Poštnina plačana v gotovini. 74. V Ljubljani, dne 6. avgusta 1925. Letnik VII. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST ljubljanske in mariborske oblasti. Vsebina.: Iz .Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca.. Izpremembe v osebju. 238. Uredba o postavljanju sodnopisarniških uradnikov v °bm°čiu višjih deželnih sodišč v Ljubljani in Splitu. 239. Naredba, izdana zaradi izvajanja zakona o obči upravi za resort šumarstva. 240. Pravila o opravljanju državnega strokovnega izpita v stroki kontrole mer in dragih kovin. 241. Razveljavitev odločbe o krošnjarjenju v obmejnih srezih. 242. Pravilnik o prodajanju špirita, denaturiranega z občim sredstvom. 243. Izpremembe in dopolnitve v pravilniku za izvrševanje odredb o državni trošarini. 244. Odločba o kvalifikaciji mojstrov v delavnicah pri kaznilnicah in podobnih zavodih. 245. Razpis o uporabljanju minimalne tarife na blago, ki izvira iz svobodnega mesta Gdanskega. 246. Naredba o pobiranju občinskih doklad v trojanski občini v (celjskem srezu). 247. Naredba o pobiranju okrajnih doklad v območju onih okrajnih zastopov bivše vojvodine Štajerske, ki pripadajo mariborski oblasti. Razglasi osrednje vlade. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje. Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave. Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“. Številka 169 z dne 28. julija 1(>25.: Objave generalne direkcije posrednjih davkov z dne 9. aprila, 20. in 22. maja 1925.: Plačevanja takse iz tar. post. 1. taksne tarife so oproščeni za vse vloge in prošnje, ki jih pošiljajo državnim obla-stvom. razen v civilnih pravdah: 1. «Zajednica hrvatsko-slavonska vatrogasni!) društava» v Zagrebu; 2. ) «Društvo ,Srpska majka* za pomaganje sirot-nih porodilja i odojčadi» v Beogradu; 3. ) «Uprava Amerikanskog vaspitnog doma za srpsku ratnu siročad» v Vranju. Številka 170 z dne 29. julija 1925.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 27. junija 1925.: Postavljena sta za okrajna sodnika v 6. skupini I. kategorije sodnika in sodna predstojnika v isti skupini iste kategorije dr. Janko K o š a n v Ormožu in Mijo Č e r n o š v Tržiču. Ukazi Njegovega Veličanstva kralja z dne 7. junija 1925.: Pomaknjeni so: z dnem 22. decembra 1924. v 4. skupino I. kategorije dr. Pavel Skati e r n e, svetnik višjega deželnega sodišča v Ljubljani; z dnem 16. februarja 1925. v 3. skupino L kategorije Fran Peterlin, svetnik višjega deželnega sodišča v Ljubljani; z dnem 8. maja 1925. v 4. skupino I. kategorije Josip Janša, deželno-sodni svetnik v Ljubljani; z dnem 3. maja 1925. v 5. skupino I. kategorije Alojzij Hočevar, okrajni sodnik pri okrožnem sodišču v Novem mestu; z dnem 5. maja 1925. v 5. skupino I. kategorije Julij Kuder, okrajni sodnik in predstojnik okrajnega sodišča v Marenbergu; z dnem 29. oktobra 1923. v 4. skupino I. kategorije dr. Fran Kalan, deželno-sodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Velikih I^aščah; z dnem 19. marca 1925. v 5. skupino L kategorije dr. Ivan Močnik, okrajni sodnik in predstojnik okrajnega sodišča v Višnji gori; z dnem 21. aprila 1925. v 6. skupino I. kategorije dr. Friderik Fabiani, okrajni sodnik in predstojnik okrajnega sodišča v Črnomlju; z dnem 17. decembra 1923. v 6. skupino I. kategorije dr. Tomo Turate, okrajni sodnik in predstojnik okrajnega sodišča v Gornji Radgoni; z dnem 11. decembra 1923. v 6. skupino I. kategorije dr. Fran T a v ž e 1 j, sodnik okrajnega sodišča pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. (Glede zadnjih dveh se razveljavlja ukaz z dne 9. novembra 1924., št. 74.868.) Objava ministrstva za notranje posle z dne 13. junija 1925.: List «Der Tag» (Dunaj) je v naši državi zopet dovoljen, ker je izpremenil pisavo ter ne piše več zoper njene interese. Objava ministrstva za notranje posle z dne 13. junija 1925.: Knjiga: «M. Geisbert - A. Geisbert: Geographie für höhere Lehranstalten. Dritter Teil, Verlag Oldenburg» je v naši državi prepovedana, ker ima nekatere netočno opise. Številka 171 z dne 30. julija 1925.: Objava ministrstva za notranjo posle z dne 21. julija 1925.: Brošuri: 1.) «Kaiser Karls Sühnetod von Pater Norbert Geggerle O. D.» in 2.) «Die kaiserliche Familie in Leqieto — Reiseerinnerungen eines Österreichers von H. L.» sta v naši državi prepovedani, ker škodujeta njenim interesom. Objava generalne direkcije katastra pri ministrstvu za finance z dne 20. julija 1925.: Ekspozitura katastrskega urada Murske Sobote v Dolnji Lendavi je ukinjena; njene posle mora takoj prevzeti katastrski urad v Murski Soboti. Odločba ministra za finance z dne 25. julija 1925.: Oddelek glavne carinarnice II. vrste na Otoku je ukinjen; namesto njega se otvori dne 1. avgusta 1925. oddelek iste carinarnice v Starem trgu. Številka 172 z dne 31. julija 1925.: Uka« Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. junija 1925.: Pri glavni carinarnici II. vrste v Murski Soboti je postavljen po službeni potrebi za upravnika v 2. skupini II. kategorije Milan J ovanovič, revizor v isti skupini isto kategorije pri carinarnici v Čakovcu. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. junija 1925.: V stanje pokoja je postavljen na lastno prošnjo finančni svetnik v 6. skupini I. kategorije dr. Alojzij R a n t v Ljubljani. Izpremembe v osebic. Z odlokom gospoda ministra za narodno zdravje sta postavljena za sekundarna zdravnika: dr. Mihael Kamin na internem oddelku splošne bolnice v Ljubljani in dr. Drago Hočevar na kirurškem oddelku javne bolnice v Celju. Dr. Katičić s. r. Uredbe osrednje vlade. 238. Uredba ministrskega sveta o postavljanju sodnopisarniških uradnikov v območju višjih deželnih sodišč v Ljubljani in Splitu.* Ministrski svet kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dovoljuje na podstavi pooblastitve, ob- * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 31. julija 1925., št. 172. (XXXV. — 1925.) sežene v členu 245. uradniškega zakona, sodnopisar-niškim kandidatom (zvaničnikom) v območu višjih deželnih sodišč v Ljubljani in Splitu prestop v III. uradniško kategorijo, in sicer: 1. ) onim kandidatom, ki opravijo posebni teoretični izpit, kateri bi se predpisal za to k’ategorijo in s katerim bi kandidat dokazal, da razpolaga z občim znanjem, ki ga mora imeti uradnik te kategorije; 2. ) onim kandidatom, ki imajo v svoji kategoriji najmanj 15 let službe, katera se jim šteje za napredovanje, pa jim pristojni minister na povoljno mnenje strokovnega sveta v službenem interesu dovoli prestop v novo stroko, če opravijo državni strokovni izpit iz te stroke. V Beogradu, dne 11. julija 1925.; št. 38.539. Namestnik ministra pravde, minister za šume in rudnike: dr. Gregor Žerjav s. r. Predsednik ministrskega sveta: Nik. P. Pašić s. r. (Podpisi ostalih ministrov.) 