Dvanajsto poglavje (The Neanderthal Mind) o neander- talskem umu začne osnovno trditev, po kateri se neander- talski um ne razlikuje bistveno od našega. Do tega ga pripe- lje hipoteza o delovanju Bušmanov, Avstralskih Aboriginov in Evropejcev v srednjem veku, ki bi, če bi bila komplek- snost strukturiranja tehnološkega razvoja res merodajna, pred- stavljali očitno drugo vrsto hominidov kot smo mi danes. Kot nasprotje neandertalcem v evolucijskem smislu av- tor razširi definicijo Homo sapiens v anatomsko in vedenj- sko modernega človeka. Zavedati pa se moramo, da gre za hipotezo, ki je dokazljiva le v zahodni Evropi. Za ilustracijo možnega simbolnega vedenja v srednjem paleolitiku obrav- nava uporabo barvil (okra in manganov dioksid), simbolič- nih artefaktov (fosili in preluknjane kosti) in pokope, ki pa zaradi pomanjkanja dokazov o obrednih aktivnostih, pove- zanih z njimi, ne morejo podpreti zamisli o simboličnem ve- denju. Inteligenco in spremembe, ki bi lahko bile njen odraz, razlaga s spremembo kognitivnih struktur, ki naj bi bila doku- mentirana z razvojem jezika pri anatomsko in vedenjsko mo- dernih ljudeh. Pojav jezika vpelje v soglasju z lingvistično teo- rijo, da je njegov pojav nenaden dogodek in ne stopnjevit proces lingvistične in mentalne evolucije. Arheološko je ta dogodek dokumentiran na prehodu iz srednjega v mlajši paleolitik. "Veliki prehod" (The Big Transition), kot je naslov tri- najstega poglavja za avtorja predstavljajo predvsem spremembe, ki so jasno vidne v arheološkem zapisu. Izboljšana tehnologi- ja izdelave klin, nove oblike kamnitih orodij, obdelava kosti, rogov in slonovine, osebni okraski, umetnost in dekoracija, večja distribucija surovin in večji sistemi zamenjav, predstav- ljajo ideološko jedro mlajšega paleolitika. Model disperzije populacij mlajšega paleolitika in njihovih medsebojnih vpli- vanj sicer temelji na antropološki teoriji, vendar deluje tudi po vstavitvi arheoloških podatkov vanjo in jo s tem potrjuje. Prav zaradi tega tvori skupaj s problemi medsebojnih stikov med populacijami kratek zaključek, kjer avtor povzame na nekaj straneh teme, o katerih beremo na drugih mestih cele knjige. Na koncu nas zbode v oko dejstvo, da je posebej dobro razložen z arheološkimi podatki konec poselitve neandertal- cev v Evropi, njihov začetek oziroma razvoj pa ni bil deležen v knjigi niti ene vrstice. Prav tako kljub obetajočemu naslovu ostanemo v knjigi ujeti na območju zahodne Francije in se le v zaključnem poglavju nahitro sprehodimo po ostali Evropi. Nekoliko frustrirajoče je dejstvo, da tudi v kraju, kjer je sta- nje raziskav na višku, ni odgovorov na vsa vprašanja, poveza- na z usodo vrste, ki nam je v najbljižjem sorodu. Vsekakor, če bomo kdaj hoteli dobiti na vpogled celo problematiko, bo treba izdelati podobno zbirko podatkov za območje vzhodne Evro- pe. V tem trenutku tvori praznino med Bližnjim Vzhodom in zahodno Evropo, kjer so stvari v večjem delu urejene. Po- trebnih bo še nekaj monografij, ki bodo tvorile splošne baze podatkov o srednjem paleolitiku na različnih krajih v Evraziji in ki bodo hkrati v obliki učbenika razširjale poznavanje spektra analitskih pristopov za delo na paleolitskem gradivu, ter pred- stavljale lokalne pristope k analizam gradiva. Do takrat nam ostaja pričujoča monografija kot nadvse branja in razmišlja- nja vredno delo ter hkrati smernica za prihodnje delo. Boris KA VUR Miehaela Lochner: Studien zur Pfahlbauforschung in Oster- reicli. Materialen I - Die Pfahlbaustationen des Mondsees Ke- ramik. Mitteilungen der Prahistorischen Kommission der Oster- reichischen Akademie der Wissenschaften, Band 32, Wicn 1997. 