Št. 90. V Gorici, dne 4. avgusta 1900. Izhaja trikrat na teden ˇ 4estih Izdanjlh, in _._ )r: vaak torek, fctrtek in soboto, zjntranfe iz-danje opoldne, reSerno izdanje pa ob 3. nB .po- poldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s ,Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-.": jemana ali v Gorici na dom pošiljaua: Vse leto ,..¦:... 13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta . . . . * . . . 6', 60'", , -."T .fr90-«-.- 5etTt leta.......3 , 40 w „ , M-70 Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici stv. 9 v Gorici v cGoriSki Tiskarni* A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do C. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naroc-Jne se ne oziramo. , ^«.,... ._^ »PRIMOREC« izhaja neodvisno od*^8oče» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «Soča» in »Primorce* se prodajata v Gorici v to-hafcarnš Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski viidi; — v Trstu v tobakarni LavrenčiS na trga deila Caserma in Pipan v ulici Ponte della labbra SO Č A Tečaj XXX. (Večerno izdanje). Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v I. ntidstt. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah ¦in praznikih od 9. do 12. dop. DpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St 9. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upraruištvu. " Neplačanih pisem ne sprejemlie ne uredništvo ne upravniStvo. ______ Oglasi in poslanic« se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje Črke po prostoru. Naročnino in oglase Je plačati loco Gorica. „6orlSka TIskarna" A. GabrUček tiska in zalaga razen «Soče> in «Primoroa» še .Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «81ov. knjižnici« se računijo po 20 kr. petit-vrstioa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! Poglej, duša. Nova nepričakova-nost! Povišali so me. Bogato so me obdarili. Poglej!« Marica je videla red, videla razve-seljen njegov obraz in se razvedrila za trenutek. »Oh, kako se to blišči... kako krasno je to!« je dejala ter segla z roko po redu. On jo nežno pritisne'k sebi. »Marica, končajva enkrat to najino zamero. Dovolj sva že trpela. Končajva! Povej, kaj želiš ? Za-te učinim vse, vse!« »Povej... če sem mar neubogljiva ? Sem li ti mar nasprotovala z besedo ali v dejanju? Povej, s čem sem kaj zakrivila !« »Z ničemur, z ničemur! Toda, ali mar nimam vzroka želeti, da bi živela z menoj jedno življenja, da bi ga ne • omračevala s svojo vrtoglavnostjo, s svojo hladnostjo?« »Ne razumem. Kaj še neki hočeš ? Jaz se ne morem smejati, kadar me okrožujejo .strašne pošasti...< V tem ji je lice obledelo in oči se nenavadno povečale. Zrle so v daljno prostranstvo. »Grozne pošasti, jaz se jih bojim. Ne, ne odrivam te, kakor si misliš^ marveč odrivam samo sebe, hotela bi odvreči od sebe te ramena, vse to, kar sem, iztrgati si svoje srce — oh, ono cerkvenega stola, do katerega je imela pra-| vico. Dermastia sam je dobro vedel, kdo je i ta vrli katoliški duhovnik, ki počenja take norosti v cerkvi in kaže svoje peklensko | sovraštvo pred vsem ljudstvom, kateremu t potem mašuje, dasi je taka daritev — sakri-I legij! .Pojdi in spravi se prej s svojim j bratom, potem pridi in daruj »¦ se glasi | zapoved. A ta nune je poslal tik pred mašo j mežnarja s ponvo grde raztopine, da je namazal ženski sedež, ki je morala torej iti iz stola.... Ako Dermastia tega ne verjame, naj popraša tistega mežnarja. Če naslova res ne ve, mu ga da iz posebne naklonjenosti uredništvo .Soče". Na tem mestu mu povemo o istem nunčku za danes le še to dvoje: Nekega otroka ni hotel .krstiti 8 mesecev iz sovraštva do očeta. Krstil ga je šele potem, ko je dobil oče dovoljenje od dekana, naj krsti otroka pa — krstni boter, ako g. nune zopet ne bo hotel priti l — Kaj pravite, g. Dermastia, takemu povelju? Mati je večkrat posetila svojega pre-častitega sina, toda v farovžu ni bilo za njo prostora: prenočevati je morala v sosednji krčmi. —• Prihajalo je pa po-I gosto v farovž neko brhko dekle — in to je vedno našlo v farovžu ljubezniv vsprejem in tudi — prenočišče. Lahko bi povedal celo vrsto zanimivih epizod, ali še ta bo preveč marsikaki tereijalski duši. Eto poglavje: Zakaj vera peša?! To pa toliko bolj, ker ljudstvo, pohujšano in ogorčeno do skrajnosti, je naznanjalo vse take lepe pri-godbe Jkofiji, a ta „nc sliši nič, ne vidi nič", j in nune je še vedno na svojem mestu: stari < brezobrazni paša nad ubogim ljudstvom! — | Povsod je še kaka kontrola, le tu je ni! Pa fsep)tem čudijo: zakaj vera peša? Čudež, I da je še toliko vere med ljudstvom' Več I nego po — farovžih! Ker smo že pri Dermastiji, moramo povedati, da bogoslovec Dermastia je I kaj rad našel priliko, da je šel iz semenišča I v — krčmo. Tu je dokazoval že takrat, da j bo vreden »Castivec" te božje kapljice. In ) res pravijo njegovi kolegje, da ga en več j popije nego se ga upa kdo nesti. Figura to I potrjuje! — Takrat je v krčmah tudi rad I pozabavljal na Mahniča, češ: »to je n —!" I Pozneje je bil Mahniča vreden naslednik! Torej — ?! In ker smo že pri Dermastiji, bi mu radi namignili, da so nam znane niisterije neke »klerikalne čitavnice", ki je bila še pred par leti na glavnem trgu večjega mesta. »Čitavniea* je bila v stanovanju mikavne ženske, katere mož je kaj rad po farovžih krožnike lizal. Tudi ona je proslavila svojo preteklost v farovžiK — Žena take slavne preteklosti