239. Naredba ministra za šume in rudnike» izdana zaradi izvajanja zakona o obči upravi za resort šumarstva. (Razmerje šumarskih strokovnih referentov proti velikemu županu ali sreskemu poglavarju.)* Člen 1. Dokler so posli obče uprave po predpisu člena 1. zakona o obči upravi z dne 26. aprila 1922. («Službene Novine» št. 92 z dne 28. aprila 1922.**), in sicer posli iz sedanje pristojnosti ministrov za notranje posle, za prosveto, za agrarno reformo, za poljedelstvo in vode, za gradbe, za trgovino in industrijo, za narodno zdravje, za socialno politiko, za vere in za šume in rudnike, kolikor se ne nanašajo na upravo državnih domen in na upravo imovinskih občin v Hrvatski in Slavoniji, razdeljeni v najvišji (3.) instanci na naštete resorte, so. koncentrirani ti posli v drugi (2.) instanci za oblasti in v najnižji (1.) instanci za sreze pri velikem županu ali pri sreskem poglavarju. Člen 2. Kolikor izvršuje veliki župan ali sreski poglavar posle iz pristojnosti resorta šumarstva, t. j. kolikor * «Službeno Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 13. julija 1925., št. 156. (XXXI. — 1925.) ** Uradni list z dne 15. maja 1922., št. 135/49. nadzira nedržavne gozde z dodeljenimi gumarskimi referenti in z vsem ostalim strokovnim in pomožnim osebjem, prejema naredbe in navodila neposredno od ministra za šume in rudnike; temu je neposredno odgovoren, podrejen je njegovemu nadzorstvu ter mu poroča neposredno o vseh predmetih njegovega resorta. Člen 3. Vsi akti oblastva (imperija), akti zapovedi in prepovedi, vse odločbe z močjo razsodbe in vsi upravni akti po zakonu o državnem svetu in upravnih sodiščih, torej vsi akti obče uprave v šumarski stroki v oblasti, t. j. vsi akti, ki jih provzroča državno nadzorstvo nad nedržavnimi gozdi, so akti velikih županov, v srezu pa sreskega poglavarja. Veliki župani ali sreski poglavarji izdajajo in podpisujejo potemtakem vse te akte proti drugim oblastvom ali proti privatnim osebam. Koliko se sme prenašati ta pravica na«druge ali koliko je sicer odstopkov od tega načela, odreja člen 5. Člen 4. Šumarski referenti velikega župana in sreskega poglavarja, tudi če je ustanovljen pri oblastni ali sreski upravi celoten oddelek za šumarsko grano obče uprave z dotičnim referentom na čelu, niso posebni samostalni uradi, ampak samo deli enotnega aparata obče uprave v oblasti ali v srezu ter poslujejo po navodilih ministrstva za šume in rudnike, ki jim prihajajo po velikem županu ali sre-skem poglavarju. Akti iz gumarskega resorta se morajo pošiljati zmerom neposredno velikemu županu, ne pa gumarskemu oddelku oblastne uprave ali celo poedinim šumarskim referentom. Prav to velja za akte oblastne uprave iz šumarske stroke, poslane sreskernu poglavarju. Obratno pa se morajo vsi akti in referati sreskega poglavarja iz šumarske stroke pošiljati neposredno velikemu županu, ne pa poedinemu oddelku ali gumarskemu referentu oblastne uprave. Akti in referati oblastne uprave iz šumarske stroke za centralno upravo se morajo pošiljati izključno ministru za šume in rudnike. Člen 5. Iz načela, izraženega v členih 1. in 3. te naredbe o koncentraciji obče uprave v rokah velikega župana ali sreskega poglavarja ne izvira izključna odgovornost teh funkcionarjev ali popolna zavisnost in neodgovornost šumarskih referentov. Šumarski referenti so v oddajanju strokovnih mnenj in v tehničnem poslovanju samostalni (člen 3. zakona o obči upravi). Da je ta samostalnost in potemtakem tudi odgovornost gumarskega referenta vedno v skladu z zgoraj naglašenim načelom, mora veliki župan ali sreski poglavar na eni in referent na drugi strani ob izvrševanju poslov vedno gledati na to, da vlada m l njima čim večja harmonija in da se ne kvari enotnost administrativne akcije. Potemtakem^ a) Šefi oblastne ali sreske uprave ne smejo v stvareh, ki spadajo v področje šumarske stroke, ob izdajanju naredb, navodil in odločb prezirati strokovnih šumarskih referentov, nego morajo vsak predmet takoj poslati pristojnemu strokovnemu referentu, da izdela referat ali predlog. b) Šefi oblastne ali sreske uprave morajo respektirati strokovna mnenja svojih šumarskih referentov. Ce se jim zde v čem nejasna ali nepopolna, morajo zahtevati dopolnitev neposredno in na način, ki ne kvari dobrega medsebojnega službenega razmerja ali avtoritete in ugleda oblastva in uslužbencev. c) Šef oblastne ali sreske uprave ne sme odrejati strokovnemu gumarskemu referentu, na kakšno stališče naj se postavi v strokovnih šumarskih stvareh in v tehničnem poslovanju. č) Če si stališči nasprotujeta, bodisi da šef uprave kaj odredi, kar smatra strokovni šumarski referent po zakonu ali iz strokovnih razlogov, da se ne more ali ne sme izvršiti brez škode za obči interes, bodisi da šef uprave odreče izdajanje odločb, predlaganih ali zahtevanih po strokovnem šumarskem referentu, in če smatra strokovni referent dotične ukrepe za absolutno potrebne zaradi zaščite občih interesov, pa se po ustnem pojasnilu ne doseže sporazumno stališče, bodisi da se zdi šefu uprave strokovno mnenje pogrešno, se morajo dotični akti z mnenjem obeh strank nemudoma predložiti višjemu oblastvu, t. j. sreski poglavar jih mora predložiti velikemu županu, veliki župan pa ministru za šume in rudnike s prošnjo za obvezno navodilo. Samo v pri- merih, ki jih označi šef uprave izrečno za nujne, se morajo tudi sporne odločbe takoj izvršiti, če šef uprave to pismeno odredi. Z navodilom, prejetim v takih primerih od višjega oblastva, se ne prejudicira eventualni odločbi dotičnoga oblastva t) istem predmetu, če bi se vložila pritožba pri tem oblastvu. Če bi šef upravnega oblastva odlagal odpoši-Ijatov aktov k višjemu oblastvu ali izvršitev prejetih navodil, ima šumarski referent pravico, o tem z izvestjem neposredno poročati višjemu oblastvu, t. j. velikemu županu, ali pa, če se je zgodilo to pri oblastni upravi, resortnemu ministru za šume in rudnike. č) Strokovnim šumarskim referentom ne sme' veliki župan ali sreski poglavar pošiljati v delo predmetov, ki ne spadajo v njegovo stroko. Z izrečno dovolitvijo ministra za šume in rudnike sc smejo prenesti na šumarske referente tudi posli drugega resorta. d) Strokovni šumarski referent sme izdajati strankam. neposrednje naredbe na licu mesta samo, če gre za odvrnitev preteče nevarnosti; vendar pa mora to takoj naznaniti šefu upravnega o"b-lastva. Če bi se ta ne