32. zvezek Poročil Prazgodovinske komisije dunajske aka- demije znanosti in umetnosti nam prinaša kataloško pred- stavitev najdb, v glavnem gre za keramiko, z najdišč Moos- winkel, Scharfling in "See" na Mondseeju. Katalog je pri- pravila Miehaela Lochner. Po kratkem predgovoru univerzitetnega prof. dr. Herwi- ga Friesingerja sledi avtoričin uvod in poglavje z naslovom Pojasnila h katalogu. V tem poglavju avtorica utemelji raz- delitev 32. zvezka ter predstavi okrajšave, standardizira poimeno- vanje delov in dimenzij posodja itn. V objavah prazgodovin- ske keramike iz Slovenije poznamo podobne prijeme pri Du- larju in Horvatovi (glej J. Dular, Halštatska keramika v Slo- veniji, Dela 1. razr. SAZU 23, 1982; M. Horvat, Ajdovska ja- ma, Razpr. Fil. fak., Ljubljana 1990). Temu, recimo mu uvod- ni del, sledi katalog. Najprej je predstavljeno najdišče Mooswinkel. Z nekaj be- sedami je opisana zgodovina raziskovanj. Ponovno so pred- stavljeni radiokarbonski datumi (E. Ruttkay, Beitrage zur Typo- logie und Chronologie der Mondsee-Gruppe, v: Die ersten Bauern 2, Landesmuseum Zurich, 1990, 111 ss). Sledi odlomek z li- teraturo in kartografski del s katastrskimi načrti, geodetski- mi posnetki in načrti najdišča. Nato pride katalog z opisom najdb in slikovnim gradivom. Iz Mooswinkla avtorica objav- lja najdbe iz leta 1971, ki jih hrani muzej Mondsee pod inv. št. 705-803. Drugo najdišče je Scharfling. Objavljene so najdbe iz leta 1972, ki jih hrani muzej Mondsee pod inv. št. 950-1046. Nazadnje so predstavljene najdbe z najdišča "See", in si- cer najprej keramika, ki jo hrani Prirodoslovni muzej na Du- naju pod inv. št. od 20503-20522, sledijo najdbe iz zbirke Reichl, najdbe z izkopavanj Kunza v letih 1960-63 in najdbe z izko- pavanj Offenbergerja v letih 1982-86. Na koncu zvezka je za končanim kataloškim delom sez- nam literture. Tako obsega lepo oblikovan zvezek 396 strani z 209 tabelami gradiva. Najdbe so narisane v glavnem v me- rilu 1:2. Ob zaključku lahko rečemo, daje objava keramike z Mond- seeja pomemben doprinos k raziskovanju 4. tisočletja pr. n. š. v Alpah in da je glede na sorodno materialno kulturo ter našo bližino pričujoči zvezek zelo pomemben za slovensko praz- godovino. Anton VELUŠČEK Itronzefunde aus Kumiinien. Uredil in redigiral Tudor So- roceanu. Prahistorische Archaologie in Siidosteuropa 10. Wis- senschaftsverlag Volker Spiess, Berlin, 1995, ISBN 3-89166- 182-7. 331 str., 22 tabel. Knjiga je nadaljevanje prizadevanj Mircee Petrescu-Dimbo- vi|e (Depozitele de Bronzuri din Romania, Biblioteca de Ar- heologie 30, 1997 in Die Sicheln in Rumdnien mil Corpus der jung- undspatbronzezeitlichen Horte Rumanians, Prahistorische Bronzefunde 18/1, 1978) po čim popolnejši predstavitvi ro- munskih mlajše- in poznobronastodobnih depojev. V uvodu jc urednik zapisal, da je cilj knjige podati navo- dila za raziskovanje deponiranja v Karpatih. V članku Die Fundumstande bronzezeitlicher Deponierung - Ein Beilrag zur Horldeutung beiderseits der Karpaten se Iu- dor Soroceanu posveti najdiščnim okoliščinam, ki so izjemno pomembne pri interpretaciji depoja. V preteklosti je prevla- dovalo mnenje o profanem karakterju depojev, šele v zadnjih dveh desetletjih se v Romuniji uveljavlja tudi drugačna, sa- kralna interpretacija depojev. Prvi pomemben podatek za interpretacijo je lega depoja v geomorfološkem okviru, in sicer ali jc na vrhu hriba, na po- bočju, pri osamljenih skali, v skalni razpoki, v jami, na prela- zu in ob(v) tekoči ali stoječi vodi. Drugi podatek je morfologija depoja oz. lega