je torej stregla gg. — »bravcem". Ali vse stene niso enako debele in vrata imajo včasih luknje, hudobni ljudje pa so včasih hudomušno radovedni. In tako se je dogodilo večkrat, da so videvale nepoklicane oči...., no, dosti, g. Dermastia irna itak dobro domišljijo, naj stavek popolni sam. Ali je g. Dermastia ta pot zadovoljen s .Tutti frutti*? Kaj pa bi bilo, ako bi bili še bolj očitni in zasoljeni ?!! [ me cesto tako — boli — toda ne morem nič; slaba sem in revna, jako uboga! Pomiluj me, imej usmiljenje z menoj«, in obilni prod solz, kakor bi bile že poprej pripravljene, se ji vlije iz oči j. Solze so ji tekle po obrazu iz jasnih, odprtih oči j, toda lice je ostalo mirno, brez vsakega odznaka bolesti. On se ji umakne. Stara jeza se zbudi v. njem. Odtrga red od prs ter ga vrže na mizo, kakor "bi bil ta kaj zakrivil. »Hotel sem ji napraviti veselje, kakoršno ne napravi izmed tisoč ljudij niti jeden svoji ženi... toda ona poje vedno-Ie svojo staro pesem. To mora človeka spraviti v jezo.« Otide, ter se vleže v svoji sobi na naslonjač; iz ust pa so se mu vsi-pavale, kletve, nekaj nenavadnega doslej pri njem. Zopet se je začelo staro življenje. Marica je postala zopet nepotrebna pri hiši, ki je bila tam le, da je drugim delala napotje. Na pomlad brez vsega daljšega povpraševanja, ukaže črnošinski svoji ženi pripraviti se na pot. Ona se več ni protivila. Še kaj vesela na videz je jela pospravljati svoje stvari. Poslednji čas jo je mučila strašna otožnost — toda pri misli, da pojde na deželo, je postala veselejša. Sobarica, kaj gibčna deklica, je opazila to premembo ter jela se drugače obnašati proti njej. Saj je imela tudi ona iti z gospodinjo. I (Dalje pride). Danile hi rane srnice. IJoj za užltninske davščine. — Akcija deželnega odbora je padla v vodo, kajti z vsem aparatom' so zbobnali skupaj le neznatno število pooblastil. — in še oni, ki so podpisali, jih preklicujejo. Tako n. pr. so preklicali vsi krčmarji na Cerkljanskem, katere so bili nenadoma ujeli. Tam so se izrekli, naj ostane za 3 leta še pri starem; med tem časom se pripravijo na to delo krčmarske zadruge. Iz Ajdovščine smo prejeli dopis, ki pravi: .Do danes je bila še vsaka novotarija le v kvar plačevalcem. Imamo že trpke skušnje. Novotarija nam je prinesla kontrolo, da si strožje ne moremo misliti. Olajša v ne poznamo nobenih. Užitnina za naš okraj se je skoro podvojila, nehvaležnega društvenega (t. j. v »Užitninsko poravnalnem društvu*) posla je čez glavo, a zadružniki nimajo kaj shraniti. Dokler je pobiral užit-nino Gorup, je utegnil imeti lepe dobičke, a ni gledal toliko na prste krčmarjem. Tudi potem je še nekaj kazalo, ali Gorupova konkurenca in naš »kapric" so požrli ves preostanek". Gospodje, katerim smo pisali glede »krčmarskih zadrug", večinoma podcenjujejo njih važnost in korist za svoj stan. Prosimo, da čitajo vsi v zadnji »S.* in »P.« priobeena pravila. — Mi svetujemo prav nujno, naj se zadruge ustanove. Dela ne se bati! Silo ravno ne bo! Kilo veruje?! — »Norica"je prinesla dolgo razpravo »iz učiteljskih krogov" o deželni užitnmi.... Mi trdimo, da članka ni pisal učitelj, marveč kak Cahej, in sicer v namen, da bi se klerikalci malce podobrikali učitelj-stvn. Priliznjenih besed imajo klerikalci vedno dovolj, dejanj pa nikdar! Člankar se zadira seveda tudi v »na« rodno-napredno stranko", in sicer na prav* bedast način, n. pr.: »Dežela ne bi imela opravičenega razloga za odlaganje ugodne rešitve učiteljskega uprašanja, katerega ne spravi raz dnevni red niti narodno - napredna stranka, če tudi ulovi v„ svoje mreže vse uči-teljstvo",— Kolobocija! Zakaj bi naša stranka spravljala to vprašanje raz dnevni red? Saj je prav to ena važnih točk našega programa I Ne, take neumnosti učitelj ni zapisal! — In mi vemo, da so danes narodno-na-prednega mišljenja vsi učitelji, ki so sposobni, da sučejo pero! — Cahej, ki je brbljal o »goriški kukavici v bovškem gnezdu*, naj prime lepo samega sebe za nos! Mi poznamo Gregorčičevo fabriko dopisov! Sam mojster je fabriciral dopise iz vseh kotov dežele, kakor mu je prinašala Nežica novice s trga. In »Gorica" se urejuje docela po načelih Svojega velikega mojstra in Alfonza Liguorskega! Zato — ne verujemo nič! Sistematično preganjanje .80če* In »Primorca". — Povedali smo že opetovano, kako sistematično preganjajo naši gg. nunet »Sočo" in »Primorca*. S »SoCo* se sicer ne trudijo toliko, ker jo čitajo inteligentniši krogi v deželi, pri katerih nunci nimajo toliko upliva, kolikor si domišljujejo, ali na „Pri-morca", ki prihaja v roke radi nizke cene tudi priprostemu kmetiču, so se vrgli z vso silo grdega svojega fanatizma. V Otaležu, kjer so imeli letos nit-sijon taCas, ko je imel kmet največ dela na polju — kakor je pisal sam »Primorski list" — ter so bili privabili nunci kmete s polja v cerkev k misijonu, se trudi tamošnji g. nune, kar se da, da bi iztrebil »Primorca". Ne vemo, po kaki pogodbi in s kako pravico deli on pošto, kadar jo prinese sel ,v mavhi*. Mož je silovito srdit na »Primorca*, kar ne more ga videti, in zato je tudi umevno, i da naši naročniki tamkaj ga ne dobivajo i redno. Tako nam poroča nekdo od tam, da ga dobi komaj vsake 14 dni I Nune pravi ljudem, da ne smejo citati »Primorca", da je brez ver s k, da rajši naj naroče »Pri-I morski list". (Evo, usiljevanje »Pr. lista* I na vseh koncih in krajih in preganjanje I »Primorca" na »katošliki podlagi"!) Pravi, j da je lepši, da več prinaša, zato da morajo vsi pustiti »Primorca*. Ker pa vidi I g. nune, da mu ne gre tako lepo vse vzpod 1 rok, prenaša svojo .agi tac ij o za »Pri m. list* celo v spovednico, kjer hruli ljudi, da jim ne da odveze, ako bodo čitali .Primorca". To je zopet slikafc kako sistematično preganjajo nekateri duhovniki v deželi vsaki pojav svobodnega gibanja! I Našim somišljenikom pač ne preostaja I drugega nego to, da se ravnajo po njihovem J vzgledu. Oni kriče: Proč s »Sočo", proč s J »Primorcem" ter preganjajo in nadlegujejo l ljudi, kjer le morejo. Na to. pa odgovorimo I mi primerno njih gledč na njihove liste j .Primorski list", »Gorica* in »Narod". Geslo I nam bodi: Zob za zob! I Železnici od Sv. Lucije do Kobarida 1 ."