strinjal z referentovo naredbo, je treba postopati kakor v primeru pod č). e) Strokovni šumarski referenti so starejšine osebja svoje stroke in svojega direktno podrejenega osebja, ki prejema navodila in naredbe neposredno od njih, zlasti tudi osebja šumarskih nadzorstvenih postaj. člen ß. Šef oblastne ali sreske uprave sme pooblastiti poedinega gumarskega referenta bodisi generalno, bodisi za posle izvestne vrste, da v njegovem imenu podpisuje polnoveljavne akte iz šumarske upravne grane. To pooblastilo mora biti pismeno in pooblaščeni referent podpisuje dotične akte: «Po naredbi velikega župana» ali: «Po naredbi sreskega poglavarja». Drugače smejo šumarski referenti na zunaj podpisovati samo interimne akte, t. j. akte, s katerimi se ne izdaja končna odločba, nego se samo pripravlja, kakor n. pr. zahtevanje spisov, zgolj strokovna navodila, zbiranje podatkov itd. V takih primerih podpisuje strokovni šumarski referent; «Za velikega župana» ali: «Za sreskega poglavarja». V tehničnem poslovanju, v katerem so šumarski referenti po členu 3. zakona o obči upravi samostalni in ki obseza v glavnem vzdrževanje gozdnih drevesnic, pogozdovanje sečišč, goličav in krševin in izvajanje melioracij, nadzorstvo nad gozdnimi in planinskimi pašniki, pregledovanje in nadziranje gospodarstva v nedržavnih gozdih, izvajanje strokovnih poizkusov, dalje voditev uprave vzornih gozdov, kulture gozdnih drevesnic, in v poslih eventualno I poverjene uprave državnih ali nedržavnih gozdov itd., rabi šumarski referent naziv «oblastni» ali ! «sreski šumarski nadzornik v............». Vse dodeljene ali prejete spise morajo vpisovati šumarski referenti v poseben zapisnik zaradi evidence in kontrole poslovanja. j Člen 7. Strokovnemu gumarskemu referentu ene oblasti ali sreske uprave sme poveriti resortni minister posle njegove stroke tudi iz več oblasti ali več srezov. V tem primeru se mora odrediti na sedežu one oblastne ali sreske uprave, pri kateri opravlja šumarske strokovne posle referent iz druge oblasti ali drugega sreza, za vse predmete šumarske stroke izmed pravnikov referentov «koreferent», ki ocenja dospele akte šumarske stroke ter odreja vse, česar je treba, t. j. jih v normalnih primerih po najkrajši poti pošilja pristojnemu gumarskemu referentu na sedežu sosednjega sreza ali pa v izredno nujnih primerih izposluje potrebne odredbe od svojega sreskega poglavarja. Člen 8. Osebje gozdno-nadzorstvenih postaj, kjer so te ustanovljene, je direktno podrejeno sreskernu šumarskomu referentu. Če jc ustanovljena gozdno-nadzorstvena postaja v območju sreza, ki nima na svojem sedežu sreskega gumarskega referenta, mora dotično sresko oblastvo uporabljati osebje gozdno-nadzorstvene postaje za izvide in informacije o gozdno-policijskih predmetih. Vendar pa sreski poglavar ne sme izdajati odločb o predmetih šumarstva na podstavi poročil osebja gozdno-nadzorstvenih postaj, nego samo na podstavi referata — ali predloga — pristojnega sreskega gumarskega referenta. Člen 9. Minister za šume in rudnike izda za izvrševanje službe v šumarski stroki pri oblastni in sreski upravi pravilnik, po potrebi pa tudi poslovnik, ki bo obvezen tako za velikega župana ali sreskega poglavarja kakor tudi za strokovne šumarske referente in njim podrejeno osebje. V Beogradu, meseca junija 1925. Minister za šume in rudnike: dr. G. Žerjav s. r. 240. Na podstavi člena 54. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in v zvezi s členom 2. pravil, izdanih pod št. 4394/11. z dne 24. aprila t. 1.* o opravljanju državnega strokovnega izpita uradnikov ministrstva za trgovino in industrijo, predpisujem ta-le Pravila o opravljanju državnega strokovnega izpita v stroki kontrole mer iü dragih kovin.** Člen 1. Uradniki kontrole mer in dragih kovin smejo prestopiti iz pripravljalne skupine v pomožno skupino samo, če opravijo državni strokovni izpit, predpisan s temi pravili. Člen 2. Državni strokovni izpiti o kontroliranju meril in preizkušanju dragih kovin so ti-le : 1. ) izpit za kemijske inženjerje in kemike in za. strojne inženjerje; 2. ) izpit za kontrolorje mer; 3. ) izpit za žigosače kovin; in 4. ) izpit za žigosače sodov. Člen 3. Strokovni izpiti, našteti v členu 2., so praktični izpiti, pri katerili naj kandidat dokaže, da si je pridobil toliko znanja, kolikor ga jo treba za izvrševanje službe v njegovi stroki. Člen 4. Izpiti za kemijske inženjerje in kemike in za strojne inženjerje so -sestavljeni iz dveh delov: iz občega in iz posebnega. A. Obči del obseza pozitivno zakonodajo, in sicer; 1. ) ustavo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, zakon o obči upravi, zakon o oblastni in sreski samoupravi, uredbo o razdelitvi države na oblasti in uredbo o organizaciji ministrstva za trgovino n industrijo; 2. ) zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih, zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. zakon o glavni kontroli in zakon o državnem računovodstvu; 3. ) zakon o taksah in pravilnik za njega izvrševanje glede na uporabljanje v resortu ministrstva za trgovino in industrijo; . 4. ) zakon o merah, zakon o kontroliranju čistino zlata in srebra in zakon o občinski morini, z vsemi naredbami, pravilniki in predpisi, mednarodno metrsko konvencijo, organizacijo kontrolne službe zamere in drage kovine. B. Posebni del obseza te-le predmete: t. Za kemijske inženjerje in kemike: a) obče znanje iz metalurgije, elektrometalurgije in analitične — kvalitativne in kvantitativne — kemije glede na pridobivanje, predelovanje in preizkušanje dragih kovin; b) poznavanje izdelkov iz dragih kovin; c) osnove praktične metrologije; areometrijo; č) postopanje pri preizkušanju in žigosanju dragih kovin in pri pregledovanju in žigosanju mer in merilnih priprav; d) uporabljanje in poznavanje priprav in pomoč-kov za preizkušanje dragih kdvin in za pregledovanje mer in merilnih priprav. * Uradni list z dne 23. maja 1925., št. 162/46. ** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata 1 Slovenaca» z dno 13. julija 1925., št. 156. (XXXI. — 1925.) 