PoStnina plufann v gotovini h Cena Din I*- Muiremkl turni Štev. 23 V £|ubl|aiu, 29. lanuarja 1936 lete t. Z oscoa sveta prihaia|o potottla, koko so milijoni posluinli slovesnost Vts smt it sGšal kialjcv poonb London, 29. jan. Včerajšnje slovesnosti pri pogrebu, kakor je bilo že javljeno, so prenašale vse britanske radijske postaje. Prenos je bil tehnično tako popoln, da je te slovesnosti v resnici poslušal ves svet in da so podaniki angleškega imperija lahko slišali ihtenje svojih sodržavljanov, ki so se pogreba udeležili osebno. Od vsepovsod prihajajo poročila o odličnih sprejemih po radiu, tako iz Evrope, kakor iz Severne in Južne Amerike, iz severne Afrike, iz laponske, i/. Mandžukua in od drugje. Pol ure po pogrebu je žc londonska postaja za oddajanje slik prinašala film o pogrebnih svečanostih. Vsa ta dejstva dokazujejo silno notranjo enotnost angleškega imperiju, ki se pokaže docela samo ob takih prilikah. Kdo |e bil v sprevodu Vreme ie bilo vse do pogreba tudi v l.ondonu mrko in megleno. Ko pa je sprevod zapustil cerkev, je nenadno posijalo solnce, tako, da ie vsa slovesnost potekla ob najlepšem vremenu. V sprevodu so šli ne le oficijelni zastopniki Anglije in drugih držav, marveč zastopniki vseli stanov in vseh slojev v angleški državi. Tako je veliko pozornost vzbudila skupina smučarjev, ki so se udeležili pogreba kar v svojih dresih, ker so prišli naravnost z gora. Krsta pod tastovo Krsta, katero so pehali mornariški strelci, je ležala na lafeti in je bila pokrita z angleško zastavo in okrašena s kraljevskimi insigniiami. Sprevod je bil dolg več kakor miljo in so ga v vsej dolžini spremljali kraljevi gardni konjeniki. V presledkih ob poti, po kateri je šel, so bile postavljene vojaške godbe, ki so igrale žalostinke. V špalirju so stali oddelki čet iz posamenzih angleških dominiionov in zastopstva 2fi regularnih poXm odkupil odvišno korajžo. Vprašanja, ki 60 se vrstila, so bila res taka, da je mogel odgovoriti le malokdo. »Kako se prestavi na nemško gospod in gospa (gos-pod, gos-pa)«. Ko je bruc zaman ugibal na vse mogoče načine, mu je pomagal forenzični psihopatolog: »Gans-unter, Gans aber«. »Kdaj postanejo krogle dum-dum«. — »Tedaj, kadar prodirajo skozi glave brucov«. »Kaj Skot najprej naTedi, če mu ponoči umre žena.« — — »Takoj poruka služkinjo m ji pove, da je treba zjutraj skuhati samo eno kavo«. Padala sp seveda še bolj zabeljena vprašanja in odgovori, pa pravijo, naj kronika o tem raje molči. Kovačev študent Ko je bilo izpraševanje končano in ko so dobili bruci in bruculje svoje diplome, so akademiki vpri-zorili »Kovačevega študenta«. Ko je zaigral klavir koračnico, sta prekoračila na oder dva nosača in Bruc-major. Prvi je nosil lestvo, drugi napis; ki Sinoči so potekla točno tri leta, odkar je na vrata ljubljanskega Marijanišča potrkal policijski komisar Matutinovič ter zastavil sedanjemu notranjemu ministru g. dr. Korošcu, ki je bil tiste dni ravno v Marijanišču, znano vprašanje, ali je on avtor deklaracije, o kateri se je tudi toliko govorilo. Ko mu je dr. Korošec odgovoril, da o takih stvareh ne govori niti z drugimi, tem manj z njim, je komisar izjavil, da je vesel tega odgovora, ker mu ni treba ničesar naprej ukrepati. Matutinovič je izročil nato g. dr. Korošcu dekret, v katerem je bilo napisano, da je g. dr. Korošec obsojen na 20 dni zapora in na izgon v Vrnjačko Banjo. G. dr. Korošec bi se moral odpeljati z brzo-vlakom ob 8. uri zvečer Medtem pa si za stvar že zvedelo po mestu in na kolodvor so začele prihajati trume ljudi, posebno mladine. Iz previdnosti in bojazni obenem so zato visoki gospodje sklenili, naj se brzovlak ustavi v Zalogu in naj g. dr. Korošec vstopi v vlak šele v Zalogu. Ker pa sme strojevodja ustaviti vlak v nepredpisanih postajališčih — in Zalog za brzovlake ni postajališče — le, če dobi nalog od ministrstva, je strojevodja v Ljubljani pred odhodom vlaka izjavil, da vlaka ne bo ustavil, šele ko je prevzela odgovornost za ustavitev vlaka v Zalogu ljubljanska -železniška direkcija in ko se je s strojem peljal eden vodilnih uradnikov železniškega ravnateljstva, je strojevodja vlak v Zalogu ustavil. Tako je prvič, odkar obstoja proga, stal v Zalogu brzovlak. Mimogrede bodi povedano, da gospod, ki je prevzel odgovornost za postanek brzovlaka v Zalogu na sebe in ki je vlak spremljal, še danes vedri na svojem položaju in to prav razšopirjeno ... Ko je prišel brzovlak v Zalog, je tam že čakal nanj g. dr. Korošec — seveda v spremstvu komisarja. Bilo je v Zalogu tudi več ministrovih prijateljev, ki pa so mogli govoriti z njim le v prisot- nosti detektivov. Nato je odpeljal vlak proti jugu v internacijo njega, ki danes po treh letih rešuje v enem od najvažnejših ministrskih resorih, kar se rešiti še da. Istočasno pa sedijo prav na široko v Ljubljani še gospodje, ki so prevzeli odgovornost za postopek vlaka v Zalogu in ki so vlak tako rado-voljno spremljali... Ker slovenjebistriški vlak ritensko vozi Pravda za odrezano roko Brucovski večer Delavs Omerza še vedno straši Celje, 28, jan. 1936. Pred velikim senatom celjskega okrožnega sodišča se je danes zagovarjal 20 letni Z. iz Senovega pri Rajhenburgu, ker je v božični noči napadel 74 letno Starko z namenom, da jo oropa. Prišel je k njej, ji rekel, da je Omerza, jo nekaj davil, vlekel za čeljust, nazadnje' ji pa odnesel še 22 Din gotovine. Že naslednji dan so šli orožnil ! pridno na delo, fanta zaprli in oddali v celjsk , j zapore. Pri današnji razpravi, ki je pa bila tajni ker gre za starejšega mladoletnika, je bil Z. p § 328-1 k. z. radi rszbojništva obsojen na 18 m« j secev strogega zapora. Fant je skesano prizni 1 svoje dejanje. Plat zvona v Dravljah Marsikoga je zbudilo ponoči piskanje avtomobilskih siren, ko so ljubljanski reševalci hiteli proti Dravljam. Od tam je namreč bilo okrog dveh ponoči javljeno, da se je vnelo gospodarsko poslopje pri hiši štev. 127, ki je last posestnika