«. Idrije. — Komisija, ki je konečno pre-?dala načrte bohinjske železnice, je dokon-I la svoje delo in 26. avgusta je bil v Go-1 ;i podpisan zapisnik. Naša stranka je doživela pri tej priliki lepo zadoščenje. Znano je, da se je po vspodbudi naše stranke odposlala iz K o b a- r i d a prošnja na Dunaj, naj bi se istočasno i z bohinjsko zagotovila tudi postranska železnica sprva vsaj do Kobarida, ki bi se podaljšala v najkrajšem času do Čedada I in tudi do B o 1 c a ali do Loga. Prošnja je j bila lepo utemeljena. Kobaridcem pa nier.o I nasvetovali te prošnje kar na slepo, kakor [ n. pr. prof. Berbuč svojo užitnino, marveč vedeli smo, od kake strani je treba reč prijeti in kaj treba sicer še storiti..... Klerikalna klepetulja »Gorica* se je takrat norčevala s Kobaridci in z našo stranko, ali dobila je 26. julija najgrozheji udarec po gobcu, t. j. komisija je sprejela tudi črti od Sv.Lucije do Kobarida indoldrije. Zgradili naj bi se istočasno z glavno progo. Ideja kobari'ii,e železnice je spravila vojno ministerstvo do načrta: naj bi se zgradila ozkotirna železnica do Bolca, ali menda celo do bolških Kluž. — To vprašanje [ treba zasledovati. Le ozkotirne železnice ne! Dežela naj stori svojo dolžnost! — Bolčani, zganite se! Mi smo Vam na razpolago! Železnici od Sv. Lucije do Idrije so dali inicijativo prvaki narodno-napredne stranke na Kranjskem, z odobravanjem od naše strani. Inženirji so že izvršili nekatera pripravljalna^ dela. In prvi vspeh je dosežen: pregledovalna komisija je sprejela i ta načrt v svoj zapisnik in ga priporoča. Po tej poti naprej! Altro che »tiho delovanje" Gregorčičevo! Društvo »Sloga" je dobilo novo vodstvo v septembru 1. 1890. Prva leta je prišlo do občnega zbora vsaj v septembru ali oktobru, za I. 1897. je bil zbor že v januvarju I. 1898., ker je tajnik Gabršček vsled rodbinskih razmer opešal. Potom pa že ni bilo zbora do 25. maja 1899., ko so se vršili znani škandali, ki so dosegli krono na izrednem zboru 20. julija. Od takrat je že zopet minulo leto, ali o občnem zboru ni še sledu. V dobi »tihega delovanja" je zgubila torej »Sloga" eno celo leto. — Nič škoda za tako »delovanje". Kdo kaj ve o njem? Svindl I Zopet pokvarjene brzojavke. — Opetovano že srno morali konstatovati, da pri nas na jugu še vedno ni prišla poštna uprava do tega, da bi bila v slovenskem jeziku oddana brzojavka vročena naslovljencu pravilno in razumljivo. Z Reke je brzojavil nekdo 31. julija t. I, za god nekemu svojemu prijatelju ali sorodniku. Vročena brzojavka se glasi: »Castitarn tvoj imendan zdranile dongo življenje". Torej v teh besedah toliko napak! Poleg tega na naši goriški pošli tisti grozoviti strah pred »pipami". Našim uradnikom na brzojavnem oddelku kar i ne gre izpod rok, da bi črtali pošteno »pipo" nad kako slovensko črko. Kostmiratour na postaji ima točaje, I ki se vedejo nasproti slovenskemu občinstvu I naravnost škandalozno. — V torek popoldne ! sta dva Slovenca zahtevala račun, in sicer v slovenščini. Točaj pa jima je odgovarjal je-diuo po laški i« nemški. Ko ga je jeden gospodov prašal, zakaj se ne nauči slovenski, mu je ta odvrnil: »Wer wird alle Sprachen sprechen". Slovence se je nad tem jezil in zagrozil, da se priloži restauraterju; a pre-drznež se je bolj razkoračil: »leh will nicht lernen. Der Herr ist auch ein ltaliener*. To je pač že vrhunec nesramnosti, s katero si upa žaliti gosle. To izvira tudi od tod, ker mislijo nekateri Slovenci, da se mora v taki »nobel* restauraciji le nemški ali laški govoriti. In to je žalostno, da imajo nekateri, še vedno tako malo narodnega ponosa. — * Poživljamo si. vodstvo južne železnice, da ukrene potrebno, da se take inzultacije j Slovencev ne bodo ponavljale. I »Tolminsko olepševalno lit pogozdo- 1 valno društvo" priredi sijajno veselico dne 5. avgusta na dvorišču gosp. Cazafura v Tol-f minu s sledečim vsporedom : 1. Streljanje k tarči na dobitke, prične ob 3. pop. 2. Sreč-I kanje na šaljive dobitke, prične ob 5. pop. j 3. šaljive igre, pričnejo ob 6. pop. 4. Kon-I cert, prične ob 8. pop. Vspored tega fcon-I certa je jako obširen ter obsega izbrane m I težke komade za petje in salonski orkestei. \ 5. Ples in prosta zabava. — Med posameznimi i točkami svira c. kr. rudniška godba iz Idrije. j Prostori čarobno razsvetljeni. — Bazar, re-[ staurant in pivarna v veseličuih prostorih. I — Vstopnina: k veselici 60 vinarjev; za otroka 30 vinarjev; k plesu 1 krono: sedeži I v prvih vrstah 1 krono, v naslednjih 40 vin. I Posebna vabila se ne razpošiljajo. Program I pri blagajni. P. n. gospodom tujcem preskrbi J odbor večerjo in prenočišče proti pravočas-I nem oznanilu. Ako bo