2. Za strojne inženjerje: a) Obče znanje • iz računa verjetnosti in računa izenačevanja glede na uporabljanje v metrologiji; iz praktične metrologije in areometrije; iz teorije električnih merilnih priprav in toko-merov; b) tehnične lastnosti (kemijske in fizikalne) dragih kovin in njih zlitin, kovin in zlitin za izdelovanje meril; c) poznavanje izdelkov iz dragih kovin; č) postopanje pri pregledovanju in žigosanju mer in merilnih priprav in pri preizkušanju in žigosanju dragih kovin; in d) uporabljanje in poznavanje priprav in pomočkov za pregledovanje mer in merilnih priprav in za preizkušanje dragih kovin. Člen 5. Predmeti izpita za kontrolorje mer so: 1. ) najvažnejše odredbe ustave kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, zakona o obči upravi, zakona o oblastni in sreski samoupravi, uredbe o razdelitvi države na oblasti in uredbe o organizaciji ministrstva za trgovino in industrijo; 2. ) zakon o državnem računovodstvu in zakon o glavni kontroli, zakon o taksah in pravilnik za njega izvrševanje, glede na uporabljanje pri kontrolah mer in dragih kovin; 3. ) zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih r'službencih; 4. ) zakon o merah, zakon o kontroliranju čistine zlata in srebra in zakon o občinski merini, z vsemi naredbami, pravilniki in predpisi, mednarodna metrska konvencija, organizacija kontrolne službe za mere in drage kovine; 5. ) glede na specialno uporabljanje meril in dragih kovin poznavanje: a) mehanike, fizike in kemije; b) praktične metrologije in metalurgije; c) tokomerov in njih preizkušanje; 6. ) poznavanje izdelkov iz dragih kovin; 7. ) postopanje pri pregledovanju in žigosanju mer in merilnih priprav in pri preizkušanju in žigosanju dragih kovin; 8. ) uporabljanje in poznavanje priprav in pomočkov za pregledovanje mer in merilnih priprav in za preizkušanje dragih kovin. Člen 6. / * Predmeti izpita za žigosače kovin so: 1. ) obče odredbe o organizaciji državne uprave (specialno organizacija kontrolne službe za mere in drage kovine), najvažnejše odredbe zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in zakona o kontroliranju čistine zlata in srebra, s pravilniki in predpisi; 2. ) obči pojmi o poznavanju in preizkušanju zlitin iz dragih kovin, poznavanje izdelkov iz dragih kovin, poznavanje, uporabljanje in upravljanje priprav in pomočkov za drage kovine, postopanje pri žigosanju. Člen 7. Predmeti izpita za žigosače sodov so: 1. ) obče odredbe o organizaciji državne uprave (specialno organizacija kontrolne službe za mere in drage kovine), najvažnejše odredbe zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, poznavanje zakona o merah in pravilnika vobče, zlasti pa glede na odredbe o žigosanju sodov; 2. ) osnovni pojmi iz računstva, geometrije in fizike glede na uporabljanje pri preizkušanju in žigosanju sodov, poznavanje merskega sistema, nadalje priprav in pomočkov kakor tudi postopanja pri žigosanju sodov. člen 8. Izpit za kemijske inženjerje in kemike in za strojne inženjerje in za kontrole mer (I. in H. kategorija) je pismen in usten. Kandidat sme opravljati ustni izpit samo, če je opravil pismenega. Člen 9. Pismeni izpit obseza rešitev kombiniranih računskih geometričnih, fizikalnih in kemijskih nalog in izdelavo administrativnih nalog iz snovi, odrejene za izpit s tem pravilnikom; Nalogo odredi predsednik izpraševalne komisije sporazumno s člani komisije. Pismeni izpit je tajen in traja največ zdržema štiri ure. Kandidati smejo rabiti knjige, ki jih določi komisija. Pismeni izpit nadzira član komisije. Ustni izpit je javen. člen 10. Žigosači kovin in žigosači sodov opravljajo samo ustni izpit. člen 11. Pravico, opravljati izpit, pridobi vsak kandidat-pripravnik, ko dovrši drugo leto državne službe; prvič pa ga mora opravljati najkesneje do konca tretjega leta. Kandidatu, ki sc zaradi bolezni ali iz neodložnih razlogov ne more prijaviti v tem roku in opravljati izpita, se ta čas ne šteje v rok. Člen 12. Kandidat-pripravnik sme opravljati državni strokovni izpit največ trikrat. Če izpit ponavlja, ga mora opravljati v celoti. Člen 13. Če kandidat-pripravnik ne opravi pismenega izpita, se ne pripusti k ustnemu izpitu in se smatra, da izpita prvič ni opravil. Člen 14. Kandidat-pripravnik, ki pri pismenem ali ustnem izpitu prvič ali drugič pade ali od izpita odstopi, sme ponoviti izpit čez šest mesecev, tako da ga sme opravljati poslednjič najkesneje do konca četrtega leta svoje državne službe. Če tudi takrat ne opravi izpita ali odstopi od njega, se odpusti od službe v resortu ministrstva za trgovino in industrijo. Člen 15. Kandidat-pripravnik, ki vstopi v službo kontrole mer in dragih kovin iz druge stroke, mora prebiti v novi stroki najmanj šest mesecev, da si pridobi ob ostalih pogojih pravico; opravljati izpit. Člen 16. Izpiti se opravljajo v ministrstvu za trgovino in industrijo pred komisijo, ki jo odredi minister za trgovino in industrijo. Kandidati nimajo v času, ko opravljajo izpit, pravice ne do potnih stroškov ne do dnevnic. Člen 17. Člane komisije in zapisnikarja postavlja minister z odlokom za dve leti. Njih imenovanje se objavlja v «Službenih Novinah». Postavitev se izvrši meseca januarja vsakega razdobja. Rok prvi komisiji teče do konca leta 1926. Člen 18. Izpraševalno komisijo sestavljajo: 1. ) Za kandidate iz točk 1.) in 2.) člena 2. teh pravil trije uradniki iz glavnih skupin I. kategorije v resortu ministrstva za trgovino in industrijo; 2. ) za žigosače kovin in žigosače sodov en uradnik iz glavne skupine I. kategorije v resortu ministrstva za trgovino in industrijo in dva kontrolorja mer. Z istim odlokom se postavi za isto razdobje tudi po en član namestnik v izpraševalni komisiji pod I. ) in 2,), prav tako pa tudi zapisnikar in njegov namestnik. Zapisnikar komisije pod 1.) mora biti stalen uradnik I. kategorije, kontrolorja mer in zapisnikar v komisijo pod 2.) pa morajo biti stalni uradniki II. kategorije. Člen 19. Izpraševalna komisija se sestane na poziv administrativnega oddelka ministrstva za trgovino in industrijo. Člen 20. Najvišji član komisije je njen predsednik. Predsednik vodi izpit. Zapisnikar ima dolžnost, voditi zapisnik komisije in izvrševati vse administrativne posle pri opravljanju izpitov. Člani komisije, ki so s kandidati v dokazanem sovraštvu ali v sorodstvu, ne smejo po členu 100. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih sodelovati kot izpraševatelji. Člen 21. Prošnjo za opravljanje izpita pošlje kandidat po svojem neposrednjem starejšim ministrstvu za trgovino in industrijo. V prošnji mora navesti kandidat podatke o letih državne službe in iz katere stroke mu je opravljati izpit. Na predlog starejšine, ki mora odposlati proš- njo najkesneje v 15 dneh, odloči ministrstvo (administrativni oddelek) o kandidatovi pravici, oprav ljati izpit. Člen. 22. O dnevu, odrejenem za opravljanje izpita, se obvesti kandidat po neposrednjem starejšim. Člen 23. O izpitu se vodi za vsakega kandidata poseben zapisnik v posebni knjigi, v katerega se vpiše poleg ostalih potrebnih podatkov tudi odločba komisije o tem, ali je kandidat izpit opravil ali ne. Zapisnik podpišejo predsednik, vsi člani in zapisnikar. Oceni o pokazanem izpitu kandidatovem sta: 1. ) opravil (položio), 2. ) ni opravil (nije položio). Člen 24. Uspeh izpita se kandidatu takoj priobči; potem pa pošlje predsednik komisije prepis zapisnika z ostalimi spisi vred ministru za trgovino in industrijo. Člen 25. Če je kandidat izpit opravil, se to vpiše z odločbo komisije v uslužbenski list in v personalno knjigo in o tem se obvesti neposredno starejšina, v čigar Tiradu se hrani drugi izvod kandidatovega uslužbenskega lista. Na kandidatovo zahtevo izda ministrstvo izpričevalo o uspehu izpita brez označbe, ali je izpit reden ali ponavljalen. Člen 26. Če si pridobe uradniki nižje kategorije šolsko kvalifikacijo, ki se zahteva za višjo kategorijo, naknadno, se ne smejo prevesti v višjo kategorijo, za katero so pridobili kvalifikacijo, dokler ne opravijo državnega strokovnega izpita, ki se zahteva po teh pravilih za dotično stroko višje kategorije. Člen 27. Za pripravo in za opravljanje se sme dovoliti pripravnikom — kandidatom I. in II. kategorije — enomesečen dopust. Člen 28. Predsedniku, članom komisije in zapisnikarju pripada od kandidatov honorar po 150 dinarjev. Honorar obremenja državni proračun. Člen 29. Veljavnost pravilnika št. 141/III. z dne 20. januarja 1921. o opravljanju strokovnega izpita za kontrolorje mer se ukinja. Člen 30. Kontrolorji mer-pripravniki, ki so do dne, ko se razglase ta pravila, opraviti izpit, predpisan s pravilnikom, omenjenim v prednjem členu, do državnega strokovnega izpita oproščeni. Člen 31. Ta pravila stopijo v veljavo, ko se razglase v «Službenih Novinah». V Beogradu, dne 3. julija 1925.; št. 6877/V. Minister za trgovino in industrijo: dr. P. Grisogono s. r. 241. Razveljavitev odločbe o krošnjarjenju v obmejnih srezih.* Po izkazani potrebi in na podstavi člena 8. uredbe o organizaciji ministrstva za trgovino in industrijo odrejam: 1. ) Razveljavlja se odločba o prepovedi kroš-njarjenja v obmejnih srezih z dne 25. junija 1925., št. 6628/IU., objavljena v prilogi XXXI. k št. 156/25 «Službenih Novin».** 2. ) Ta odločba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah». V Beogradu, dne 13. julija 1925.; št. 7234. Minister za trgovino in industrijo: dr. P. Grisogono s. r. * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 31. julija 1925., št. 172. (XXXV. — 1925.) ** Uradni list z dne 24. julija 1925., št. 223/69. 242. Na, podstavi § 100. zakonskega člena XX. iz leta 1899. (Hrvatska in Slavonija, Srem, Vojvodina, Srbija in Orna gora), § 101. zakona z dne 20. junija 1888. Slovenija in Dalmacija) in naredbe z dne 21. avgusta 1899.. št. 123.569/11 (Bosna in Hercegovina) predpisujem nastopni Pravilnik o prodajanju špirita» denaturiranega z občim sredstvom,* ki se glasi: Člen 1. Okrožna finančna uprava . Obrazec it. 1 Finančna direkcija 7..................... iz pravilnika o prodajanju denaturiranega špirita. Odobritev ........^..... finančne Oddelek finančne kontrole v...................... z dne.............192.., št..... Register št............ (s 3 vložnimi polami in 18 boletami) o prejema in oddaji špirita, denaturiranega z občim sredstvom. Gosp...................v..............., ul.............št. .. . V mesecu....................... 192... Od tek. št.........do tek. št......... 1. ) V promet se sme spravljati samo oni špirit, ki je denaturiran z občim sredstvom za denaturi-ranje. 2. ) Strogo je prepovedano, sredstvo za denaturi-ranje popolnoma ali deloma odstranjevati iz denaturiranega špirita ali pa denaturiranemu špiritu dodajati kakršnekoli stvari, ki paralizirajo okus in duh občega sredstva za denaturiranje, ter tako očiščeni špirit prodajati ali ponujati na prodaj. 3. ) Zlasti je kaznivo, če se uporablja pri izdelovanju alkoholnih pijač denaturirani špirit ter se take pijače najdejo, prodajajo ali kakorkoli odtujujejo. 4. ) Kdor ravna nasprotno, so kaznuje kot tihotapec po členu 34. zakona o državni trošarini. Zit podstavo kazni služi najdena količina denaturiranega špirita ali druge pijače, v katerem (v kateri) se ugotovi denaturirani špirit. Kazen ne sme biti manjša od 100 dinarjev. Člen 2. 1. ) Denaturirani špirit, ki se spravlja v promet, mora imeti pri 4-15nC 90 stopenj alkohola. 2. ) Če leži denaturirani špirit dlje nego dva meseca, sme biti njegova jakost najmanj 89 stopenj alkohola. Pod to jakostjo je prepovedano, prodajati denaturirani špirit na drobno in na debelo. Člen 3. One osebe, ki imajo dovolitev, da smejo dena-turirati špirit z občim sredstvom za denaturiranje (tvornice za špirit in založišča), ne smejo prodajati poedincem manj nego 25 litrov denaturiranega špirita. Člen 4. 1. ) One osebe, ki denaturirajo špirit z občim sredstvom za denaturirani špirit, morajo voditi register (po obrazcu št. 1) o prejemanju in oddajanju denaturiranega špirita. 2. ) Ta register se zaključi dne 1. septembra vsakega leta ter se pošlje pristojni okrožni finančni upravi — beograjskemu davčnemu oddelku — ali finančni direkciji. 3. ) Te registre nabavlja podjetje po pristojnem nadzorstvenem organu od ekonomata ministrstva za finance v Sarajevu za nabavno ceno. 4. ) Nadzorstveni organ mora vsak register, proden ga izroči podjetju, paginirati ter nanj zapisati ime in sedež podjetja kakor tudi hišno številko podjetja, kateremu daje register. 5. ) V ta register mora vpisati lastnik podjetja ali njegov namestnik vsako prodano količino denaturiranega špirita, kakor to zahtevajo stolpci registra, ter izdati kupcu predpisno izpolnjeno prodajno boleto s kontrolnim kuponom, ki se mora istočasno izpolniti. Člen 5. Kupec denaturiranega špirita mora prejem pošiljke najkesneje v troh dneh pismeno ali ustno prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole. Na osnovi te prijave mora oddelek finančne kontrole prodajno boleto potrditi, kontrolni kupon pa odrezati ter ga poslati oddelku finančne kontrole, pristojnemu za nadzorstvo onega, ki vrši denaturiranje špirita, da ta oddelek na podstavi tega lahko kontrolira, ali se vodi register pravilno. Ti kontrolni kuponi se morajo prilagati dotičnemu registru. Kdor ne prijavi prejema pošiljke, se kaznuje v denarju do 100 dinarjev. Prejem. Prejem špirita Podpis finančnega organa Katerega dne Količina v litrih 1 1 1 Oddaja. Številka strani registra Količina prodanega denaturiranega špirita Tek. štev. | Dan, mesec, 1 leto prodaje I Kupec Količina prodanega denaturiranega špirita v litrih Pri- pomba Ime in priimek Poklic Kraj — — — — - — — — — ' — 1 ' Izdane prodajne bolele ! 