra- vijo, da jedö Komenci äe vedno pustne krofe, četudi je že polovica posta. In kakšne ! „Gvibe" so notri ! Gvibe iz Dal- macije. Pravijo, da jih je preskrbel po- slanec Štrekelj. Tako pravijo njegovi „gagitatorji", ali kako jim že pravijo. Vsi Komenci bodo imeli posojila brez obresti. Tistim, ki je že imajo pa je že preskrbel Štrekelj, ki zna trte sadit;. Mi pa pravimo, da ^zna to vsak komenski kmet, in da bodo imeli Komenci zaradi Štrekelj-a kvečemu kako dalmatinsko — sigo. Tadi to pravijo: V nedeljo 24. febr. je pornagal poslanc Štrekelj sam mesti „krofe s cvibami" „Vinar. draätvu" na zaupnem shoda. Strašno rad bi bil poslanec! pravijo. V torek 2(3. febr. pa so jih spravili Komenci na varno v istem draštvu s pomočjo notarjevih pi- sarjev. Elen teh, Šjorlo Tomaž ma pra- vijo, je najprej rekel, pravijo, da se morajo Komenci „regratizirati" seiaj za volitve, kajti, rekel je, pravijo, da brez „regratizacije" ni življenja. Po Tomaževi „regratizaciji" so izvolili odbor, pravijo, ki mora „ga- gitirati" za Štreklja. Voljenih je pet mož. Kako je bil eden izvoljen čujte! Štirje so bili. Vsi štirje so se bramli. Ker pa je moral biti eden izvoljen, vlekli so „frminante", pravijo. Ti „frminanti" pa spominjajo na tisti äkopnik, ki so privoščili Štreklja takrat, ko se je šlo za volivno pravico, kakor je bilo pisa- no v časnikih. Vse to pa pomenja, pra- vijo, da bode Štrekelj pogorel pri volitvah. Še nekaj pravijo. Pravijo namreč, da je Komenski tajnik v Gtibrovici skli- cal občinske može k seji, ko so ga'pra- šali zakaj, povabil jih je v krčmo na kozarec vina. Ker pa jih je 6 odšlo, bila je velika nevarnost pravijo, da b? ostal kokošji rižot, da niso prišli drpgi na po- moč. Kaj ne? „Regratizacija" je manjkala. Ta se prileže rižotu l Pravijo pa tudi to. Na Volčjemgrada je imel Žigonov „vokat" shod za Štrek- ljevo stranko. Ta pa je bil bolj odkrito- srčen, pravijo, in je povedal, da so li- beralci izgubljeni, da ne bodo imeli koga poslati v državni zbor. Tako pravijo. V nedeljo so imeli Komenci shod 12 mož v Tomačevici, pravijo. „Regra- tiziral" je notarjev pisar Verbar ali kako mu že pravijo. Pravijo, da je dobil ta pisar seme za svojo „regrati- zacijo" iz Rranjske. Kakor vidite, „regratizirajo" štirje Komenci prav dobro. Saj je „štajon" ravno v marcu! Tako pravimo mi, ki bomo volili poslanca, ki je štatliral več kot Štrekelj, in ta poslanec jo dr. Peter Laharnar. Ok o I i č a n . Iz Bovca — Pri nas v B^vcu pri- čeli so že sklicavati shodo v Hvrlu dr- žavnozborske volitve, katera, kakor zna- no, so bo v kratkem vršila. Prvn je imela 23. febr. gosposka liberalna ntrankn sivoj zaupni Hhod; sklicatelj shoda bil jo imä dobro zuani gosp. zdravnik Kraighor. Na shodu so je zbralo okoli 40 m.iž in mladeničev; a veliko ätevilo njih je m^- nilo, da bo imel gosp. zdravnik preda- vanje o zdravniški strok), kar je ii en- krat narnerava1. Bilo jo res preduvunje, kako bi se naž bivajoči kmet in delavec zdravil, in ßklenil je gospod zJravnik, zdraviti g.