predmetov v okviru depoja. Predmeti so lahko položeni vodoravno, navpično ali obrnjeni na glavo. Razporejeni so lahko v krogu, zvezda- sto, križno ali eden ob drugem. Lahko so položeni v jamo, tlakovano z bronastimi pogačami ali kamni. Predmeti so lah- ko v keramični ali kovinski posodi, v lesenem zaboju ali zaviti v omot iz organske snovi. Tretji korak pri interpretaciji je povezava najdiščnih oko- liščin in strukture depoja. Uvodni članek zaključuje katalog, v katerem so zbrane po- samezne najdbe in depoji, ki so bili najdeni v "nenavadni" le- gi ali na "pomenljivem" kraju. Drugi del prinaša objave dozdaj neobjavljenih, delno ali nezadovoljivo objavljenih depojev. Carol Kacso objavlja de- poja iz Arpa§ela in Laschie, Ion Motzoi-Chicideanu in Georgeta Iuga depo iz Bogdan Vode, Nicolae Chidiojan in Tudor So- roceanu depo iz Galojpetreuja. Tudor Soroceanu in Eva Lako depo Dragu II, Tudor Soroceanu depo iz Girbauja, loan Al. Aldea in Horia Ciugudean depo Vin(u de Jos III. Nikolaus Boroffka in Sabin A. Luca objavljata kovinske najdbe iz šol- ske zbirke v Beliuju, Florin Medelet depo iz Fratelije, Ale- xandru Vulpe in Viorel Capitanu depo iz Giosenija, Constan- tin Iconomu depo s kalupi iz Bradice?tija. Ion Ionita in Octa- vian Liviu §ovan objavljata nekaj posameznih najdb iz Mol- davije in Sedmograškega, Ion Motzoi-Chicideanu in Dan Lichiardopol depo iz Straojtija in Viorica Enachiuc depo iz Driduja. Primož PAVLIN Claus Weber: Die Rasiermesser in Siidosteuropa. Prahisto- rische Bronzefunde 8/5, Franz Steiner Verlag, Stuttgart 19%. ISBN 3-515-06516-4. 285 strani, 68 tabel. V petem zvezku osmega oddelka serije PBF Claus Weber predstavlja bakrene in bronaste britve iz jugovzhode Evrope. Rokopis je bil končan leta 1985, v letih 1990-1993 gaje avtor dopolnil z novejšo literaturo. Zaradi tipoloških, horoloških in kronoloških razlik je gra- divo razdeljeno na dva dela. Oba dela se začneta z uvodnim poglavjem, v katerem avtor govori o tipologiji, zgodovini ra- ziskav, proizvodnji, izvoru, razprostranjenosti, funkciji in kro- nologiji britev. Vprvem delu so zajete dvo- in enorezne britve izjužne južne Evrope (Grčija in Albanija). Dvorezne britve so po obliki rezila, številu in legi lukenj za zakovice, obliki ročajne plošče oz. ročaja razdeljene na ti- pe (1-1V) z različicami (I a,b; II a-c; III a-i; IV a,b). Razli- čice III a in e-h so razdeljene še na dve (1, 2) podrazličici. Obravnava dvoreznih britev se zaključi z britvami, ki imajo nastavek za ročaj - različici Gourina in Platanos ter italski tip Pertosa. Oblika rezila, širina rezila, oblika hrbta rezila, prehod re- zila v ročaj in oblika ročaja so kriteriji po katerih so razdelje- ne enorezne britvena lipe (I-V) z različicami (I a-c; II a-c; III a,b; IV a,b; V a,b). V drugem delu so predstavljene britve iz srednje južne Evrope (Madžarska, Romunija, Slovenija, Hrvaška, Bosna in Herce- govina, Jugoslavija, Bolgarija in Makedonija). Katalog se začne z enoreznimi bakrenimi britvami tipa Cu- cuteni. Sledijo dvorezne britve: britve tipa Onstmettingen, britve z globokim izrezom na rezilu, razdeljene na različice Vatin, Ciumesti in Cruceni, britev tipa Nynice, severnopont- ske britve tipa III. britve s predrtim rezilom tipa Radzovce, Jurka vas, GroBmugl z različicami Mixnitz, Mesič in GroBmugl, britve lipa Piliny, britev s polnim rezilom in s trnastim roča- jem, britve s polnim ročajem z obročkom, britve tipa Morzg z različicama Morzg in Drazovice in različne britve, ki od- stopajo od navedenih tipov. Enorezne britve so razdeljene na tipe Oblekovice, Hernn- baumgarten, Určice in Grapska. Britev z Gradine Korita zaen- krat nima primerjav. Sledi skupina italskih britev s tipi Tar- quinia, Zambana, Monterozzi, Grotta Gramiccia, Benacci, S. Francesco in Bisenzio. Tretji del knjige je povzetek. Primož PAVLIN La Necropoli Laziale di Osteria dell'Osa. A cura di Anna Maria Bietti Sestieri. Soprintendenza archeologica di Roma 1. Quasar, Roma 1992. ISBN 88-7140-060-7. 