sobota friSna, prile-I žejo tudi polži iz Trsta. K obilni udeležbi I vabi odbor. I Izgubil se je majhen lovski b e 1 pes J (brak). Sliši na ime Colombo. Kdor ga najde, I naj ga pripelje g. And. Jakil-u v Rupi. Dobi I veliko nagrado. I Listnica. — Štirim poročevalcem za t »Tutti frutti": Sporočena dejstva pre-I iščemo. Ko bomo imeli še drugih prič, pride j na vrsto. — Gosp. x-y-z: Trije križci so na j vidiku. Slovenija bo veselja poskakovala: I Mi pa se smejem o! — Gosp. »—k" v R.: I Kakor oče, tako sinčka. Jabelko ne pade daleč j od drevesa. Le zberite vse podatke! — I »Sontius*: Kaj nam to niari ? AH bomo S mi odgovarjali? Bodimo možje in ne ša-lobrade I — Gosp. Z. J.: Kežica je le I ena! Tudi Vi imate le eno, kateri pač vse I zaupate! Drugače pa: Honny .............! — I Gosp. J—n: Ako se bojite zamere, je to Vaša I reč! Mož je pa vendarle mož! Brez zamere J Razgled po svetu. S položaja, — Čehe hočejo na vsak način pridobiti za ponovni vstop v zvezo z desničarskimi strankami. Toda načelnik kluba čeških poslancev dr. Engel svetuje Čehom, naj bodo previdni in naj se nikar prehitro ne vežejo. Iz pogovora, ki ga je' imel drug j odličen češki poslanec, dr. lierold, z nekim i časnikarjem, pa je sklepati, da mnenje dr.a j Engela ni le njega osebno mnenje, marveč, >, če že ne vsega, pa gotovo velikega dela I i kluba in to najveljavnejših mož. Tudi dr. Herold meni, da večina v prejšnji obliki in organizaciji ni več možna. Nje delovanje je j bilo čisto negativno in,nje_akcija seje orne- | jevala ria to, da je podpirala* vlacio*,* fn "sicer r tako vlado, ki ni bi a parlamentarna,' ampak strankarska. Tako vezana večina ne more storiti nič vspešnega, in na pono'vitev večine, j ki ima tako minolost za seboj, ni misliti. Nje J obnovljenje pa ni docela izključeno, aH to I bi*bilo možno le na*potHagi'poaHivnega de- J lavnega programa, kateremu na čelu ne bi I bila le uravnava jezikovnega in narodnega j vprašanja, ampak tudi preosnova ustave. J Po mnenju Ar. Engela in dr. Herolda j bo drž. zbor pred časom razpuščen. Toda j tudi prihodnji ne bo nič vreden, ako bj i/.- J voljen na podlagi dosedanjega vulilnega zi- j stema. Poboljšanja pričakuje dr. Herold le j od volilnega zistema v federalističnem zmislu, I t. j. - • potom deže nili /.borov, ki imajo to pravico po ustavi. I Italija. - Kralj Vittorio E. IU. je izdal na narod proglas, v katerem naznanja svoji j nastop na tako žalosten način. — Prisega bo J v soboto. J Črnogorski knez je na potu v Italijo; enako zastopniki vseh dvorov. I XV. velika sknpšfilna družbe sv. Cirila Itt Metoda se je vršila v sredo v Radovljici. Udeležba je bila pičla, posebno od strani delegatov. Sploh se vidi, da ta prepo- i trebna in zaslužna družba od lita do leta peša. Zanimanje med občinstvom pojenjuje, ljudstvo pozablja, kake vafcnoati je za nas, a iz odbora ga nikdo ne vspodbuja, ga nikdo ne opozarja na nevarnost, ki nam preti, ako bi ta družba zamrla. Nekdani ogenj v odboru je ugasnil. Kako naj torej družba vspeva ? Poživite središče, da se življenje razširi po vsem organizmu! I V sredo zjutraj je vozil gorenjski vlak I iz Ljubljane seboj 40 skupščinarjev proti Ra- J dovljici, katero število se je le malo povečalo na postajah. Na Okroglem in v Kamni gorici so bili izletniki srčno pozdravljeni. V prijaznem radovljiškem mestu pa so bili prav I slovesno sprejeti. Na postaji je čakala skupSči-narje množica ljudstva in ognjegasno društvo z godbo in zastavo. Goste je pozdravil gosp, i Vilfan, predsednik tamošnje rnožke podruž- J niče. Zahvalil se je na vsprejemu prvornest- j nik, g. msgr. Zupan. Na trgu, pod lepim slavolokom, sta pozdravila skuplčinarje g. župan Roblek iti dekan, č. g. Novak. Po slovesni maši je m»gr. Zupan otvoril ob 11. uri zborovanje, pozdravil dolleče in j jih pozval, naj se udeleže Slomškove slav- j nosit v Ponikvah. Nato je dat besudo tajniku g. Ztogarju, ki je v krasnem govoru poročal o namenu in delovanju družbe, o njenih J vspehih. Spominja se bojev, katere moramo j biti z našimi nasprotniki za svoje šole in upa, da se vendar kmalu odpravi krivica, j katera 3e nam godi. Spominja se Slomška, katerega duh vladaj v naših šolah, in poživlja narod, posebno naše ženstvo, naj i naialje J neumorno podpira družbo. Nato je g. tajnik podal sliko o stanju družbinega šolstva. — j Prirastla je 141. podružnica za Tržič in oko- J Hco, pokroviteljev pa 13. V raznih krajih so j se prirejale veselice za družbine namene. Podjetja pod njeno znamko so donesla v tem j letu 7700 K. Zavodov je 20, med temi 3 novoustanov- ' ijeni. V teh se poučuje 1668otrok. Prošnj a J do na učnega ministerstvn za de* j narno podporo in prošnja za pra-vieo javnosti šoli v Št. Eupertu pri Velikovcu ste bile odklonjeni. J Dalje je g. tajnik kocstanliral, da dobra tretjina podružnic spi, že dolgo spi. Blagajnik r nrof. Petelin je poročal o računu. DohodKi io znašali 46.587 gl. 85% kr., stroški 57.107 gtd. Jl»/t kr. Če se prišteje dohodkom 9000 gtd. posojila, ostane Se pri-mankljaja 1219 gld. 36 kr. Letos je bilo 11.800 gld. več dohodkov, ker je Vrečkova zapuščina znašala nad 27.000 gld. Dolga se je plačalo 31.000 gld. Govorili so Se g. Vidrič iz Zagreba, g. Lonirek iz Marenberga, ki je opisoval trpljenje podravskih Slovencev, in g. Treiber, razlagajoč tužne koroške razmere, nakar je bil stari odbor z vsklikom zopet voljen. Prihodnja skupščina bode v Mariboru. Po zborovanju