^ po aledečem rccep'u : Ztbav- ljal je čez sedanji državni zbor, ce4 dahovnikov in drago polovico nj h podrepnikov, ter da niso druzega izvržili kakor povišanje pla- ce duhovnikom. Ker hoče s takim receptom naa li- beralni zdravnik et G)tnp. ija istvo ^le- piti, da bi ga pridobi i za njih namene, za državnuzborsko volitev, objavirrco tu- kaj, da je kat. politiČno dru^tvo v Bivca za uravnavo Soče že 1st* 1904 predlo- žilo deželnemu zboru proanjo, naj skrbi zato, da se gorenji del Soče čirn praj uredi in dez'lni zbor je naroöil dožel- nemu odboru, naj odstopi in toplo pri- poroči c-^sarski vladi oznučeno proirajo. Ü8peh t^ proänje je b.l, d* je vlada mi- nalo leto poslala svoje inženirje, kateri so za uravnavo Soče že merili. Tadi za aravnavo hadournikov se je omenjeno društvo potrudilo ter na- pravilo leta 1904 proänjo na deželni od- bor, da bi se pritoka Lipnik in Kopica v Bavšci uravnala in doseglo je s tem, da se je dobila podpora v zneska 4500 K. za uravnavo omenjenih dveh hudoar- nikov, katero delo se že vräi. Dttlje je napravilo omenjeno dra- štvo proänje za poačni mlekarski tečaj v Bovca že pred več leti; ali na priza- devanje bivšega potovaluega ačitelja kme- tijstva gosp. Milana Ivanöiö v Tolminu dobili so omenjeni tečaj v G^rknem. Toraj vse, kar je gosp. zdravnik na zaapnem shodu predlagal in obetal, pro- 8ilo je že pred več leti „Katoliško poli- tično društvo v Buvca" in äe veö: Do- seglo je tudi drago požtno zvezo med Bovcem in Trbižem, napravilo je 1. 1906 proänjo za poštno vožnjo z avtomobilom med postajo sv. Lucija-Trbiž, za vodovod na Koritnici, za kolovoz iz Koritnice do Kolovrata itd. Kakor je razvidno, je gosp. zürav- nik obiskovalcem shoda vse premalo ob- Ijubil, da bo pa vedel, kaj je še potrebno in koristno za občinstvo nasvetujemo ran naj nam mtaQovi „Gospod*rsko za- drugo" za nakap in prodajo raznega bla- ga, a potem bo čislan od boväkih prebi- valcev. Ker je omenjeni gospod prežveko- val tudi sedanji državni zbor, ter povi- šanje plaö duhovnikom, opozarjamo ga na to, da je pozabil povedati, da niso le duhovnikom plače zvišali, ampak so jih še v obilnejši meri tadi uradnikom, uči- teljem in slagam, ter naj ne zabi, da je občina tudi njemu plačo in honorar zvi- šala. Ker je äe pozabil tudi povedati, kakšno škodo so napravili napredni huj- skači s tem, da so nabirali podpise proti aklepu deželnega odbora, da bi se pobi- rala ažitnina v deželni režiji, navedemo toraj mi, da bo ta äkoda v 10 letih zna- äala celi miljon krön. Čitaj v pojasnilih dotičnih „Primorskih listovu in „GDriceM. Toliko za sedaj, ako se nam prilika nudi, drugič pojaanimo še več. Veö zavednih „Zalnje vr8te". Iz baske doliiie. — Kakor smo Či- tali v dopisu „iz G^rkna, je velikon-itni „Žnidarčk" zgubil tožbo, naperjena proti županu cerkljanskemu. Ako bi bil ta mož vedel, da zgabi tožbo, gotovo bi se bil poprej obrnil na vsegavednoga Miha v Podbrda, kateri se javno hvali da vsak, kdor pride o tožbenih zadevah k njenau, gotovo dobi tožbo. Vendar čudno da se ni tudi „Žiidarčk" k njemn obrnil. Ta vsrgavedni Miha je bolj očen, kakor vsi žapani Zato ga je tudi glavar- stvo hotelo vže „odlikovati"'; ker je pa dober liberalec, so podbršfci starešini sklenili, da sme ostati še podbrški mini- ster. Polifični pregled. Izpremembe avstrijskih vojaških garnizij. Izprememba vojaäkih gtirnizij 1. 