'ra ■a o £ Prodajna boleta št Podpisani kot lastnik podjetja za denaturiranje špirita z občim sred- Kontrolni kupon k prodajni boleti št po ka- teri je v je prodal dne 192.. gosp iz litrov, z be- sodami dne 192.. prodal gosp litrov denaturiranega špirita. V dne .... 192.. Pripomba. Kupec tega špirita mora po prejemu te bolete v treh dneh prijaviti prejem špirita pristojnemu oddelku finančne kontrole, ustno ali pismeno. denaturiranega špirita. Okrožna finančna uprava Finančna direkcija Obrazec št« 2 iz pravilnika o prodajanju denaturiranega špirita. Odobritev z dne ........ 192.., št • Prodajni register št o prodanem Špiritu, denatnriranem z občim sredstvom, za leto 192... • (s 3 vložnimi polami in 18 boletami). Prejem. Oddaja. Dan in mesec prejema Podjetje za denaturiranje, od katerega se je špirit nabavil Količina v litrih Številka in datum prodajne bolete Stran registra Količina v litrih Tek. štev. || Dan in mesec prodaje Kupec Količina prodanega špirita v litrih Ime in priimek Poklic Kraj — — — — Izdane bolete Prodajna boleta št. Veleprodajalec Kupec Količina v litrih Ime in priimek Kraj Ime in priimek Poklic Kraj — — — —- ., dne.................192. (Podpis veleprodajalčev.) Člen 6. Pri onih osebah, ki denaturirajo špirit, nabavljen brez plačila trošarine, z občim sredstvom za denaturiranje, se mora vsaj enkrat na leto uradoma ugotoviti količina špirita, denaturiranega z občin» * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 27. julija 1925., št. 168. (XXXIII. — 1925.) sredstvom za denaturiranje. Preden se ugotovi količina, je treba register zaključiti in ugotoviti količino, kakršna mora biti po računu. Člen 7. 1.) Če se pokaže med računsko in faktično količino denaturiranega špirita razlika večja od 5 %, po poslednji ugotovitvi količine denaturiranega špirita, se sestavi zapisnik o dejanskem stanju (popis dejanja) ter se postopa po predpisih kakor za tihotapstvo s špiritom. 2.) Pri vsaki ugotovitvi količin denaturiranega špirita morajo finančni organi najdeno faktično količino vpisati v register» ki ga vodi podjetje. Člen 8. 1.) Kdor se hoče baviti s prodajanjem denaturiranega špirita na debelo, t. j. v količini vsaj 25 litrov naenkrat, prav tako kdor hoče prodajati denaturi-rani špirit na drobno, se mora obrniti s prošnjo na okrožno finančno upravo — beograjski davčni oddelek — ali finančno direkcijo. 2. ) Okrožna finančna uprava — beograjski davčni oddelek — ali finančna direkcija ugotovi po organu finančne kontrole, ali se sme prosilcu dati odobritev, in če ni ovire, se mu dd zaprošena odobritev, ko plača takso iz tar. post. 285. taksne tarife; ta taksa se prilepi na dano odobrilo. Drugače pa se prosilec odkloni z odločbo, za katero se pobere taksa iz tar. post. 5. taksne tarife. 3. ) Zoper odločbo o zavrnitvi se lahko vloži pritožba na generalno direkcijo posrednjih davkov v 15 dneh; njena odločba je izvršna. Pritožba se mora izročiti onemu oblastvu, ki je izdalo prvo odločbo. Člen 9. Dovolitev se sme dati po krajevnih razmerah samo onim osebam, ki niso v konkurzu in tudi niso bile kaznovane zaradi hudodelstva ali pregreška iz koristoljubja, zaradi tihotapstva ali drugih dejanj, kaznivih po finančnih zakonih. Člen 10. 1. ) špirit, denaturiran z občim sredstvom za dcnaturiranje, se sme prodajati na drobno samo v zaprtih steklenicah, ki drže najmanj pol litra in na katerih mora biti označen naziv firme, založišča ali veleprodajalca, od katerega je bil špirit nabavljen. Steklenice se morajo polniti in zapirati v tvornici, založišču ali pri veleprodajalcu in samo tako se smejo spravljati v nadrobno prodajo. Na steklenicah in na zamaških mora biti zapisana firma tvornice, založišča ali veleprodajalca, pri katerem so bile steklenice napolnjene. 2. ) Prodajati lesni alkohol za gorivo je prepovedano. Kdor postopa nasprotno, se kaznuje v denarju od 500 do 5000 dinarjev. Člen 11. 1. ) Kdor prodaja denaturirani špirit na debelo, mora tudi voditi prodajni register (po obrazcu št. 2). 2. ) Ti registri se zaključujejo vsakega dne 1. septembra ter se pošiljajo okrožni finančni upravi — beograjskemu davčnemu oddelku — ali finančni direkciji: nabavljajo pa se po pristojnem nadzorstven*™ organu kakor v točki 3.) člena 4. tega pravilnika. Člen 12. Če hoče veleprodajalec prodajati denaturirani špirit tudi na drobno, se mu sme to dovoliti; vendar pa ga mora prodajati tako, kakor je razloženo v členu 10. tega pravilnika, in v prostorih, ki so docela ločeni od onih, kjer prodaja špirit na debelo. Člen 13. Oni, ki nabavljajo denaturirani špirit v količinah nad 25 litrov, morajo na zahtevo finančnih organov pokazati predpisano prodajno boleto. Člen 14. Oni, ki prodajajo denaturirani špirit na debelo ali na drobno, kakor tudi podjetja, ki uporabljajo v svojem obratu denaturirani špirit, morajo predpise, navedene v členu 1. tega pravilnika, dobesedno prepisane nabiti na vidnem kraju v prodajalnici ali v poslovnem prostoru. Člen 15. Oni, ki jim je dovoljeno, prodajati na debelo špirit, denaturiran z občim sredstvom za denaturi-ranje, morajo dopustiti finančnim organom vstop v vse prostore svojega obrata, da ti organi lahko ugotove količino denaturiranega špirita, pregledajo, kako se vodi register, ter najdeni špirit gradirajo. Če bi se našel tudi tak špirit, ki ima manj nego 89 stopenj alkohola, se mora takoj sestaviti zapisnik o dejanskem stanju (popis dejanja), zaradi nedopustnega razredčevanja špirita. Storilec se kaznuje v denarju do 100 dinarjev; razen tega se mu odvzame pravica, prodajati denaturirani špirit. člen 16. Pristojni oddelki finančne kontrole morajo po svojih organih pogostoma ugotavljati jakost špirita pri veleprodajalcih; vsakih šest mesecev pa morajo poslati vzorce (po členu 11. trošarinskega pravilnika) generalni direkciji posrednjih davkov v analizo. Člen 17. 1.) Če nastane sum, da špirit ni denaturiran po predpisih, se morajo vselej vzeti vzorci po členu 11. trošarinskega pravilnika, ki se pošljejo generalni direkciji posrednjih davkov v analizo. Količino špirita, od katerega so se vzeli vzorci, je treba ugotoviti ter o tem sestaviti zapisnik. 2. ) Yrzorci se morajo jemati tako-Ie: Špirit se mora v posodi, v kateri je, dobro premešati in potem se napolni steklenica, držeča 0-5 litra, ki jo je treba prej dobro umiti in znotraj izplakniti s špiritom. Nato se mora steklenica zapečatiti na zamašku s pečatom lastnika špirita, od zamaška pa se potegne konopce skozi karton in na karton se pritisne uradni pečat. Če je več posod, iz katerih se vzame po en vzorec, se mora vsaka posoda dobro premešati in iz vsake se vzame nekaj malega, dokler se ne napolni steklenica, držeča 0-5 litra. 