Janeza Peterce. Čim so bile alarmirane reševalne postaje, so začeli prihajati na kraj nesreče avtomobili z gasilci. Tako so bile v najkrajšem času po izbruhu ognja zbrane pri gorečem gospodarskem poslopju gasilske čete iz Dravelj, iz Zgornje Šiške, iz Spodnje Šiška, dalje prostovoljna gasilska četa Ljubljana-mesto in poklicna gasilska četa iz Ljubljane. Dasi eo gasilci prispeli pravočasno, niso mogli uspešno nastopiti, ker ni bilo nikjer v bližini zadosti vode. Tako je takorekoč pred očmi gasilcev poslopje pogorelo do tal, obenem pa tudi vse, kar je bilo v poslopju: precej sena in vse gospodarsko orodje. Celotno škodo cenijo na okrog 50.000 Din. Kako je požar nastal, ljudie sicer ne vedo, sumijo pa, da je bil podtaknjen. V žareči pepel je padel dveletni Orabnerjev Joško iz št. Vida pri Stični. Ko so doma spravili iz krušne peči kupček pepela, se je mali Joško prikobacal do žareče gomile ter se prevrnil v pepel. Dobil je precej poškodb po rokah in nogah, tako da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Zdravniki, ki so nudili prvo pomoč, upajo, na poškodbe na fantu ne. bodo zapustile trajnih posledic. Mali Milko Oražem, sin železniškega delavca iz Črnuč pa se je polil z vročo kavo ter si poparil noge. Tudi njega so morali prepeljati v bolnišnico. Naročajte „Slovenski dom44 ga je pritrdil na lestvo, tretji pa je napis prečita! in povedal, da se začenja predstava v kmečki sobi. Pred drugim dejanjem so nabili na lestvo napis, da je to prostor pred gostilno, tretje dejanje pa je bilo v kovačnici. Dasi je bila predstava pripravljena z največjo naglico — saj je bila prva vaja predpoldne, generalka pa popoldne — je bila prav posrečena in je dobro uspela. Po predstavi je sledila prosta zabava, ki je potekla tako tovariško, kakor mora poteči med viso-košolci Starešine, akademiki in novinci so se po-mešali med seboj in razpoloženje je raslo od ure do ure, dokler ta prijetni in vsestransko uspeli večer ni zaključil Bruc-major z napovedjo policijske ure. Maribor, 28. januarja. Te dni se je končala pred okrožnim sodiščem v Mariboru zanimiva pravda, ki se je vlekla že od meseca februarja 1935. Na zatožni klopi se je nahajal državni zaklad, od katerega je zahteval posestnik Franc Kmetec iz Lukanje vasi pri flreš-Djevcu odškodnino in letno rento za svojo roko, ki mu jo je odrezal slovenjebistriški vlak dne 17. februarja 1935. Kmetec se je vračal omenjenega dne popoldne iz Slovenske Bistrice domov po cesti, po kateri teče tudi železniška proga Slov. Bistrica mesto— Slov. Bistrica kolodvor. Proga ni zavarovana proti cesti ter je (»vsem prosta. Kmetec je božjasten in ga je tudi takrat napadla božjast. Padel je v nezavest tako, da je obležal tik proge z desnico na tračnici. V istem času se je peljala mimo trgovka Marija Žuraj na vozu iz kolodvora v mesto. Videla je ležati nekega moškega čisto tik tračnic ter je naglo hitela na postajo in opozorila postaje-načelnika na nevarnost. Vlak pa je bil že med tem odpeljal in tako je prišlo opozorilo prepozno. Va-gonsko kolo je odrezalo nezavestnemu Kmetecu roko nad laktom, da je obvisela samo na koži ter so mu jo morali v mariborski bolnišnici odrezati. Nezgoda se je prij>etila zaradi tega, ker je vlak, kadar vozi iz Slov. Bistrice na kolodvor južne železnice, sestavljen tako, da lokomotiva vagone pred seboj poriva. Na ta način strojevodja nima pregleda čez progo, vlakovodja pa ima tudi služben opravek in ne more progo nadzirati. Strojevodja je sicer dajal signale, ki jih pa v nezavesti ležeči Kmetec ni slišal, saj je prišel zopet k sebi šele v Hočah v avtomobilu, v katerem sd ga vozili v bolnišnico. Kmetec je zaradi te hude nezgode ostal trajen invalid ter je potem huje prizadet, ker je moral z lastnimi rokami skrbeti za ne-dorastlo deco. Sedaj je postal trajno dela nezmožen, zahteva pa od železnice odškodnino in sicer 12.242 Din za bolečine in zdravnika ter mesečno rento 900 Din. Tej zahtevi sc je državni zaklad uprl. Njegov zastopnik — mariborsko državno tožilstvo — je odklamjalo 'trditve Kmeteca ter navajalo, da je Kmeteca zadela nezgoda zaradi tega, ker je na progi vinjen zaspal. Vlak je vozil z brzino 20 km, ker pa ovirajo vagoni pred lokomotivo pregled j® opazil strojevodja ležečega človeka na tračnicah šele tik pred kolesi prvega vagona. Zastopstvo tožene stranke navaja, da je ugotovil to- Pravilnik Čl. 1 predvideva: Radi vzdrževanja reda na vseh vseučiliskih prostorih radi zagotovitve nemotenega dela na vseučilišču se ustanavlja vseučiliška straža S potrebnim številom stražarjev. Čl. 2. Straža je izključno organ vseučiliskih oblasti, s katero razpolaga kot vrhovni predstavnik vseučiliški rektor v smislu čl. 9 zakona o vseučiliščih in čl. 17 splošne univerzitetne uredbe. To svojo pravico lahko prenese tudi na prorektorja, dekana in prodekana posamezne fakultete. Nikake druge oblasti, niti državne, niti vojne, niti kdorkoli drugi ne sme brez rektorja in imenovanih predstavnikov vseučiliških oblasti izdajati kakršnihkoli povelj tem stražarjem. Čl. 3. Število stražarjev bo vseučiliška uprava vpeljala po potrebi v mejah proračunskega kredita, ki bo stavljen vseučilišču na razpolago. Čl. 4. Za stražarje bodo lahko zbrani samo oni, ki so popolnoma zdravi in ki niso mlajši od 25 let ter ne starejši od 45, ki so odslužili vojsko, prvenstveno podoficirji, ki drugače odgovarjajo pogojem, navedenim v uradniškem zakonu za stopanje v državno službo. Čl. 5. Volitve stražarjev bo izvršila vseučiliška uprava po razpisanem konkurzu na podlagi predloženih prijav in po izvršenem zdravniškem pregledu na vseučiliških klinikah. Izbrane osebe bo postavljal rektor. Postavljeni stražarji bodo tudi imeli slovesno zaprisego. Čl 6. Postavljeni stražarji dobe uniformo, ki jo bo predpisala vseučiliška uprava in katero ti stražarji morajo nositi. Čl. 7. Dolžnosti stražarja so, da vzdržuje red v vseh prostorih vseučiliških poslopij po pravilniku, ki ga bo