1907, o kateri je ravnokar izšla naredba, je prvo večje delo našeg* novega šes* ge- neralnfgi štaba. Ta naredba ima namen, zavarovati naše m^je proti Ilaliji in Sr- biji. Najvažneiša izprern'mbe so te-le: 14. armadni zbor v luomo-itu bo močai 36 bhttljoiov, 3. arniHdni zbor ho za zdaj še no ojači, toda bngidno poveljstvo 56. pehotne brigade pride iz L nbljano v Go- rico. To je potrebno za boljäo opazovalno in varnostno službo na meji. Najbrž bo tudi poveljstvo 28. pehotne divizije iz Ljubljäne prestavljeno ali v Gorici ali v Trst. L 1908. pa pride v L;ubljano korno poveljstvo. Pri tej priliki bo najbrž taii v 0>;leju nastavljena garnizija, ker je tarn meja zelo slabo zavarovana in bi odtod poizkusi sovražnika, uničdi ž^lez iic3 G3- rica-Trst, bili zelo u^pešni. Kar se tiče mrji proti Srbiji, pride za sedaj v Viäegrad brigadno poveli^tvo. Prihodnje leto pa bodo višegrad^o g*r- nizijo tadi znatno pomnožili. Obenem se je uredila organizacija gorskih domobranskih čet. Za gorsko voj- sko so posebno določeni: Polk dežclnih strelcev številka 1. v Tridenta in St. II. v Bolcana ter domobranski polk St. 4 v Celovcu. Stotnija šteje4 gažiste (častniki), 133 mož in 4 konje. Cesar je tadi povišil število mor- nariških častnikov v mira in vojski. Nemški državni zbor. Državni zbor je sprejel dodatni kre- dit 29 miljonov mark za jugozahodne ko- lonije v Afriki proti glasovom centra, so- cialnih demokratov in Poljakov. — 7. t. m. je obhajal pcnlanrc B *bel štirideset- letnico svojpga parlam^ntarnega delova- nja. Sodrngi ho okra^ili prostor v boja osivelega voditelja v parlamenlu s šop- kom rdečih nngelDOv. Novo prusko nasilstvo. Poznanjska vlada je z dovoljenjem praskega naučnega miniaterstva ukazala, da se od Velike noči smejo sprejemati v 8rednje sole aamo tisti poljski očenci, ki dokažejo, da dostatno razumejo nemški jezik, da bodo mogli odgovarjaM na slav- Ijena vprašanja. Darovi. Za Gregorčičev s p o rii e n ik. Cisti dohodek od prireditve „Gre- gorčjčevega večera" na Vidmu ob Savi na Štajerskem 90 K; Jjsip Katin, trgo- vec v Gorici 2 K; Anton Bratina, vikar v Dobrdobo 2 K. Novice. Gorlški dožolni zbor je imel sinoči svojo osmo sejo, na kateri je rešil vseh 40 točk, ki so bile na dnevnem redo. Daljše poročilo priobčirno pr;hodnjič. Za danes omenjamo samo to, da se je na- hajala med došlimi peticijami tndi jedna, 8 katero se zahteva vvedba volilne dol- žnosti. — Prihodnja seja bode jutri pop. ob 5. nri. Libcralni shod v Sežani se je obnesel prav kiUvo. Kar piše o njern „Edinost", je ^arna sarbarija. Lq z veliko težavo 80 zbobnali skapaj nekaj po- sluäalcev, a še ti so prišli mnogo iz ra- dovednosti. „Edinost" piše, da so bili Vhi župani, a v resnici ni bilo skoro nobenega župana. Liberalci čatijo, da nimajo zaslombe in zalo imajo gonški Hberalni prvaki — mačka. Neodvlsnega kaudidata je prpo- ročal na shodu v Sežani advokat, ki mu pravijo Treo. Laharnarja ne voliti, ker je „odvisen!" Ne vemo, ali itna tu advo- kat res tako kratko pamet, ali pa volivce alepi. Štrekelj je ludi državni uradnik, ampak nižje vr-jte in kot tak v reanici popolnoma odvisen od predstojnikov, med- tem ko je Lnharnar višji uradnik, ki služi že dolgo vrato 'et in gre lahko takoj v pokoj. To je velik ra/Joöek. Strekelj si j© v Treotu dobil slabega—zagovornika. „Proti Alojziju Štreklju tuli klerikalci nimajo kaj oporekati, ker ju dober kristjan." Tako je pisala, „Soča" !