je bil obed, pri katerem je bilo čuti mnogo krasnih napitnic. Tako se je vršila XV. skupščina naše velezaslužne družbe. Vsak Slovenec mora pač j srčno želeti, da bi brlj vzcvetela in vzraslla. i Cd nje odvisi po mnogih krajih ob periferiji I obstanek našega naroda. Zatorej na delo ro- i doljubi, podpirajte jo, agitu,te zanjo. Vsak, i kdor more, naj prinese žrtev na njen oltar, i Slovenci, podpirajte našo; družbo! Ob SlomŠekovi slavnostl. — Mi Slovenci nimamo kakor drugi narodi svojih kraljev in cesarjev, nimamo visokih plemenitašev in bogatih uplivnih grajščakov, zgodovina nam ni naklonila ne posvetne moči, ne posvetnega bogastva; pač pa imamo može, ki so se s svojimi duševnimi zmožnostmi visoko dvignili nad druge sozemljane in jih osrečevali s plemenitostjo svojega srca; mi imamo svoje duševne velikane, s kojimi lahko ponosno stopimo ob stran drugin, tudi večjih narodov. Anton Martin Slomšek je eden izmed njih. Slovenski narod se s hvaležnostjo ozira i na svojega Slomšeka. Pred širnim svetom je visoko proslavil slovensko ime, med narodom samim pa je bil voditelj k pravemu napredku in pravi slobodi, k sreči in blagostanju. Število onih slovenskih mož, ki so delovali med našim ljudstvom in za naše ljudstvo, ni majhno j. a.,nobenega ime se ne izgovarja med Slovenci s tako spoštljivostjo in 'OaKo*TTdati6*"šrSh^ ljubeznijo, kakor ime Slomšekovo. Ni nobeno čudo! Nihče ni poznal duše Slovenca boljše, nego Anton Martin Slomšek; nihče ni poznal tako dobro srca slovenskega ljudstva, nego on; zato tudi Slovencem nihge ni tako znal govoriti in pisati > nego naš nepozabni Slomšek; in nobenega J ljudstvo ni tako rado in tako zvesto poslušalo, nego njega, j Letos je sto let, odkar se je rodil Anton Martin Slomšek. Ob tej priliki se slovenski narod s hvaležnostjo, s kipečo hvaležnostjo spominja Slomšekovega slavnega imena in J vseobsežnega delovanja. Že veliko slavnosti J se je priredilo leto§ njemu v čast in proslavo, in mnogo še se jih bo. Toda najsijajnojša in največja slavnost bo brezdvomno ona v rojstnem kraju Slomšekovem v Ponikvi, dne 5. avg. Na tisoče in tisoče slovenskega ljudstva, tudi veliko število zastopnikov drugih slovanskih narodov zbralo se bo takrat na prijazni Ponikvi, da proslavlja diko našo, ljubljenca slo- j venskega naroda, Anton Martin Slomšeka. j Mi se s celim srcem pridružujemo tej proslavi in kličemo ob tej priliki: Slomšekov duh naj ne izgine izmed nas, ampak naj se | še bolj razširja in utrjuje med nami; potem i nas narod, ki ga je Slomšek s toliko ljubeznijo in požrlo val nosijo budil, ne bo nikdar zaspal, ampak bedel in korakal naprej k sreči, slobodi in slavij — „S. G." »Slov. pevsko društvo s sedežem v Pluji" usoja si vsem cenjenim gg. izvršujočim članom kakor tudi častititn učiteljskim in pevskim društvom javiti, da bo pri slavnostnem koncertu izvajalo sledeče pesmi: Hujdrih: j »Jadransko morje", in dr. B. Ipavict »Slo-I vanska pesem" s tenor- in bariton-samospe-vom. Podpisano vodstvo prosi torej uljudno* vse cenjene pevce in častita društvo, da se I vadijo tudt v teh skladbah, da bo društvo J nastopilo v impozanlnern številu. Na svidenje torej na Ponikvi dne 5, avg. S pevskim pozdravom ; dr. Bela Sluhec, t. Č. predsednik, Miran Lorber, t. č. tajnik. Akutni mi ponsljcikogti šahu. — j Ves svet je še pod groznim vtisom, kateri je j napravil umor italijanskega kralja, in sedaj j že javljajo i/. Pariza, da se je tam izvršil nov atentat. »Kralj vseh kraljev", šah perzijski, je I bila žrtev, katero so si anarhisti izbrali. Ko I se je šah peljal iz svetovne razstave, je skočil i neki navadno oblečen človek na njegovo ko-J čijo, zavpil: »Živeli sinovi ljudstva*, in po-I meril na šaha s samokresom. Ali predno je J padel strel, je zagrabil veliki vezir morilca in J mu iztrgal orožje iz rok. Policija se je takoj I polastila zločinca in ga komaj ubranila pred J razdraženim občinstvom, katero je hotelo mo-I rilca raztrgati. Ko so pripeljali zločinca na j policijo in ga tam izpraševali, zakaj je hotel šaha umoriti, je hladnokrvno odgovoril: »To j je moja reč in nimam nikomur za to odgo-I varjati nego svoji vesti". Obžaloval je, da se j mu nakana ni posrečila in rekel policajem: J »Tudi vaš gospodar" to je predsednik repu-j blike Lovbet, »naj se varuje, tudi njega ubi-I jemo !• Človek, ki je izvršil atentat, je približno 27 let star in se imenuje Franc Sal-I s o n; je menda Francoz. Obžaluje, da se mu ! je napad ponesrečil. Umoril bi bil tudi ruskega carja. — Annt-histi imajo načrt, urno-j riti 7 vladarjev. Svojih namenov niti ne prikrivajo. Lepi časi! i Zaroka kralja Aleksandra. -~ Časo- ] piši javljajo, da ima žena ruskega poslanika j v Belemgradu velike zasluge za to, da se je izvršila zaroka kralja Aleksandra z gospo j Drago Mašin. Zadnje dni pred zaroko je j imela žena poslanikova, gospa Mausurov, več I sestankov z Drago Mašinovo. Draga Mašin se je vedno bala, da ne bi zaroka s kraljem imela hudih nadsledkov za Srbijo. To njeno bojaznost ji je pa poslanikova pregnala, da je potem privolita v zaroko. — Na dan poroke I bodo vse ulice stolnega mesta okrašene in je mestni zastop dovolil 40.000 dinarov za dar, katerega kupijo nevestii, n 100.000 za okra-[ šenje ulic. Poroka bo v nedeljo 5. t. m. ob j 11. zjutraj, Po poroki bodeta novoporočenca I potovala po Srbiji. Velik požar. — V Santandru na j španjskem je v četrtek pogorelo več skladišč I tobaka. Škoda znaša baje tri milijone. Strela ubila tri osebe. — Pred dnevi je bila blizu ogerskega mesta Furesz velika j nevihta. Trije kosci, kateri so pred njo bežali v bližnjo vas, so iskali pod drevesom zavetja. V drevo pa je udarila strela ter ubila vse tri. Vsi trije nesrečneži so udje ene in j iste družine. : Kuga na vzhoda. — Dne 1. t. m. je umrla v Smirni zopet ena oseba za kugo. Lidije, katere prihajajo iz Egipta v Carigrad, j imajo petdnevno karanteno v carigrajski luki. Vročina v JulHu mesecu. -— Na pa- I riškem observatoriju so doznali, da je bila dne 20. julija največja vročina zadnjih sto let, bilo je namreč v senci 38*8 stopinj toplote. Le štirikrat je bilo v prošlem stoletju enako vroče in sicer je znašala vročina 1. 