predložila univerzitetna uprava in po po uredbah rektorata in predstavnikov vseučiliških oblasti v smislu čl. 2. tega pravilnika. Čl. 8. Stražarji bodo razporejeni po posameznih fakultetskih poslopjih. Vsakih 10 stražarjev bo dobilo svojega starešino, kateremu se morejo brezpogojno pokoravati. Slučaji nepokaravania bodo kaznjivi. Motenje stražarja pri izvrševanju njegovih dolžnosti bo istotako kaznovano po čl. 17 a disciplinske uredbe. Najmanjša kazen ie izguba enega semestra (ee ni storjeno delo, za katerega bi moral odgovarjati po zakonskem zakonu). žiteljevo pijanost v trenutku nesreče tudi zdravnik v Slovenski Bistrici in zdravniki v mariborski bolnišnic.i Obe stranki sta nastopili s pričami za svoje trditve. Sodišče je imelo težko nalogo, da je v poplavi teh zasliševanj našlo pravo sredino. Pri sodbJ je upoštevalo razloge tožene stranke, da je bil Kmetec vinjen in ne božjasten, vendar pa je padlo na tehtnico kot obtežilno za železniško upravo dejstvo, da ima železnica dolžnost skrbeti za javno varstvo ne samo onih oseb, ki jih prevaža, ampak tudi onih, ki pridejo izven tega z njo v do-liko. Ker je proga izpeljana po nezavarovani cesti, bi moral vlak voziti tako, da je omogočen strojevodji nemoten pogled na progo. Železnica bi morala predvideti, da lahko nastanejo zaradi nezavarovane proge nesreča tem bolj ker dandanes pijanci na podeželskih cestah niso tako neobičajni (»javi. Na podlagi teh ugotovitev je izreklo sodišče razsodbo, v kateri Kmetec kljub temu, da je sodišče mnenja, da se je ponesrečil zaradi vinjenosti, vseeno dobro odreže, ker se mu prizna tož-beni zahtevek: železnica mu mora plačati 12.242 Din z obrestmi od 15. V. 1935 ter plačevati mu mesečno rento po 900 Din. To je živina, ne človek Celje, 28. jan. 1936. V nedeljo, dne 26. januarja je pri Sv. Jakobu v Kalobju napadel dninar Franc Zelič od Sv. Ja- koba s sekiro 24 letnega tovariša dninarja Mraza Jakoba iz Osredka pri Sv. Juriju okrog 15. ure s sekiro in ga dvakrat vsekal v levo roko, enkrat za vrat, enkrat pa v levo nogo. Mraza so prepeljali hudo ranjenega v celjsko bolnišnico, kjer se sedaj zdravi. Žrtve nesreče Azirovič Imar, redov mitraljeske čete 39. pp. V ji’ ^ ianuajia Padel z voza med konja in se močno poškodoval po glavi in levi nogi. — Ko je šel 14 letni pos. sin Zapušek Janez iz Št. Ruperta nad Laškim v ponedeljek iz šole domov, mu je neki učenec vrgel kamen v desno oko. — Tominca Matevža, 67 letnega dninarja iz Žalca, je 27. januarja pri delu zabodel bik in ga poškodoval po spodnjem delu fblesa. Vsi trije ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. VH«V| • f« ••• ucthsht pohetjt čl. 9. Za časa, ko vseučilišče ne dela, ali drugače, če razmere dopuščajo, lahko rektor in ostale omenjene vseučiliške oblasti stražarje uporabijo tudi za druge posle poleg redne službe. Čl. 10. V slučaju potrebe je na poziv starešine strazariev ali vsakega posameznega stra-zar,a vsak vseučiliški slušatelj dolžan, da priskoči na pomoč. Odrekanje pomoči ali nevestno izvrševanje te pomoči se disciplinsko kaznuje. , . Cl. 11. Organi vseučiliških oblasti lahko pri-deip v stik z organi drugih oblasti samo po odredbah rektorja. Čl. 12. Vseučiliški sh-ažarji imajo pravico na prejemke kakor ostali državni uslužbenci njihovega ranga. Mednarodni pustolovec Vodopivec pred sodiščem Ljubljana, 29. januarja. Pred malim kazenskim senatom se je danes vršila obravnava proti mednarodnemu pustolovcu Vodopivcu, roj. v Sarajevu. Je pravi tip velikopoteznega sleparja, ki se je po Gorenjskem izdajal za ekonoma nadškofa Sariča v Sarajevu, na Koroškem in po Štajerskem pa kot inž. Meštrovič ter je opeharal za večje vsote razne osebe. V par mesecih ie potrošil nad 10.000 Din. Vodopivec je priznan kot velik slepar, ki je nastopil tudi po letoviščih na Slovaškem in na Madžarskem. Vodopivec je sleparije priznal, razprava pa je bila preložena, da se izvedejo poizvedbe o njegovem državljanstvu, kajti trdi, da je italijanski državljan. Pred malim senatom je bil 22-letni Ivan Ofacij obsojen na 1 leto strogega zapora zaradi hude telesne poškodbe, ker je 2. t*>vembra lani v Novih Jaršah z nožem sunil v hrbet Avgusta Rozmana. Nocoj družabni večer smučarjev na Jesenicah Brucovski večeri, ki jih prireja Akademska zveza v Ljubljani, postajajo ena najbolj privlačnih prireditev naših akademikov. Iz leta v leto se te prireditve izpopolnjujejo in zato ni čuda, če obenem s tem narašča tudi poset. Tako so sinoči Težko vprašanje. dvorano Delavske zbornice do zadnjega kotička napolnili člani katoliškega akademskega starešinstva, akademiki in zlasti številni bruci. Večer je otvoril predsednik Akademske zveze Janez Erjavec, ki je (»zdravil predvsem podbana ar. Stanka Majcena, ki je zastopal zadržanega bana dr. Marka Natlačena, dalje ministra n. r. dr. Andreja Gosarja, šefa apelacije dr. Vladimirja Golio kakor vse ostale starešinarje, tovariše in zlasti novince in novinke, katerim je večer veljal. „Magnilicenca brucorum“ Z velikimi ceremonijami se je nato povzpela na oder izpraševalna komisija, ki je že s svojo zunanjostjo kazala na velik rešpekt, ki ga mora vzbuditi v novincu pogled na stroge profesorske obraze. Kotedro je zasedel sam »magnificenca brucorum«, na levici sta zavzela mesto strokovnjaka forenzične psihopatologije, na desni pa zagovornik brucov Ras Gukša ter Bruc-major z bridko sabljo. Razven Bruc-majorja so vsi člani komisije bili primerno opremljeni s cilindri, fraki in dolgimi cigarami. Pred izpraševalno katedro je stal škaf vale, poleg njega pa kozarec, da je tako novinec imel pred očmi, s čim si sme gasiti žejo, dokler ne položi izpiha. „Dum-dum krogle..." Drugega za drugim je nato »magnificenca brucorum« pozival pred kateder posamezne bruce in bruculje. In padala so vprašanja, da so se ubo- 0' ' v neznano, čisto navadna gorska vas. Tja spel s svojim najožjim spremstvom in s iškim učiteljem. Toda že takoj prve dni inc vsak dan v