• 1901, ko ga je priporoeala za kandi- data za dež. zbor. Kako dober kristjan jo on, se vidi iz njegovega delovanja v dež. zboru, kjer je predlagal „kancel- P&ragras", se vidi iz tega, da se navdu ^Qje zä razporoko. — Nadalje je pisala takrat „SočV : „Ztča^no je Štrekelj v ^sdru ali h>i pr-vseli d^nn". S t^m je Prealepila volivc*, da so ga voli-i. N), ^anes jo ŠLrek**!j r.*vno Uko ši v Ziiru, ^akor je bil tačas. K»j s-ledi iz tega ? Da 80 Hberalci takrnt Kraševce preslepili, ^a 8o volili Štreklja. Zato naj bodo vo- lvci tadi aedaj pripravljeni na obljube "beralcev, ki jih ne bodu nikdar izpol- nili. nUčiteljski Tovarls" ae je zaletel naš list in pravi jako „fino" : »lQdi „Goric*"4 bevska kakor kilavo šče- e • Kako vzgojevalno znajo piaati, kaže tudl dejstvo, da priporoča kli sale. Mi ni- 1110 Še nikdar nMpadali učiteljskega atanu, P&c pa poaamezne nj< g jve liberalne čla- e> K' ne zaslužijo imena vzgojevateljov ml*din<>. Nasprotno pa liberalni ačitelji napadajo brezobzirno po liberalnih liatih , jel dahovski slan in mu jemljejo ugled. Če bi mi našim somišljenikom priporo- čali, odgovarjati na take napade tako, kakor priporoča „Tovariš" nastopati proti našemu nrednika, potem bi se liberalnim učiteljem slaba godila. V tvm obstoji Wicserjeva „ztnož- nost?" Pise se nam : Wieserju se očita nezmožnost, kar pa se mi zdi neresnično: Pred nekaj dnevi sem imel na novem kolodvorn opravilo s placevanjem vožnine za odposlano blago, imel sem tudi pre- jeti neko izplačilo. Pri tem pa aem na- letel na velike težkoče. Blagajnik v skla- dišču mi reče: „to prejmete pri blagajni na kolodvorn". Na kolodvorn poprašam nekpga uslužbenca, kje je blagijna za tovorne posle. Ta me pošlje nazaj v 8kladtšČ9. Ko ma rečem, da ae me je od tarn sem poslalo, pravi: „pa je še ena blagajna v prvem skladiäcn". Na to se vrnem tja. Takaj mi pride naproti eden težako.v, veleč: „der H)rr dort könn dent^ch", kazoč na akladiščnega uradnika. Vtrujen z iskanjem te nesrečne blagajne se udam nemščini sicef aljadnemu arad- nikn, kateri mi ponndi v sprernstvo onega nemškega težaka, da mi pokaže, kje se nahaja ona blagajna koja izplačoje take reči. Med potom rečem spremljevalca: „Čudim se, da mi nslažbenec na postaji, kojega sem vpraša), ni znal povedati, kje je blagajna". Na to pravi moj spremlje- valec: „Boa die bindischen und die ita- liener die bissen jo nichts". Na to mu opazim : „So, Sie halten uns für solche Esel?4 Ja hol!" pravi moj spremljevalec. Jaz pravim na to: „Ich dank'schön für das Compliment I" opazil sem pa, da se moj üpremljevalec niö ne zaveda moje opazke. Vprašam ga: „koliko časa ste vže tukaj?" „E nige ocht Tog". Dobro— ko sva prišla na poatajo, aein se prepri- čal, da je ta koroäki tepee res še le prišel na poatajo, ker ni čiato nič vedel, kje se nahaja blagajna, kojo sva hotela najti. Iz tega sklepam, da Wieäer ima veliko Bposobnost v äcuvanju proti na- rodoma, mod kojima živi, ako je tega tako zabilega težaka v teku 8 dni vže tako dobro podučil kako naj nas „spoštuje". — Smrtn.i kosa. — V Dornberga — Z*loščeh je umrla v pondeljek zjutraj po dolgi in muöni bolezni g. Tarezija Bad in roj. Sivnik, stara 74 let. Pokoj- nica je bila zares skrbna mati svojih otrok. Naj počiva v miru in večna luč naj ji bveti. Preostalim naše sožalje. — Pi greb bode v srodo zjutraj iz hiša ža- loaü na domaöe pokopahäce. — Tajnosten dogodek. — Pred daevi amo poročali, da so naäli na že- lezniskem mostu pri Birki na pol mrt- v(ga Andreja Pavletiča, ki je bil na čelu