1803. 36-8 stopini. 1842. 1. 36*8, 1874. 1. 38"4 in 1881. I. 38*4 stopinj. Južno afrlčanska vojna. — Roberls ' javlja, da se je udalo generalu Hunterju 1200 I Burov. Tudi sta se udala burska poveljnika l j Joder in Joubert z mnogimi častniki. — I Burski poveljnik Olsburg *je prodrl • an-gležke vrste ter prispel b 5 topovi v Har-rismith. Pri Pesterikstad je skočil s tira vlak, v katerem je bil oddelek angleških pešcev. t3 vojakov je mrtvih, 3r ranjenih. Maršal Roberts se pomika počasi proti vzhodu in severovzhodu,--Buri so nekaj oddelkov Angležev polovili, ali konečno se je | njih general Botha moral umakniti nazaj. I Brzojavi pa poročajo sedaj, da je Botha napadel Roberts-a in da se je ta s celim tre-nom in z velikim številom bolnikov vrnil v Pretorijo. Druga vest poroča, da so Angleži vlovili burskega generala Prinslvo in da se je moral udati z vso svojo vojsko. Število vjetih Burov je 5000. Bržčas je pa pri zadnjem številu- jedna ničla preveč. Ako je pa vest resnična, potem ostaneta samo še voj Dewe-tov in Bothov. Angleži so sedaj na jugu var- j nejši, ker imajo le še jednega sovražnika j Botho, Vojna na Kitajskem. — Iz Novega Jorka brzojavijo, da je bil neki japonski vojni oddelek, kateri je korakal proti Pekinu, od Kitajcev napaden in pobit. Japonci imajo 150 mrtvih in ranjenih. Srečneji so bili Rusi; ti so se spoprijeli s Kitajci 10 milj od Tientsina proti Pekinu. Rusi so napadli ondotne Kitajske trdnjavice in zagnali v beg 10000 Kitajcev. Število mrtvih in ranjenih Kitajcev ni znano. — Kitajci s« sedaj — kakor javijo iz Hong-Konga, pridno vežbajo v streljanju. Ali to jim ne bo mnogo koristilo, ker velesilo so se konečno vendar sporazumele. Ame-rikanski general Chaffel je dobil iz Washing-tona povelje, da se mora s kitajskimi vojaki skupno bojevali, ako bi ti napadli boksarje. — Podkralj Li-Hung-Čang je baje dal vedeti kitajski vladi, da mora prej zadušiti ustajo boksarjev, predno je mislili na kako spo-razumljenje z evropskimi velevlastini. ¦¦- Iz Londona brzojavljajo, da avstrijski poslanik iu njegova žena še živita. Avstrijski vojaki, kateri so bili izkrcani, da branijo poslaniška poslopja v Pekingu, so razun štirih še vsi živi. Med mrtvimi jo njih poveljnik Thoman de Mratalmar. Avstrijci so padli v boju, ko so Kitajci oblegali augležko poslaništvo; njih imena niso znana. J , Kitajsko vojno brodovje ne sme ma-• nevrirati na svojo roko, temveč se mora pokoriti volji združenega 1 ulijevja pri Paku, I Kitajski cesar je naprosit ruskega carja J Nikola, naj posreduje med Kitajsko in med velevlastmi in se sklicuje pri tem na 200 letno prijateljstvo med Kistajsko in Rusijo. Odgo-I vor ruskega carja povdarja tudi prijateljske vezi med obema državama in nadaljuje, da j Rusija ne želi drugega, kakor da se napravi I zopet mir in red; ali kitajska vlada mora jamčili za življenje Evropejcev in njih imetje. Zakaj ni mogla Rusija poslati večje armade v Tientsin, tolmačiti je s tem, da I ima Rusija dovolj opraviti na mandžurski meji. Postopanje Kitajcev proti Rusji kaže I dovc'j jasno, da se Kitajci za staro prija-J teljstvo bore malo brigajo in da so že davno 1 sklenili spodili jih s Kitajskega. Najnovejše vesli javljajo, da so vt?!evlasti sklenile, odstraniti cesarja Kvang-su in po- I staviti na njegovo mesto princa Cing-a zato, j ker je cesar Kvang-su bolehen in nima ni- I kake enerzije. j Avstrijska vojna ladija »Cesarica Marija Terezija" je odplula iz IIon-Konga proti Paku, da izkrca še nekaj moštva. - Domač misijonarski gojenec, ki je ubežal iz Pekinga, I javlja, da se je proglasil 18. julija v mestu j cesarski edikt, v kojem se priporoča Kitajcem, da ščitijo tujce. Isti gojenec je tudi povedal, da stoji pri Jangtungu general Jung z 10000 možmi; ravno toliko jih ima tudi general Ma pri Paitangu; primanjkuje mu pa živeža in J streljiva. Najbrže ne zadenejo združene čete t pri prodiranju proti Pekingu na resen in ] hud odpor. Kakor brzojavljajo iz mesta Taku, poslaniki baje sami niso voljni zapustiti Pekinga in rešiti se v Tientsin. — Iz Kantona poročajo, da postopa Li-Hung-Cang jako strogo z vstaši; v enem samem Onevu je obglavil 74 bokserjov. — Belgijski konzul v Tientsinu poroča, da je cesarica-vdova delala na to, da se usmrte tujci v Pekingu. — Admiral j Aleksejev poroča, da so uasli v Tientsinskem j arzenalu veliko vojnega materijah — med raznim tudi 300 topov. Narodno gospodarstvo. Mizarska zadruga bo imela v nedeljo, dne 5. t m. ob 10. uri predpoldae svoj prvi občni zbor v prostorih »Goriške Čitalnice*. Opozarjamo tem potom ponovno vse mizarje, tesotržco, tako v Gorici, kakor tudi na deželi, da se obč. zbora prav mnogoštevilno udeležijo. Oni