drug breg, da ga ni nihče dela prve korake po beli poljani. V smučar. Ljubljana danes Koledar Danes, sreda, 29. jaguarja: Sv. Famčišek. Jutri, četrtek, 30. januarja: Martina. Kaj bo danes Društvena dvorana v Trnovem! ob 20 predava dr. Jože Herfort o lepotah in zanimivostih v kraljestvu narave. Ljudska univerza: predava univ. prof. dr. Hadži o biologiji in lovu tuna — skioptične slike. Začetek ob 20. Bela dvorana hotela Union; ob 20 predavanje dr. Breclja: Valere — aude! Scmeniška dvorana; Sestanek sodalitete St Cordis. Poroča dr. Alfonz Levičnik. Verandna dvorana hotela Union: ob 20 predavanje dr. Franceta Novaka o temi »Alpinist in higijena«. Razstava propagandnih lepakov JS. Za bližajoči se večer Krajevnega odbora Jadranske straže, ki se bo vršil dne 8. februarja t. 1. v dvorani na Taboru so Radi o Programi Radio Ljubljana Sreda, 29. januarja: 12 Iz daljnih krajev Ipiottue) 12.45 Vremenska napoved, poročila 13 Napoved Čaisa, objava sporedu, obvestila 13.15 Kovolveirji, harmonisti in Se drugi taiki pevci (ua ploščah) 14 Vremensko poročilo, borz.nl tečaji 18 Obrofcka ura: Lisica zvitorepka (zvo&na igra — 1. slika). Po ik»vchU Jotsipa Brinarja priredil Jakob Zvan. Igrajo člani Nar. gledališča 18.20 larezovalna dela (g Zdravko Omerza) 18.40 Vzroki moralnega propadanja mladine (g. Vojko Jagodič) 10 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila 19.30 Nac. ura: O živalih v Jugoslaviji, ki izumirajo (dr. H-itrz iz Zagreba) 20 Prenos i» ljubljanske opere. V T. odmoru: Glasbeno predava-tih© (M. Bravničar); V Ih odmoru* Napoved 6asa, poročila, objava sporeda. Kane*, ob -3 uri. Drugi programi t Sreda, 29. januarja: Belgrad: 19.50 NArodne pesmi 20.50 Siinfo0 Ciganska glasba 21..r»5 Operni onke*t' 23.30 Plošče -TrM-Milan: 20.515 Orgle 22.15 Plesna gias&a — fltm-Bari: ‘20.35 Puccinijevo og»ere »5 Operetni potpura 20.56 Vttsilenikova «HiJiduji»ka suita« — Brno: 21.40 Klavir — Bratislava: 20.10 Solistični koncert 20.30 IVvofaikove ljubezenske pesmi — Vat Sava: 20 Plošče 21 Chopinovo »klad-be — Vsa Nemčija: 30.3* Ur« narodno-gocialiisbi^ne mladime 22.15 Prod začetkom zimske olimpijade — Berlin-Stuttgart: 20.4$ Poljudni Wa.gn«rjev koncert — Konigsberg: 20.45 Slavnositnfe glasba iz prejšnjih 6asov — Hamburg: 20.45 Bittnerjeva spevoigra »MussiikaJit« — Vratislava; 21 Balon se dvig, — Lipsko-Frartkfurt: 2(1.45 Veliki pester večer — Koin: Komorni orkester — Monakovo: 20.45 Godba na pihala — Bern-milnster: 19.20 Brahmsova sonata 10.,5 TlMet-nica Ro-maiina Rollajnda 21.20 nomantidne klAvir«ka glasba. Ledeni zidaki. V Ga-Pa grade z ledom progo za bob \ » Se enkrat Poljanska dolina Gospodarska kriza zadnjih let je malokateri kraj tako hudo prizadela, kakor ravno Poljansko dolino, ker so cene lesu in živini, kar je bil edini vir dohodkov za tukajšnjega kmeta, tako silno padle. Le z veliko težavo in pritrgovanjem na vseh straneh so mogli posamezniki, s tem, da so prodali kako smreko ali živinče, zmagovati velika davčna bremena in si oskrbeti vsaj najnujnejšo obleko. Domača obrt, izdelovanje čipk, ki je v zimski dobi letih donašala vsaj nekaj dohodkov, je sedaj popolnoma ubita, deloma zato, ker je sukanec zaradi visokih carin tako drag, deloma zaradi hude konkurence na tujih tržiščih tako, da čipke sedaj ne donašajo nikakega zaslužka. Sankcije, sankcije... V kolikor pa m samo splošni težki gospodarski položaj prignal gospodarstvo v naši dolini do propada, so pa povzročile sankcije proti Italiji, ki so prinesle ukinitev izvoza mesa in živine to je edinih pridobnitnih virov v dolini. Ce so bile razmere dosedaj težke in so ljudje s strahom gledali v bodočnost, so pa postale s tem naravnost neznosne in nezmagljive. Obrti v dolini ni nobene, razen par mojstrov z enim ali dvema pomočnikoma, ki pa tudi samo životarjio, ker so navezani izključno samo na kupno moč ostalega prebivalstva, katera se je v zadnjih letih vsled težkih gospodarskih prilik zmanjšal na minimum. Občini Trata in Oselica, ki sta v izmeri tri četrtine porasli z gozdom, živita izključno od lesa in živinoreje. Celotna površina teh dveh občin znaša 10.547 ha, od katerih zavzema gozd najmanj 8000 ha. Prirastek lesa na 1 ha znaša letno 3 kubične metre ali letno 24.000 kubičnih metrov, od katerih se porabi doma največ 10.000 kubičnih metrov, in tako ostane za izvoz še vedno okroglo 10.000 kubičnih metrov. Ker je bila cena stoječega lesa skrajno nizka, se je sekalo samo za najnujnejše potrebt ter se je kljub temu izvozilo najmanj 7.000 kubičnih metrov lesa. Poleg rezanega lesa se je izvažalo oglje, drva, trami, kar je kljub nizki ceni prineslo precej denarja v dolino in lajšalo težki gospodarski položaj tukajšnjega kmeta. Neposredno prizadetih, ki so se živeli izključno od lesa bodisi kot žagarji, tesači, sekači, oglarji, je skupaj s svojimi družinami najmanj 400- i>00 oseb, katerih pridne roke so sedaj obsojene na neprostovoljen počitek in jim je s položajem, ki so ga ustvarile sankcije, vzeta vsaka možnost prehranjevati in. oblačiti svoje družine. Posebno prizadeto ja pa vse prebivalsvo, tako obrtniki, vozniki, trgovci, kakor tudi kmečki stan, ter bo to stanje, če ne bo nujne rešitve, privedlo do tega, da ne bodo mogli plačevati niti davkov niti drugih nujnih obveznosti. V ilustracijo žalostnih razmer, ki so dosedaj vladale v teh dveh občinah, navajamo, da je bilo vsako četrtletje preteklega leta najmanj 4*3 strank na rubežnem zapisniku, ker niso mogli pravočasno poravnati zapadlih davščin. A kako bo naprej, si lahko mislimo. 