smrtno ranjen od kroglje iz revol- verja. Ddlje smo poročali, da je Pavletič, ko so ga preneali v tnkajšnjo bolniä- nico, v malo urah umrl. Govorilo se je mnogo o tem, da ae j^ Pavletič najbrže aam vstrelil. Dragi so pa bili mnenja, da ga je kdo drugi ustreliL Orozniätvo je zadevo preiskovalo in zasledovalo in bilo je prijetih veö oseb, ki so pa bile vse izpuščene, ker so je dokazalo, da je bil auin, ki j^ letol nanje, popolnoma neosnovan. V nedeljo zjutraj pa je nekdo vrgel v poštni nabiralnik na tu- kajsnji veliki pošti omot, naalovljen na orožniško postajo, v katerem ae je na- hajal rt-tvolver in poleg njegA alovenski piaan listek, kjer je reöeno, da je poäiljalec revolveria istrga nasel oni dan ob 4'/2 nri zjatraj lezeöega na tleh poieg nekega pijanega človeka, ki ni bil pa nikdo drugi kot ne8rečni Pavletič. Pri^tivil je ob enem, da poäilja In revolver, ne da bi so pod- pisal, in potom poäte, zato da bi se ti zadeva dalje ne preiskovala in da bo Hodna oblKst prepričana, da se je Pav- letič sam umonl. — Preti'ca ne\ariioHt zaduScnj». — Vbled prthuJega kurjenja peči s aa- mim premogom bi ho kmalu zadušilo v Gradiäcu okolu 60 oseb v sobi, kjer se je nabor vrail, ako bi se o pravem času ne odprla okna val«»d t>ženja glavobola vod.telja komisije zi nabor in gospodi vlbdr.egtt ZHstupnika «nsi M"h-C )llorodo. Dobrr zruk je va< h o^vtžl sicer bi se Itthko kaj pijpelilo. — Kind dature v Intri. — N^mäkim grnškim listom poroöajo, da bodo v 1. istrskem volivuem oxraju (Köper Port č), kjer kandidira nacioaalni liberalec Lah Bdnnati, soc.alni demo- kratje kandidirali dr. Ritosso, župana v Vižinadi, krščanski socialci žapnika šen- tjakobskega v Trstu, dr. Vattovazza, agrarci pa dr. Gimbija. V II. volivnem okraju (Por^ß, Rovinj ae bo nacionalni liberalec dr Birtoli moral boriti s kr- Höhnakim socialcem, stolnim proštom v Pnlju, Ziinettijom, ki je nevaren proti- kandidikt. Zi liberalnega kandidata v Pu- Iju III. vohvni okraj) se še ne ve. Hr- vatje, ki bodo po vaeh istrskih okrajih postavili avoje kandidate, bodo v Pulju ztt protikandidata poatavili dr. Zaccona, da seštejejo svoje glasove. Tudi kr5can3ki socialci in aocialni demokratje bodo povaod postavili svoje kandidate. — Slovcnci In sv. oče. — Iz Rima poroča „Siovenec" 6. t. m.: Sv. oče Pij X. je sprejel v posebni avdienci dr. Evgena Lampeta kot zaatopnika slo- vetiskih katoliäkih društev. Dr. Lampe je poročal o prospevajoči slovenski dru- štveni organizaciji. S^eti oöe je izrazil svoje veselje in dal apostohki blagoslov vsem članom „Cecilijinega društva," „Slo- venske kržčansko socialne zveze", „L1?- j onove družbe", „Katoliškega tiakovnega drnštva", „Obramb^ne^a društva", „Dru- štva sv. Märte" in Marijaniäkirn gojencem. Posebno se je zanimal papež za „C>ci- lijino društvo" ter äaljivo pripomnil: „Recite jim : Cäntino bene ! — Naj do- , bro pojejo !" Ko je pripomnil dr. Lampe, I koliko vrlih mladeničev ie združ^nih v naš.h katoliških druHvih, je dejil Sr. oče: „Naj bodo pciguoim in zvesti ! Spo- ročite mladeničern „S -»venake krSčansko- aocialne zveze", da jih še posebej bla- goslavljam !" — (iovorniski tcčaj za ženske so otvorili dunajski socia'ni demokratje. — Strokovno druUvo kranJHklh rudarjev s sedežem v Hriji ae v naj- krajiern času ustanovi. Pravila je vložil tovariš J. Kavči^. Radarji