3. ) Stroške za analizo trpi, če se ugotovi, da je špirit predpisno denaturiran, država, drugače pa lastnik špirita. 4. ) \ se analize po tem pravilniku opravlja samo kemijski laboratorij generalne direkcije posrednjih davkov. Člen 18. 1. ) Organi finančne kontrole morajo vedno kontrolirati promet špirita, denaturiranega z občim sredstvom za denaturiranje; v ta namen morajo pogostoma pregledovati prodajo tega špirita na drobno in na debelo. 2. ) Pri nadrobni prodaji morajo paziti, da niso steklenice odprte; če so odprte, morajo takoj vzeti vzorec za analizo po členu 16. tega pravilnika. Člen 19. Vselej, kadar je sum utemeljen, da je v pijači (žganju, likerju itd.) denaturiran špirit, je treba sestaviti referat (popis dejanskega stanja) ter vzeti vzorce, ki se morajo zapečatiti z uradnim pečatom in s pečatom lastnika tekočine. Člen 26. Ko stopi ta pravilnik v veljavo, prestanejo veljati vsi dotični predpisi o prodajanju špirita, denaturiranega z občim sredstvom. Člen 21. Ta pravilnik stopi v veljavo 15 dni po razglasitvi v «Službenih Novinah». V Beogradu, dne 9. julija 1925.; št. 47.337. Minister za finance: dr. M. M. Stojadinović s. r. 243. Na podstavi člena 2. in 8. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah z dne 27. junija 1921. in člena 3. zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonih in odredbah o državni trošarini z dne 5. novembra 1923.* predpisujem te-le Izpremembe in dopolnitve v pravilniku za izvrševanje odredb o državni trošarini,""1' ki se glase: I. Enajsti, dvanajsti in trinajsti odstavek točke 135.) člena 116. pravilnika za izvrševanje odredb iz zakona o državni trošarini se izpreminjajo ter se glase: «Prestopki pod a) in č) te točke se kaznujejo prvikrat v denarju s 500 dinarji, v vsakem ponovnem primeru pa s 1000 dinarji (člen 42, zakona o državni trošarini). Prestopki pod b) in c) te točke se kaznujejo prvikrat v denarju s 1000 dinarji, v vsakem ponovnem primeru pa z 2000 dinarji (člen 44. zakona o državni trošarini). Prestopki pod d), e), f), g) in h) te točke se kaznujejo prvikrat v denarju s 100 dinarji, v vsakem ponovnem primeru pa z 200 dinarji». II. Kot štirinajsti odstavek v točki 135.) člena 116. pravilnika za izvrševanje odredb iz zakona o državni trošarini se dodaja: «Prestopki pod e) te točke se kaznujejo v denarju z 10 dinarji, in sicer za vsak poškodovani ali sneti uradni zapor (pečat).» * Uradni list z dne 15. januarja 1924., št. 14/3. ** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 27. julija 1925., št. 168. (XXXIII. — 1925.) III. To izpremembe in dopolnitve dobe obvezno moč z dnem, ko se razglase v «Službenih Novinah». V Beogradu, dne 22. julija 1925.; št. 50.741. Minister za finance: dr. M. M. Stojadinović s. r. 244. Odločba o kvalifikaciji mojstrov v delavnicah pri kaznilnicah in podobnih zavodih.* Ministrstvo pravde objavlja z razpisom z dne 9. julija 1925., št. 25.414, nastopno odločbo ministrskega sveta o kvalifikaciji mojstrov v delavnicah pri kaznilnicah in podobnih zavodih: Ker se zahteva za mojstre pri kaznilnicah in podobnih zavodih posebna spretnost, ki se pridobi samo s strokovno vajo, in ker so mojstri pri kaznilnicah razvrščeni v kategorijo zvaničnikov, za katero se zahtevata najmanj dva razreda srednje ali njej sorodne šole, ter je ta kategorija daleč pod I. kategorijo državnih uradnikov, je sklenil ministrski svet na predlog ministra pravde po zaslišanju strokovnega sveta pri ministrstvu pravde na podstavi člena 8. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih tako-le: Izprašani mojster, ki je pridobil mojstrsko pravico in dobil mojstrsko pismo kot dokaz, da je priznan za mojstra v tem ali onem obrtu, sme biti postavljen pri kaznilnicah ali podobnih zavodih za obrtnega poslovodjo (mojstra), najsi nima dovršenih dveh razredov srednje ali njej sorodne šole. Iz pisarne ministrstva pravde v Beogradu, št. 25.414. 245. Razpis o uporabljanju minimalne tarife na blago, ki izvira iz svobodnega mesta Gdanskega.** Ministrstvo za zunanje posle je obvestilo generalno direkcijo carin z dopisom z dne 29. junija 1925., Pov. br. 3148, da je tudi svobodno mesto Gdansko (Danzig), skladno s členom 104. versaill-ske pogodbe in s členoma 2. in 6. konvencije, sklenjene med Poljsko in svobodnim mestom Gdanskim, postalo pogodbena stranka trgovinske konvencije, sklenjene med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in republiko Poljsko in podpisane v Varšavi dne 23. oktobra 1922. Ta dopis se daje carinarnicam ha znanje z naročilom, naj uporabljajo na blago, ki izvira iz svobodnega mesta Gdanskega, minimalno tarifo. Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu, dne 17. julija 1925., C br. 34.662. Uredbe velikega župana mariborske oblasti. 246. Naredba velikega župana mariborske oblasti o pobiranju občinskih doklad v trojanski občini (v celjskem srezu). Na podstavi § 79. občinskega reda, odnosno zakona z dne 11. maja 1888., kranjski dež. zak. št. 14, dovoljujem sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani občini trojanski (v davčnem srezu celjskem, prej brdskem) za upravno leto 1925. pobirati 180%no doklado na vse neposrednje davke, razen na one, ki so po zakonu prosti občinskih doklad, in 200%no doklado na državno trošarino od vina in vinskega mošta za občinske, šolske in druge potrebščine. * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 31. julija 1925., št. 172. (XXXV. — 1925.) *+ «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 27. julija 1925., št. 168. (XXXIII. — 1925.) Dokladni odstotek na trošarino od vina in vinskega mošta velja samo, dokler se morebiti ne iz-premeni izmera državne trošarine. V Mariboru, dne 25.julija 1925.; U. br. 11.548/1. Veliki župan mariborske oblasti: dr. Pirkmaier s. r. 247. Naredba velikega župana mariborske oblasti o pobiranju okrajnih doklad v območju onih okrajnih zastopov bivše vojvodine Štajerske, ki pripadajo mariborski oblasti. Na podstavi § 2. zakona z dne 10. oktobra 1905., štaj. dež. zak. št. 105, odnosno § 1. zakona z dne 15. maja 1894., štaj. dež. zak. št. 36, dovoljujem sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani okrajnim zastopom, za upravno leto 1925. pobirati nastopne nad 70%ne doklade na vse nepo-srednje davke, razen na one, ki so po zakonu prosti avtonomnih doklad, za okrajne potrebščine: Tek. št. Okrajni zastop Doklada na neposrednje davke nad 70% (v odstotkih) 1. Celje 210 (na hišno najma-rino le 50) 2. Gornji grad 530 (razen na hišno naj marino) 3. Konjice 425 (na hišno najma-rino le 100) 4. Kozje 200 5. Sv. Lenart v Slovenskih goricah 400 (na hišno najma-rino le 100) 6. Ljutomer 280 (na hišno najma-rino le 100) 7. Marenberg 500 (razen na hišno naj marino) 8. Maribor 110 (na hišno najma-rino le 50) 9. Ormož 500 (razen na hišno najmarino) 10. Ptuj 500 (na hišno najma-rino le 100) 11. Gornja Radgona 230 (na hišno najmarino le 100) 12. Rogatec 280 13. Slovenjgradec 300 (na hišno najmarino le 200) 14. Slovenska Bistrica 450 (na hišno najmarino le 100) 15. - Šmarje 380 (razen na hišno najmarino), 16. Šoštanj 130 250; # S |17. Vransko V Mariboru, dne 29. julija 1925.; U, br. 11.549/1. Veliki župan mariborske oblasti: dr. Pirkmaier s. r. Razglasi osrednje vlade. Št. 50.585. 