4—5 Din za kg žive teže Ce pogledamo pri živinoreji, ki je bila druga glavna pridobitna panoga, dobimo isto sliko. Cena, ki se je prej gibala od 4 do 5 Din za kg za lepo živino, je padla sedaj na 2 Din, če ima kdo sploh srečo, da more prodati kako glavo Letno so prodali tukajšnji kmetje najmanj 1000 glav goveje živine, 2500 prašičev, 500 glav drobnice, kar pa f>o sedanjih izsledili lahko zmanjšamo na minimum, Šport Film na olimpijskih igrah Klub iznajditeljev »Oprostite, ali bi mogel kdo od gospodov biti ljubezniv, da bi mi iznašel in dal patentirati tako --------------------------------------------------- _ verjeten izgovor, zakaj ne morem biti že ob uri doma? 10. Olimpijske igre bi v dvajsetem stoletju ne bile popolne, če bi na njih ne igral vloge tudi film, sedma velesila sveta. Ne le, da bodo ves tehnični ffl slavnostni potek iger. lako zimskih kakor poletnih, filmale različne, predvsem nemške filmske družbe — prvenstveno pravico zato bo imela Ufa — Nemci nameravajo za olimpijske igre prirediti tudi filmsko olimpijado. Ta se bo vršila med poletnimi olimpijskimi igrami v Berlinu od 2. do 16. avgusta. Tedaj bo v Berlinu ogromno tujcev, /.ato bodo v okviru vodstva olimpijskih iger vsi kinematografi predvajali izbor najboljših nemških filmov it pro: dukcije zadnjega leta. Ta izbor naj tujcem nudi pravilno sliko o vsebinskih in o tehničnih odlikah nemškega filma. Zaradi tega bo ves čas olimpijskih iger stal v znamenju nemške vrhunske produkcije in ustvarjanja. Do tedaj bo p skupnem načrtu za vso nemško filmsko industrijo dovršenih 15 Vvo' vrstnih filmov. Zdaj se že vsi odlični krogi dosti razgovariajo o tem, kakšen naj bi bil igralni načrt za čes olimpijskih iger. Kajti poleg navadnih igralnih in zabavnih del bo ta program vseboval tudi več del izrazito kulturne in politično-propagandne vsebine. Vsi prizadeti, tako producenti kakor lastniki gledališč ter vrhovno kulturno vodstvo narodno socialistične stranke, bodo sestavili poseben odbor, ki se bo bavil z vsemi vprašanji, ki pridejo pri tem v poštev. Zlasti bo pri tem, kakor smo že omenili, važen izbor in sestava programa, ki bo morala zadovoljiti vse okuse. Treba bo tudi pravilno porazdeliti vse premiere, da ne bo prevelikega navala samo na nekatere kinematografe. Dalje bo treba reklamo po listih in po kioskih urediti taiko, da se bo mogel informirati hitro tudi tujec, ki nemščine ne zna. Zato se bo tudi reklama vršila po skupnem načrtu. Tako bodo Nemci skušali za časa olimpijskih iger pokazati sebe in svoje sposobnosti na vseh področjih kulturnega in tehničnega udejstvovanja v najlepši luči. Novi angleški kralj kot smučar Novi angleški kralj je bil že kot princ vsa dolga leta znan kot eden najbolj navdušenih športnikov iz kronanih krogov. Bavil se je in se najbrž bo tudi še kot kralj prav z vsemi športi. Edino s smučanjem je odlašal vse do predlanskega leta. Morda zato, ker je začetek smučanja dosti lažji mlajšemu človeku in je za tega tudi veliko n»nj nevaren ali kaj. Najvažnejši razlog za to, da se ni s ker smo tudi v tem oziru vsaj posredno bili navezani na Italijo. V občini Trata deluje mlekarna, ki je prodala letno 8000—9000 kg čajnega masla večinoma na ljubljanski trg. Ker so p sosednje mle- * karne v Žireh, Logatcu, na Vrhniki izvažale svoje mlečne izdelke večinoma v Italijo, kar pa sedaj vsled sankcij ne bo mogoče, bodo tudi te prisiljene iskati odjemalcev drugod, to je v Ljubljani, s čimer bo tudi ta panoga obsojena na smrt, če se sankcije v sedanji obliki nc ukinejo, oziroma ne najde kaka druga rešitev. Tista mala količina kmečkih pridelkov kot fižol, oves, ječmen, krompir, v kolikor so preostajali, se sedaj tudi ne bedo mogli vnovčiti, ker je tudi za te pridelke bil edini kupec Italija. Malokateri posestnik v občini pridela toliko, da bi imel zadosti zase za prehrano ,ampak so z malimi izjemami prisiljeni vsi k nakupovaniu. Omenjamo, da je lansko leto v tukajšnjem kraju razmeroma mnogo uničila toča in tako (pridelkov ni, denarja pa pri teh izgledih tudi ne bo ter se zato obračamo do visoke vlade, da uvidi naš težki jio-ložaj tei sliši krik onih, ki se jjolapljajo in olajša naš težki položaj, ker dolgo ne bomo mogli več vzdržati. Film tem športom začel baviti prej, je pa menda v tem, kakor zatrjujejo njegovi športni tovariši, ker je smučanje neizogibno zvezano s padci. Spričo popularnosti, katero je princ Waleški užival jxi vsem svetu, bi težko kje dobil kak kotiček, kjer bi njegovi prvi smučarski koraki bili vami pred fotografi in časnikarji. — Zato je nazadnje, ko jc bilo že nujno, da se seznani tudi z belim športom, iztaknil neznatno tirolsko gnezdo smučarjem je princ dospel s svojim smuškim je moral princ videl, kaito de s Himna svobode (kino Sloga). Film o Slovaku dr. Milanu Rastislavu Štefaniku, matematiku astronomu, ki živi v tujini, žanje slavo kot znanstvenik in si kot tak ustvari poznanstva z vsemi političnimi in družabnimi veličinami predvojne Francije. V te kroge zanese zanimanje za krvavenje in žalostno usodo svoje domovine, ki jo tlači madžarski jarem. V prvih dneh svetovne vojne se javi prostovoljno v francosko vojsko, vendar mora že spočetka radi prešibkega zdravja sleči vojaško suknjo. Z neodjenljivo voljo stopi v vrste vojnih pilotov, se udeleži bojev na srbskih tleh, se vrne po zlomu Srbije v Francijo ter v družbi z Masarykom in Benešem opravlja svoje največje delo, propagando za svojo domovino. Proti koncu vojne odhiti že kot general v Sibirijo organizirat češke legijonar-je. Med tem ga doleti prvo in zadnje priznanje: svobodna domvina ga je pozvala domov kot svojega prvega vojnega ministra. Ob vrnitvi v domovino pa je z letalom v bližini Bratislave treščil na zemljo in se ubil. Film se odlikuje po svoji fotografski dovršenosti, vendar režijsko ne sega preko običajnih meja. Iz filma spoznamo le domoljuba Štefanika, ki ie znal v tujini za svojo domovino storiti več kakor z delom med rojaki samimi, vidimo njegovo brezmejno požrtvovalnost, njegov uspeh in konec. Vse je v zvoku in sliki ponazorjena Štefani-kova življenjska pot. Pogrešamo pa silo Štefani-kove osebnosti, ki bi opravičevala sloves, ki ga uživa in nas osvojila s predstavo velikana duha, razuma in žrtve, enakega Masaryku in Benešu, V nekaterih delih pa je film vabljiv radi izredno prepričevalnih scen, ki prikazujejo strahoto