na nogfe 1 Pričnite ž« zdaj z agitacijo, d» se prei vsem idrijski rudarji stanovsko združijo. Novi časi, nove Zfhteve in razmere zahtevajo poleg že obstoječih delavakih društev tndi zvez, ki se morajo edinole pečati z rudarskimi stanoirskimi zide- vami. — Zmauta duiiajskeg« krä^ansko -sociHlne^a d^lavutva. — Pri volitvah v dunaj^ko okrajno bolniško blagijno so socialni demokratJB propaili. S >cialni dernokratje so na Danaju propadli tudi pri volitvi nprave bolniäkft blagajne to- bučnega delavstva. Preteklo nedeljo ao krščansko sccialni delavci pr^gnali na Danaju socialne demokrat« tudi iz po- močniškega zbora tkalcev. Z vsakim dnem narasčajo vrnte kršsiansko-socialnega de- lavstva na Danaju. — Grozna nesreoa s« je zgodila v Spielfeldu pri smodnišnici Š.tlhamerjevi. V četrtek zjutraj unelo se je v sušilnici bliza 500 bg amodnika. S atraänim pokom je razneslo vse v bližini in dva delavca sta zletela visoko v zraK. Vsa črna, ož- gana in razstrgana ata daleč proč padla zopet na tla in je bil eden takoj mrtev, njegov tovariš pa je umrl uro pozneje. K sreči ao bili drugi delavci ravno od- i sotni. Pri Sv. Ilju in še tudi do tri ure daleö v J»renini in drugod öutil se ja močen sunek zraka in ljudj« so prepla- ! šeni bežali iz h;^. V Spielf^lda je ziro- bilo veliko äip. Š^ hujša ekaplozicija je bila pred kakirni dvajsptimi leti, ko je tudi zahtevala äe več žrtev. — Napadem žeuin in ne^csta. — V Lyaemu v kolin-iki okohci so na- padli tnje mladi zikovci nekega ženina in nevesto. Ž^nina so toliko časa prete- pali, da je zbežal, nevesto so pa nato vlekli v bližnji gozl, kjer ho jo poailili, jo nato odvedli v neko zloglasno hiäo, iz kat«^re so jo odpu-itili äe le prihodnji dan. Lopove so znprli. Zanimiva 40-letnica. — Dne 7. , t. m. je preteklo 40 let, kar je Bebel državni po.slantc. | — Hiifkef cksccienca. — Ob zlater« B'Mjem doktorskem jubileju jo dobil jenaki' prof-^sor Hiictcel fiaat tajnegu svetnika z nas!o?om ek-ce!enca. — V No vein Sandzaku ao na- stali nemiri. Tritisoč A bancev je na ahodu SKlenilo, d« ne plačajo davka. Več sei je ZHŽganih. Turčija jo poalala tja | svoje čete. Avstrija je pomiožila obmej- no posadko d« prepreči, da bi se nemiri razširili tuli na bosanska tla. Drušfva. dr Slov. kat. akad. dniStvo „I>a- iiica" na Dunaju «i j^ izvohlo na svnifm občnem zboru dne 5. marca zi XXVI. tečaj sledečr odbor: phil. Ivan D )leaec, preds ; iur. Liv. Kernperle, podpr.; rned. M;»tej Jostin, taj : phil. Jakob Sila, blag.; rued. Leopold J-še, knjig.; phil. J(>nest | Tomec, gospodar. „Krojaška zadruga" Gorica Via Signori h. štev. 7 skladišče štev. 6 LkJ O fX > SB BLAsiO JE NAJBOUŠE VRSTE IN VELIKO CEMEJE KO Ie WapiotljG. Povodom pričete spomla- (hinske sezone dovoljujemo si Vašemu blagorodja udano na- znanili, da so mim dosle že vse zadnje novosti fflodnega blaga, kakor: volii", zephyr, per- kale, batiste in razno dru- go blago. Dovoljujemo sc Vjis radi lega |)i'ositi, da nas o polrii- l)i golovo počaslite z Vaširn cenjenim obiskom in si ogle- date vse naše v velikanski iz- heri v zalogi se nahajajoče novosti, ali pa blagovolitena- ročiti vzorce katerogakoli bla- g;i, koje Vain pošljemo rado- voljno franko na dom, da se sanii prepričale o naši zares bogati zalogi in izberi. Obenem opozarjarno, da so cene zelo nizket kor smo nakupili l)re