obrtniki, ki niso dobili pismenega vabila, naj biiagovolijo oprostiti, ker se pri velikem številu istih 'ahko tega ali onega pomotoma prezre. EedaJ bomo Imeli Slovenci trgovsko Šolo? — V 83. št. smo priobčili čla-neček z nadpisom: »Kako je založena Nemčija s strokovnim šolstvom?", v katerem smo povedali našim čitateljem, koliko šol poučuje strokovno nemško mladino. Dejali smo, da vidimo baš v tako lepem razširjenju strokovnega šolstva vzrok današnjega stališča Nemčije na svetovnem trgu. Pri pisanju* tega smo tudi seveda mislili na nas Slovence. Pogled na to velikansko.našo mižerijo na polju strokovnega Šolstva nas je zelo razžalostil. Obrtnih . šol imamo vsaj nekoliko, dasi jih še prav mnogo nedostaja. —- AU trgovske ni nobene! Dve trgovski in obrtni društvi sta si sicer vzeli za svojo nalogo ustanovitev trgovske šole, ali: kako bo?l Iz odborovega poročila na občnem 2boru »Trgovskega in obrtnega društva za Kranjsko« dne 15. junija t. 1. povzemamo; »Tudi trgovski Šoli je.odbor posvetil vso pozornost. Denarna stran ni tista, ki ovira ustanovitev trgovske šole, denar se dobi brez težave, a pred vsem je dobiti učnih knjig in učiteljev*. Poglejmo to-le izjavo malo bližje. Kratka je, jasno izrečena in pove dosti. Odbor »Trgovskega in obrtnega društva za Kranjsko« je razpravljal o potrebi, o nujni potrebi trgovske šole za Slovence. »Posvetil ji je vso pozornost". Iz tega sledi, da jepre-motril potrebo, ustanovitev in ureditev trgovske šole od vseh strani. Pogledal je na gmotno stran. In tu je videl odgovor: denarna stran ni tista, ki ovira ustanovitev. Šel je dalje. Slovenci smo, kar se tiče strokovne literature, j veliki reveži. Naravno torej, da nimamo strokovnih knjig za trgovsko šolo. Na6a raladež študira raje gimnazijo kot pa kako strokovno šolo. Od tod zopet drugi nedostatek: nimamo strokovno izobraženih učiteljev, Odbor »Trg. in obrt. dr. za K.* je to samo kon-statoval. V debati o poročilu odbora so razni gospodje opozarjali, na potrebo trgovske Šolo na Slovenskem, povdarjajofi (citujemo iz »SI. Nar/ št. 137.), da kolikor večja izobrazba trgovcev, toliko laglje bodo vspevali. Nasve-tovalo se je tudi, da naj odbor v najkrajšem času stopi v dogovor s »Slovensko 'Matico' glede izdanja trgovske terminologije. Odboru se je tudi dalje naložilo, da izvrši tekom leta tudi vse druge priprave, kar jih je mogoče izvršiti za ustanovitev trgovsko šole, Kritikovati delovanja »Trg. in obrt. dr. za K." v smislu teh besed ne moremo, Ne vemo, v koliko so izvršujejo nasvetovani predlogi in kako ao vrše priprave. Torej: za sedaj ne bomo kritikovali, Hočemo pa izreči par besed s svojega stališča, namreč, kako si mi predstavljamo ustanovitev trgovske šole v Ljubljani P »Trgovsko in obrtno društvo ya Kranjsko* naj stopi v zvezo z občinskim svetom mesta Ljubljane, o zvozi naj se dogovorita ta dva zastopa, kakšna trgovska Šola, dvo-razredna, triraeredha« naj se. ustanovi, naredita naj zanjo proračun. Objednero naj pa razpišeta mesto ravnatelja Šole, ki pa mora biti profesor knjigovodstva. Druge moči učiteljske se pa dobe vse doma. Nekatere predmete prevzamejo razni trgovski uradniki, nekatere učitelji ljudskih in srednjih šol. Tako se dela povsod. Omenimo naj samo »Praško vzorno trgovsko šolo", kjer je dosedaj stalna moč samo ravnatelj Fr. Švorc, ki vodi zavod ter poleg tega poučuje v knjigovodstvu in trgovskem računstvu. Ostale predmete uče razni gospodje, kakor spediteur Plichal, oficijal praške mestne I hranilnice Ferd. Kavka, praktični kemik Ko-blic itd. Zakaj ne bi mi delali istega, zakaj ne I bi mi rabili istega recepia, ki je pokazal drugod, da je dober, da je zanesljiv, itd, ? Glavna stvar pri trgovski šoli je učitelj knjigovod-I siva, ki mora biti praktičen strokovnjak, mož, ki v pravem zmislu besede razume celo stvar. Vedeti mora, kaj potrebuje znati komptoarist, korespondent, agent in dr. Če bi se takega moža ne dobilo mej Slovenci, mej Hrvati, med Čehi bi se pa gotovo dobil. Mi poznamo jednega češkega profesorja knjigovodstva, ki bi rad prišel mej Slovence. I Tudi slovenski že nekaj zna. Ta gospod I je I. Ziskal, ravnatelj trgovske šole v Brnu (palač hrabete Kounitza); hvalijo ga vsled j njegovega znanja in njegove enerzije. -— Kar se tiče pa knjig, to je prav zelo težavna I stvar, ali tu naj pa odločujejo oni gospodje, ki bodo določeni za učitelje. Termi-I nologije potrebujemo pa v resnici pred vsetn, j kajti ona bode vademecum pri- sestavljanju j knjig. Glavna knjiga je knjigovodstvo, ta se J pa mora prepustiti učitelju, ki bo to učil. 1 Prvo leto bo tako kot tako litografoval svoja i predavanja. Mej letom in na koncu leta jih j bo popravljal.... S časom dobimo pa potem j sistematično knjigo o knjigovodstvu. t Za pouk v dopisovanju bo knjigo se- I staviti precej lažje. Prvi početek v tem imamo j že v »Obrtnem spisju" od prof. Funleka. Za I učitelja za obrtno in trgovsko zakonodajstvo I se tudi najde primerna moč, ki si knjigo sestavi sama na podlagi prakse. Učiteljskih I močij za jezike, kakor slovenski, nemški, fran-[ coski, rusk;, se bo dobilo brez dvombe mej I domačimi gospodi. Islotako se bodo učitelji J za računstvo, kemijo in blagoznalstvo prav lahko rekrutovali izmej domačih sil. Prvo leto bo težko, aH zato bo lažje drugo, tretje in tako naprej. V par letih pa bomo imeli zavod, na katerega bo lahko ponosna cela Slovenija. Seveda bode treba delati in de-1 