nemško-avstrijske okupacije Srbije, trpljenje srbskega prebivalstva in beg vojaštva vse do Golgote v albanskih gorah. Naslovno vlogo Štefanika igra Zvonimir Rogoz, ki se tudi v tem filmu ni zatajil. Zdi se pa, da gredo pomankljivosti v njegovi igri v celoti na račun režije. Kljub nedostatkom pa »Himna svobode« zadovoljuje gledalca in dostojno izpolnjuj« svojo nalogo, ki so jo tvorci hoteli doseči: film je za propagando dobro izbran. Skrivnostni sovražnik mariborskih psov Najprej jim je sekal repe, sedaj jih zastruplja. Med drugimi imamo v Mariboru zadnje čase tudi pravcato »pasjo« afero. Lastniki in ljubitelji psov so ogorčeni nad neznanim in skrivnostnim sovražnikom teh štirinožcev, ki preganja mariborske kužke že nekaj mesecev s prav sadistično zlobo. Pred nekaj meseci so opazili učinke njegovega dela: število kosorepih kužetov se je v mestu začelo množiti. Pa ne samo ptičarji in dobermani, ki jim lastniki itak v mladosti dajo repke pristriči, tudi ovčarji, volčjaki in pripadniki drugih dolgorepih pasjih pasem so se začeli vlačiti po mestu brez repov. Nekdo jih- je lovil ter jim repe enostavno sekal. Bilo je zelo veliko takih primerov, vendar sovražniku psov ni bilo mogoče priti do živega. — Potem so pa imeli kužki nekaj Časa mir. Zadnje dni pa se je njihov sovražnik zopet pojavil na pozorišču. Tokrat pa jim ne streže več po repih, ampak naravnost po življenju. Na raznih krajih mesta jim nastavlja zastrupljeno vabo, ki je zahtevala med pasjim rodom že številne žrtve. V nedeljo zvečer je veliko ljudi opazovalo na Koroški cesti smrtni boj dveh zastrupljenih volčjakov. Našli so potem še v predmestjih več poginulih psov, ki so bili vsi v isti noči zastrupljeni .Med lastniki psov je nastalo novo razburjenje, ki je čisto umevno in na mestu, saj je tako početje neznanega človeka več kot divjaško. enem tednu je princ postal strasten smučar in že znal toliko, da mu ni bilo treba več bežati pred publiko. V enem tednu je pa tudi Kitzbiibel [josta! .svetov nožna no smučarsko letovišče, iz vse Evro|» so se nagrnili vanj ljudje, ki so hoteli biti na višku mode. Tako je princ Waleški pomagl tirolski vasi do svetovnega imena in pri tem sam postal dober Romarji molijo pred črno Marijo v čenstohovi. Prizor iz čudovitega poljskega filma »Marija k Tebic, ki ga od četrtka dalje igra kino Kodeljevo s«™,. Sintetično pivo v dozah so iznašli, seveda v Ame- Atene med volitvami. celo na tihem poizvedovale pri ruskem poslaništvu v Londonu, katere usluge je izkazal Weissenberg Rusiji, a vse je bilo zaman. Obupan pripovedovalec je naposled obiskal edinega Weissenberga tega imena, ki ga je bila ugotovila policija v berlinski železniški naselbini. Bil je navaden sprevodnik, in djplomat od njega ničesar ni pričakoval. A na svoje I knjigo v vozu, kjer jo*je bila pozabila dvorna dama, in se za šalo zraven podpisal, preden jo je iz-' ročil lastnici. Na ta način je zašel v listo odlikovancev. Preiskava mu je seveda preprečila to čast. Nemška vlada je hitro javila v Petrograd, da je »komornik \Veissenberg« pred kratkim umrl in naložila šaljivemu sprevodniku disciplinska kazen. Vetetovarnar žganja — podira gostilne Kmalu po Novem letu je umrl v starosti 85 let v londonski mestni bolnišnici Frederic Cahrrington, ki je podedoval po očetu milijonsko premoženje, največje angleške pivovarne in žganjame, a izdal vse svoje milijone za pobijanje alkohola. Pred leti riki je sam popisal v spominih, kako je pričel svojo 65 letno »sveto vojsko«. Kot mladenič je večerjal v predmestni krčmi. Okajen delavec je neusmiljeno pretepal ženo, ki .je prišla jirosit moža vsaj za nekoliko penceov, ker so doma čakali lačni otroci. Ogorčeni Charrington je s spretnim udarcem podrl suroveža, a je nenadno zardel in pobegnil iz krčme. Zagledal je na zidu velikanski napis: »Pijte samo Charringtonovo žganje!« Prisegel je vojsko in s svojo telesno stražo pustošil pivnice, kjer so zapustili reveži ves denar za slab whisky in jin. Ni se bal nobene nevarnosti na pohodih v londonska razupifa predmestja Soho in Whitechapel. Zgradil je na nekem otoku zdravilišče in zavetišče za pijance ter otvoril velikanske brezplačne jedilnice, kjer so dobivali skesani alkoholiki zastonj čaj, kruh in maslo. Ko je prepovedal kralj med vojno alkoholne pijače na dvoru, je nekoč prihrumel Charrington v parlament, pograbil težko speakerjevo žezlo in ga treščil v poslansko točilnico s krikom: »Posnemajte kralja! Zaprite to sramotno beznico!« Ker je bil velik in močan, ga je komaj dkrotilo in odpeljalo ga je šest jx>slarrcev. Londonski nadškof je rekel, ko ie bil obveščen o Charringtonovi smrti: »To je bil najbolj pošten človek, ki sem ga kdaj srečaj!« Ječa za avtomobiliste Dosedanje stroge obsodbe in visoke globe niso zmanjšale števila prometnih nesreč v Ameriki. Lani so našteli do £00.000 avtomobilskih nezgod z 26.000 človeškimi žrtvami. V Kaliforniji zaprejo zdaj razen obsojenega šoferja tudi njegov avtomobil in sicer vedno za več tednov ali celo mesecev. Oblasti so ugotovile, da je to najboljše zdravilo za nemarne vozače, ki morajo po plačani globi čakati še na oprostitev zajetega vozila. Zato so zgradili v Kaliforniji več »ječ za avtomobile« v obliki velikanskih večnadstropnih garaž, kjer so zaprti motorni »zločinci«. Lloyd-Georgejeve Ameriški psihotehnik Mac Nabbs je spisal knjigo o prisotnosti kot predpogoju za p>olitične usj^ehe. Zatrjuje med drugim, da je zapečatilo Wil-sonovo usodo pomanjkanje govorniškega daru, ki ga ni mogla odtehtati'vsa njegova temeljitost. Zato je Lloyd George mojster za bliskovite odvrnitve, ki spremenijo njegove nasprotnike v »f>olitične mrliče«. Leta 1915 je bil Lloyd George v Ameriki, kjer je naletel na odpor Nemcem prijaznih krogov. Po nekem njegovem govoru se je priglasil k besedi ugleden starec, ki je dejal: »Gentlemeni! Kako bomo uvaževali govornika, ki hoče zastopati Angleško, a je saitio sin malega krošnjarja? Dobro sem poznal njegovega očeta. Taval je po cestah z zelenim vozičkom, ki ga je vlekel osel. Prodajal je kuhinjsko posodo.