3 zvezki: 905 strani teksta s 176 slikami med tekstom, 623 tabel grobnih pridatkov in 52 preglednic s tipološko razvrščenimi grobni- mi pridatki, tlorisi in preseki. Nedvomno lahko obsežen korpus treh debelih zvezkov ka- taloške objave villanovskega in razvitoželeznodobnega gro- bišča iz Ose v Laciju že uvodoma označimo kot delo, ki vnaša nove, mnogo višje standarde tako pri terenskih postopkih pri- dobivanja relevantnih podatkov iz izkopavanj grobišč, kot tu- di pri njihovi obdelavi in nenazadnje pri zaključni publikaciji. A. M. Bietti Sestieri je urednica in glavna avtorica objave raziskav, ki so pod njenim vodstvom potekale med leti 1973 in 1986. V teh letih je bila zaposlena kot konzervator za ar- heologijo bronaste in železne dobe na Soprintendenzi za La- cij v Rimu, danes pa je na podobnem delovnem mestu na So- printendenzi za Abruzzo. Med arheologi, ki se ukvarjajo z ra- ziskavami bronastih predmetov pozne bronaste dobe, je zna- na predvsem po objavi kovinske proizvodnje na apeninskem polotoku med 13. in 11. st. pr. n. š. (Bietti Sestieri 1973), v domovini pa tudi kot ena prvih raziskovalk bronaste in žele- zne dobe, ki je v veliki meri povzela metodološki aparat in tiste pristope k arheološkim razlagam, ki jih je uvajala an- glosaška procesualna arheologija. Znana je npr. njena pole- mika s starosto italijanske protozgodovinske arheologije Re- natom Peronijem (Bietti Sestieri 1976-1977), v kateri je iz- postavila potrebo po bolj raznovrstnih pristopih tudi v - po njenem mnenju - metodološko preveč konservativni in oko- steneli italijanski poznoprazgodovinski arheologiji. Kakor- koli, dejstvo je, da avtorica v številnih delih bolj sintetične narave izvaja obširne teoretske uvode (v predstavljenem de- lu npr. na str. 43-47, kjer ji pomembno izhodišče za pristop k t. i. arheologiji smrti in študiju grobnih podatkov predstavljajo dela arheologov, kot so L. R. Binford, J. A. Tainter, J. M. O'Shea idr.; prim, tudi Bietti Sestieri 1996 in 1997, 371-375), iz katerih izhaja njen kredo v neke vrste multilinearni kom- pleksni evolucionizem, ki pa, če naj je dovoljeno pripomniti, ni daleč od teoretskih izhodišč in praktičnih sintetičnih iz- peljav njenega oponenta R. Peronija (prim. Peroni 1996). Vsekakor ostaja dejstvo, da so teoretska izhodišča za njeno monumentalno monografijo o grobišču iz Ose prispevala k izredni temeljitosti pri pridobivanju in analizi grobiščnih po- datkov, nenazadnje pa tudi k njihovi večji izpovedni vredno- sti. Uvodna poglavja monografije nas seznanjajo z zgodovino raziskav tako v mikroregiji castiglionskega bazena v osred- njem Laciju (z osrednjim najdiščem antičnim mestom Lati- nov Gabii), kot na samam najdišču Osteria dell'Osa. Dalje je predstavljeno terensko delo v posamičnih izkopavalnih sezo- nah ter pregled arheoloških najdb na najdišču iz kasnejših ob- dobij. Drugi, najobsežnejši sklop (str. 43-549) je posvečen analizi grobnih podatkov, tako grobnih struktur, prostorski razpo- reditvi grobnih skupin, kot zelo natančno razdelani analizi grob- nih pridatkov in njihovi klasifikaciji. Raziskave so izvajali številni arheologi in specialisti za fizično antropologijo, določanje ži- valskih kosti, metalurgijo in kemijo. Med arheologi se poleg