lati, neumorno in požrtvovalno. Zlasti rav-I natelju bo potreba prve čase žrtvovati vso J pozornost na zavod, živeti bo moral ž njim j — usoda njegova, usoda zavoda! j Poglejmo; kakšen zavod je sedaj n. pr. češko - slovanska trgovska akademija l In kakšni so bili njegov" početki i Zgodovina naj I nam bode vedno in povsod učiteljica. Kamen do kamna palača, zrno do zrna pogača. Kedaj bomo imeli Slovenci trgovsko šolo P M[ nu, takrat kadar spoznamo v-ttauj-Lrjsao j potrebo. Potem ne bomo odlašali nič več z J ustanovitvijo 1 Svileno blago za neveste gld. 10-5B in ?igje _ 14 n&etrov! — poStnine in carine prosto Vzorci z obratno poŠto; ravno tako črne, bele in barvane »Hennebergove svile" od 45 kr. do gld. 14-65 meter. G. Henneberg, tovarnar svile (5) (c. in kr. dvorni zalagalelj) v Curihu. Vabilo ~~ k •Hranilnice in posojilnice v Cerknem*, reg. zadruge z neomejeno zavezo dne 12, avgusta t. 1. ob 2. uri popoldne v prostorih gosp. And. Kobol-a. Dnevni red: 1. Poročilo o letnem računu in po- trjenje istega. 2. Razdelitev čistega dobička. a. Izvolitev načelstva, računskih pre-gledovalcev in njihovih namestnikov. 4. Privolenje remuneracije novemu načektvu. 5. Posamezni nasveti. Opomba: Ako bi ta zbor (ob 2. uri) ne bil sklepčen, zaCne ob 3. uri drug občni zbor, ki bo smel brezpogojno sklepati. K obilni udeležbi vljudno vabi vse ude. Naeelstvo. Porodilo ravnateljstva Gorliko ljudsko posojilnica, registrovanega društva z omejeno zavezo v Gorici za opravilni mesce juirj 1900. Stanje blagajne dne J. julija .... K. 11.1191-60 tekom meseca vplačalo se je na deleže , 3.100- vložilo 58 strank.........¦ . 28.931'10 vzdignUo 100 strank........ , M.H06- 15 strankam se je posodilo....., 7.380-- 64 strank je vrnilo.........25.252'— stanje blagajne dne 31. julija*. ... „ 10.559*91 denarni promet ........., 154.759*98 Zeta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka H 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preS. duhovščini in slavnemu občinstvu •svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje ločno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo S. cl.) tiskarno črk na perilo. (P. cL Išče se kleparskega učenca pod dobrimi pogoji; ponudbe je pošiljati na Štefana Pavčič, kleparja v Nabrežini. Ugodna prilika. . Radi preselitve se proda v Komnu za neverjetno nizko ceno dve tikajoči se hiši, (jertna dvonadstropna, druga jed-nonadstropna). Hiši ste bogato ni o b 1 ir a n i, z lepim dvorišCem, z dvemi podzemeljskimi kletmi, hlevom, žganjarnico, vodnjakom, z razno kletarsko in gospodarsko opravo in lepo vrejenim v r t o m. Poleg tega še 10.437 m* velik, vzorno vrejeni vinograd, cepljen na ameriški podlagi v rofošk v % 3. in 4. letu starosti. Hiši ste jafco pripravni za obrt, posebno pa za lefovičnike, ter bi donašali z ozirom na neverjetno skromno ceno, velik letni dobiček. Iz prijaznosti posreduje Josip Strok olj Y Komnu. Na dež jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na Ivovski razstavi s prvo ceno - srebrno svetinjo JB-& 71—iT Tovarn nzonik tiMiik priprav JOS. YIMDYŠ-&, v Pragi na Smihovu (Praha-Smichov) Vinohradska ulice «*islo 81« se priporoča k popolnemu uzomemu prirejevanju sokolskih in šolskih telovadili« po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavili. V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpoioču-ofih spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zelo zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. jVavadne priprave so vedno y zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne teto vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in nepoštni prosto. — 3 Poprave IzvrSirJe po najnižjih cenah. Važno za vsakega! 1 žepna ura iz niklja Anker-Rem. (na željo posrebrnjena) s krasno vdelanim okrovom.natanjko regulirana s 3-letnim jamstvom ter etui. 1 eleg. oklopna verižica iz niklja ali goldina s privezki vred. Parizni sistem. 1 kravatna igla iz goldina z vdelanimi briljanti. I par pozlačenih zapestnih gumbov. Znamka „Ga-rantie*. 1 garnitura gumbov iz goldina za predsrajenike in ovratnike; 5 komadov. 1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno zaznamovana. 1 prstan iz goldina z eleg. kamnom. 1 pomanjševalno žepno zrcalo v etui. ."Teh šiirnajst krasnih in dragih predmetov z uro Anker-Rem. razpošilja za samo gld. 2*95, proti povzetju ali naprej poslanim zneskom tvrdka Bratje Hurviz, Eksportna hiša, Krakau, Stradom 17 (Avstr.) Kar ne ugaja se tekom 8 dnij sprejme nazaj ter denar vrne, da se kupovalec nima bati nikake nevarnosti. Bogate ilustrovane kataloge vseh dragocenostij zastonj in franko. Sprejemajo se preprodajalci in agentje. Jako praktično na potovanju. Neizogibno potrebno po kratki rabi. I Preskušano od zdravstvenih oblasti I (Spričevalo Dunaj, 3. jul. 1887.) I Pripoznano najbolje sredstvo za dfšeenje zob I I **WjS ^^ odstrani popolnoma po kratki upo- I ^ *f f ^% rabi neprestano ter v neverjetni I j S^fffl^/L*^ J^ f ff množini v ustih se množečo glivo I rfSjm f}rMJ/l^ltmPH m tzobni ka-en itd-)' katera škoduJe I M m \_^^^Xy^MjWy WM/f^S zobnemu mesu in zobom. Vpliva I Jr m^ mmmmmm^^^^mmJ^^ do Pozne sts»rosti na dobro prebavo I j ^^^^^^¦*»»^-_ in zdravje. I Anton Pečenko Vrtna,ulica 8 — GORICA — Via Giardino i. priporoča pristna bela in črna vina iz vipavskih,, furlanskih, 19 vinogradov. ' Dostavna na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. C«na zmarn*. Po»