« Poslušalci so izbruhnili v smeh. A Lloyd George je takoj planil na noge in veselo zaklical: »-Prav imate. Zelen voziček še vedno imam spravljen kot spomin na očeta. A do danes sem zaman ugibal, kje se potika osel. Hvala varni« Dvorana je zop>et zagrohotala, in naspjrotnik je bil uničen. Nekoč je kandidiral Lloyd George v parlament v rojstnem Walesu. Nekdo je zaklical jx> njegovem govoru: »Rajši bom glasoval za vraga kakor za vas!« Lloyd George je takoj odgovril: »Gospod, vsa čast vaši joolitični zvestobi. A če ne bo hotel vrag kandidirati, morebiti le boste meni naklonili vaš glas?« Ta odgovor mu je prinesel zmago. Afrika — zibelj človeštva. Znameniti afriški raziskovalec Leon Frobenius jvripravlja svojo »zad-njo« ekspedicijo na ekvator. (Frobenius je star že 60 let.) Nemška zemljepisna družba mu je dala v ta namen deset posebnih avtomobilov. S temi vozili namerava Frobenius prejx>tovati srednjo Saharo in ekvatorski del vzhodne Afrike. Trenutno proučuje Frobenius predzgodovinsko izobrazbo Norveške, Švedske, Abesinije, Južne Afrike in Palestine. Po vseh teli deželah ima svoje sotrudnike. Po dosedanjih uspehih raziskovanj je Frobenius prepričan, da pravir vsega napredka in zibelj "človeštva ni bila Azija, marveč Afrika. Težko gre po stopnicah, pa vendar gre. U 26 Pustolovščine nemške podmornice v svetovni vojni V Carigradu se je združilo večje število Kavkazijcev v tako zvano »legijo Georgijcev«, ki so se ponudili, da bi se borili proti Rusom. Nekaj teh mož naj bi ja/ prepeljal na Kavkaz. Georgijci so imeli nalog, po Kavkazu razstreljevati mostove, zažigati petrolejske vrelce in jjovzročati kakršnokoli škodo. Georgijce smo takoj sprejeli v podmornico in tedaj sem zagledal med njimi kavalirja iz kavarne, ki je bil vodja te skupine. Predstavil sc mi je kot georgijski knez; govoril je gladko nemški, angleški in francoski in sploh je bil videti svetsKo naobražen mož. S seboj je imel štiri ‘može. Vsak izmed njih je imel nahrbtnik s seboj V teh nahrbtnikih so imeli ročne granate, razstreljevalne jiatrone in podobni vojni materija!. Vrhu tega so bili vsi do zob oboroženi. Dvignili smo sidru in bili veseli, da nam je po lenih dneh spet zapihal sveži morski veter, okrog ušes. Zunaj na morju je bilo sijajno. Našo podmornico so na v s e,j vožnji spremljali delfini. Celi tropi delfinov so nas obkrožali in se prekupieali po vodi, kot bi šlo za stavo. Knez, s katerim sem sc razgovurjal o njegovih namerah na Kavkazu, me je vprašal, če bi mi smel pokazuti spretnost svojih, mož v streljanju. ja/, sem bil zelo radoveden, saj je znano, da so Georgijci najboljši strelci na svetu. Streljali so z repetirkami na delfine. Streljati na delfine pa ni lahko, kajti delfin pokaže komaj za dve sekundi svoj črni hrbet iz vode, potem pa bliskovito spet izgine. Georgijci so izvrstno streljali. Mnogo delfinov so pogodili. Zdaj sem jim hotel nekoliko ponagajati. Zprašal sem kneza, če bi mu smel zuaj jaz po- kazati. kako znajo streljati nemški pomorščaki. Nekoliko začudeno me je pogledal Kajti ni si mogel misliti, da bi bili mornarji dobri strelci s samokresi. Ker pa je bil vljuden mož. je rad in z navdušenjem jrrivoli! v to. Pomignil sem prvemu mornarju, ju jc stal v bližini. Bilo je videti, kot da bi bil nepre-računano poklical kar |>rvega moža iz posadke, ki je stal slučajno lam. Toda ju/, sem dobro vedel, koga sem poklical. Ta mož je bil po poklicu strelec iz cirkusa in varieteja ter je pogodil s samokresom vse, kar si ho(el. Tega seveda knezu nisem povedal, temveč senr svojemu možu kar slučajno pomignil, naj stopi na most; kneza sem jrrosil, naj mi da svoj samokres in podčastnika sem vprašal, če bi si upal s tem samokresom streljati na delfina. Morebiti bi pa jmskusil, gospod kapitan.« »Prosim,« sem rekel in mu dal samokres. Pomeril je in ustrelil. A prvi strel je zgrešil. Pogledal je samokres in rekel : »Oprostite, ta-le samokres strelja na to razdaljo nekoliko previsoko.« Georgijec se je smehljal. Zdaj se je jorijoodila mimo nova tropa delfinov. Hitreje, kot bi mogel misliti, je ustrelil podčastnik devetkrat zajx>redoma in dva delfina sta zakrvavela in se zavozi postrani ulegla po vodi. S podmornico ili proti njima in ju s svojimi ostvami smo do- končno pobili, nato pa jx>tegnili na krov, da bi nam naš kuhar pripravil za kosilo dobro jiečenko. Knez se je čudil in rekel:’ »A to je bil seveda Ie slučaj.« Vrnil sem knezu njegov samokres in ukazal 'rinesti krožnik iz obednice. Vrgel sem krožnik višku. Knez je ustrelil — penk — a ni zadel. Takoj nato — ko je bil krožnik še v zraku — je ustrelil moj podčastnik s svojim samokresom in krožnik se je razletel. Georgijec se ni mogel dovolj načuditi. »Popiolnoma sem zmešan,« je rekel »Izgubili srno. Doslej sem vedno mislil, da ga ni na svetu, ki bi znal bolje streljati od Georgijcev.« E Pomignil sem mornarju ,da lahko odide in braneč se sprejel knezov poklon, češ: saj vendar ne more nič škodovati, če se raznese po svetu novica, da zna vsak nemški podčastnik bolje streljati kot kak Georgijec. A za svojo bahavost smo jo prav kmalu jx>-šteno izkupili. Vožnja |x> črnem morju je bila čudovita. Zrak je tu tako čist, kot ga nisem videl še nikjer na svetu. Kmalu smo zagledali obrise Kavkaškega gorovja. na obzorju in nekoliko za tem obrise nekega velikega ' sarrfcstana, ki je vztajal izza obzorja. Kljub veliki oddaljenosti sem lahko vsako okno v njem razločil. Sjx»četka smo mislili, da stoji samostan ob morju, a čim bolj smo se ntu bližali, tem bolj se je višal in končno smo spoznali, da stoji visoko v gorah. Šele ob svitu naslednjega jutra smo dosegli obalo, in sicer v bližini mesta Poti. Ob obali smo zagledali tri parnike. Bili so videti tovorni parniki za olje. Da bi bili oboroženi, ni bilo videti in že smo se veselili, da se jih bomo mirno lotili. Poročnik Hellen je že sanjal o kaviarju, ki ga bomo našli na parnikih. Ruski parniki so navadno vozili blizu obale, da bi se mogli v primeru napada od strani podmornic hitro zateči k obrežju. To je bilo zelo koristno, kajti ob obrežju je bilo piodmornicam težko potopiti parnik. ^ Da bi jim torej preprečili to možnost, smo z vso brzino zavozili med nje in obalo. Tu smo mimo počakali, da so se približali. Jutranji mrak še ni izginil in zato sem bil prepričan, da nas ne bodo opazili s parnika, zlasti še, ker smo imeli sive gore za hrbtom. Ko smo bili še kakih tisoč metrov narazen, sem hotel pričeti s streljanjem. Toda nisem še dal povelja, ko so se vsi trije parniki nenadoma okrenili proti nam in začeli divje streljati. Vsi trije piarniki so imeli na sprednjem delu po en top in s temi so streljali brezhibno. Ena od granat je priletela tik mimo nas, kefmaj pol metra nad našo podmornico. Mesto povelja »Streljaj!« sem zaklical: »Hitro pod vodo!« Moji možje so skočili skozi vse odprtine v podmornico in v hipu je bila jjodmornica zaprta in se je začela potapljati. Mislim, da se nismo še nikoli tako hitro jaotopili. Bil je pravi čudež, da nas niso zadeji — imeli smo srečo! V razdalji štirih tisoč metrov se je podmornica sp>et dvignila. Moji mornarji so v največji naglici pripravili topa za strel; da bi streljali s torpedom, na to sedaj nismo mogli misliti. Toda še preden so se moji možje pripravili, so Rusi že spiet pričeli streljati, in sicer z večjim kalibrom kot prej. Zdai se streljali s krovnimi topovi. Vragi so imeli tudi zadaj na krovu postavljene 1ojx>ve in to celo več kot smo spiočetka mislili. Zato so bile njihove jx>-sadke tako pioguinne. Bil sem tako jezen, da bi najraje sam sebi pri-solil zaušnico. Ce bi bil takoj spočetka začel napadati p>od vodo, bi mi bil vsaj en pranik padel v roke. Toda jaz sem Ruse preveč px>dcenjeval in ker je Heller toliko govoril o kavijarju, nisem hotel, da bi se ladja s kavijarjem vred [»otopila v morje. Zdaj pa ne bom imelniti parnika niti kavijarja in vrhu vsega smo se še osramotili pred knezom, kateremu bi bil tako rad pokazal, da nismo nepre-kosljivi mojstri le v streljanju s samokresi, temveč tudi s toptovi. Na večer smo prepeljali Georgijce na obalo, šli so temni usodi nasproti. Ce jih ujamejo, jih bodo piostreliil kot izdajalce in špijone. Georgijcem je bilo tesno pri srcu, ko so nas zapuščali. Eden izmed njih se je celo obotavljaj ali bi stopil v čoln, ki naj bi jih prep>eljal na suho, ali ne. Toda knez je piotegnil svoj samokres in pričel obdelovati moža s takimi izrazi in kletvami, da kaj j piodobnega še nisem slišal. Grozil mu je, da ga na mestu ustreli, če se bo še količkaj obotavljal. To je jx>niagalo. Mož se je opiogumil in šel z drugimi vred na suho. Knez mi je bil prejšnji dan odkril svoje srce. Izročil mi je pismo za njegovo ljubico v Carigradu. Bil je na skrivaj zaročen s hčerko nekega turškega paše. Šaljivi spre Nekdanji visoki uradnik nemškega zunanjega j presenečenje je ugotovil, da je spremljal Weissen-ministrstva pripoveduje zabavno zgodbo o skriv- berg voz, s katerim je pred meseci piotovala ruska nostnem Wernerju Weissenbergu, ki je bil že ne- carica-mati. Viljem II. jo je kljub zasebnemu zna-koliko let pred vojno jiredlagan za visoko rusko I čaju potovanja v dansko domovino jiozdravil na odlikovanje. Uprava ruskih redov je po predpisih ; mali predmestni postaji, carici poklonil šojsek or-zahlevala osebne jjodatke, a v Berlinu ni poznal hidej in se s svojim spremstvom podpisal v njeni nihče nobenega moža tega imena. Nemške oblasti so spiominski knjigi. Sprevodnik je slučajno našel to Obzirnost švicarskih policajev Policija v nekem švicarskem mestu je znana zlasti po tem, da skoro nikdar ne zaloti kakega zločinca, kaj šele, da bi ga spravila na varno za zamrežena okna. V preteklem letu je n. pr. ostalo v tem kraju U umorov nepojasnjenih. Tudi pokvarjenih ppedmetov lastniki ne dobe zlepia nazaj. Ce pa pomislimo, kako diskretni in previdni so ti j»o-licaji, potem nam je takoj jasno, zakaj nimajo ni-kakih uspehov. Zanimiv je vsekakor tale primer: Zaradi le prevelikega in prepogostega kaljenja nočnega miru se je neka ženska, ki ni mogla spati, naslonila previdno k oknu, gledala med zavesami na ulico in skušala uganiti, kaj pomeni takšen hrup ob taki pozni uri. V nasproti stoječi hiši se je pravkar odpravljala vsa družina nekega meščana ha počitnice v neko jx>deželsko mesto. Sempatja je sumljivo šinila tudi svetloba na mračno ulico, ki se je jaa mestnim čuvajem zdela malo preveč sumljiva. Zato so opozorili na to policijo. Ko je ta prispela z največjo vnemo na kraj dogodka, ni mogla oplaziti nikake sumljive svetlobe, pa tudi hrup je popolnoma ponehal. Zadovoljni, da se ni zgodilo nič hudega, so stražniki zopet odšli. Končno se je pa le nekomu od njih posvetilo v glavi, da bi se bil kljub temu, da je sedaj vse mirno in da ni one luči, utegnil priplaziti v tisto stanovanje kak nepridiprav in se tam jiotuhniti, dokler ne bi nastopil ugoden trenutek, da bi |0-grabil, kar je nameraval in zbežal v gluho noč. Res so jo odrinili kar štirje krepki stražniki zojot tja in so po jjrstih vstopili v hišo. Dama, ki je pirisluškovala iz sosedne hiše pri oknu, je mogla razločiti, kako je neki stražnik dejal: »Saj to je vendar sani gospod ravnatelj! Njegovi čevlji stoje tu jvred vrati in iz sobe se sliši, kako sladko smrči!« S to ugotovitvijo so bili očividno stražniki zelo zadovoljni in so brez nadaljnjega opustili vsako raziskavanje. Kadar se bo družina vrnila s jiočitnic, bo morda postalo jasno, kdo je pustil pred vrati čevlje in kdo tudi zna tako karakteristično smrčati. Zena, ki uradno ponareja predsednikove podpise. Mrs. Wilson ima nalogo, da piodpisuje Roosevelta na manj pomembnih listinah. Sam bi tega dela ne zmogel »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 in 2996. Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.