1378 8—2 Razglas o nabavi usnjenih gamaš za finančno kontrolo. Dne 11. avgusta 192 5. ob enajstih se bo vršila pri generalni direkciji posrednjih davkov v Beogradu ponovna ofertna licitacija za nabavo 8250 parov usnjenih gamaš za finančno kontrolo. Kavcijo morajo položiti naši državljani v znesku 5 %, ostali pa 10 % ponujene vsote po predpisih člena 88. zakona o državnem računovodstvu na dan licitacije najkesneje do desetih pri glavni blagajni v Beogradu. Pismeni pogoji in vzorci se lahko vpogledajo vsak dan med uradnimi urami pri generalni direkciji posrednjih davkov v sobi št. 46, pismeni pogoji pa razen tega med uradnimi urami pri oblastnih inšpektoratih v Ljubljani, Zagrebu, Splitu, Novem Sadu, Podgorici, Skopi ju in Sarajevu. Interesenti lahko dobe ali naroče pismene pogoje za 30 Din pri generalni direkciji posrednjih davkov v Beogradu. Generalna direkcija posrednjih davkov v Beogradu, dne 22. julija 1925. Cenovnik, po katerem se mora vršiti zavarovanje valate ob izvozu blaga po členu 16. pravilnika o prometu z devizami in valutami z dne 23. septembra 1921.* £Ve!ja od dne 1. do dne 15. avjpista 1925. 3* “•s* 1 Imenovanje predmetov in domačih proizvodov Količina 5enain, ! v dinarjih 10 H i 12; 13! 14 15 16 17 18 19 20 21 22 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 j 71 72 73 ! 74 do 900 kg navzgor . Pšenica, natovorjena na postajah v Srbiji in Bosni . . na ostalih postajah .... Rž........................... Ječmen....................... Oves......................... Koruza....................... Koruza / defektna <30 % de' Koruza [ fektnih zrn) _ Bela moka za luksusno pecivo, zdrob..................... Bela moka za luksusno pecivo št. 0..................... Bela moka za luksusno pecivo št. 2..................... Krušna moka št. 4 in 5 . . . Črna moka št. 6 ...... Črna moka št. 7.............. Obloda....................... Otrobi....................... Koruzna moka................. Konji za klanje.............. Konji težki za vprego (slovenski) Konji lahki za vprego .... Konji hribovski mali (Južne Srbije)................... Osli......................... Mezgi . . . ................. Krave........................ xcrss“.8 wkl l . . 900 , Teleta I do 30 kg............ leleta l od 30 do 70 kg . . Ovni...................... Jagnjeta..................... Pra- / par od 140 kg do 220 kg šičl V » » 220 » navzgor . Koze......................... Mast......................... Suho svinjsko meso (rebrca) . Salame turistovske (poletne) . Salame (zimske): iz debelo razsekanega mesa Iz drobno razsekanega mesa Slanina nasoljena............ Slanina sveža................ Slanina povojena............. Gnjati....................... Zaklani prašiči razpolovljeni . Svinjsko meso sveže .... Goveje meso sveže............ Ovčje meso sveže............. Jagnječje meso sveže .... Domača klobasa (mesena) . . Krvave, jetrne klobase. . . . Bohi slanine { SSjini ! ! Kozje meso nasoljeno . . . . Notranjščina glave, debela koža .......................... Suha čreva (1 lopta = 100 sež- njev = 17, kg)............ Osoljena čreva............... Suhi slepiči, suhi sečni mehurji itd., svinjski in goveji . . . bušak iz 100 kg 100 , 100 » 100 » 100 » 100 > Koža goveja sirova Koža kravja sirova Koža junčja sirova Južne Srbije In Bosne 207. ceneje Koža telečja sirova Koža jagnječja sirova .... Koža kozlovska sirova .... Koža ovčja sirova............... Koža kozja sirova............... Koža zajčja sirova.............. Koža dehorja sirova............. Koža jazbečja sirova............ Koža divje mačke................ Koža volčja..................... Koža lisičja.................... Koža kunja...................... Koža sobolja.................... Koža vidrna..................... Koža goveja suha................ Koža konjska suha............... Slive suhe ’V,., vložene v vrečah ............................ Slive suhe 80/8S, vložene v vrečah ............................ Slive suhe •V,., (stotinke), vložene v vrečah................... Slive suhe (uzanca), vložene v vrečah................... Slive suhe 1,0/no (merkantilne), vložene v vrečah............. Slive suhe (etuirane), vložene v zabojih....................... 260 300 230 200 200 190 vrečah. * «Službene Novine kral, I Slovenaca» z dne 30. julija 1925., št. 171. 100 . 140-- 100 » 550' — 100 . 500" — 100 • 450’— 100 » 400- — 100 . 320' — 100 » 250' — 100 » 180- — 100 » 150-— 100 . 220'— vsak 500 • — > 5.000 • — » 4.000 •- » 1.800•— » 900- — > 1.800' — vsaka 2.700' — vsak 3.000' — » 3.800 • — » 4.800•— vsako 600- — » 800' — vsak 200' — vsako 100- — vsak 1.000-- 9 1.500•- vsaka 240- — 100 kg 2.000 • — 100 » 2.000- — 100 » 2.000-- 100 » 3.500•— 100 . 4.500" — 100 » 2.000' — 100 » 2.000" — 100 • 2.000 - 100 » 2.600-- 100 . 1.600•— 100 » 1.400" — 100 . 1.400-— 100 » 1.400" — 100 » 1.600- — 100 » 1.800" — 100 » 900' — 100 » 150 — 100 » 900" — 100 » 900- — 100 » 300- — 100 » 3.500- — 100 » 200"— 100 . 1.300- — 100 » 1.400-— 100 » 1.400-— 100 . 1.400" — 100 » 3.200 ■ — 100 . 2.800- — 100 . 5.500 • — 100 . I 2.800 •— 100 . 3.500•— kos 12' — > 70" — 9 100’ — 9 100-— 9 110-- 9 280' — 9 750" — 9 750" — 9 750-- 100 kg 4.500 • — 100 » 2.600•- 100 . 1.000-- 100 . 900 — 100 . 1 850-— 100 . 850" — 100 . 800 — 100 » / * draže nego za slive ue Srba. Hrvata št. 171. Redna I številka 1 Imenovanje predmetov in domačih proizvodov Količina Cena v dinarjih 75 Suhe hruške 100 kg 150-- 76 Suha jabolka • 100 » 200' — 77 Konservirano ( s sladkorjem . 100 » 2.000 • — sadje 1 brez sladkorja 100 » 1.000-— 78 Pure žive vsaka 40-— 79 Gosi žive 9 40" — 80 Race žive 9 20- — 81 Kokoši žive 9 15- — 82 Pure zaklane 100 kg 1.500- — 83 Gosi zaklane 100 » 2.000 ■ — 84 Race zaklane 100 » 1.800- — 85 Kokoši zaklane 100 » 1.600 — 86 Jajca sveža (zaboj s 1440 jajci) zaboj 1.000-- 87 Konoplja v povesmih (sirovo predivo) 100 kg 20* — 88 Predivo 100 » 1.000-— 89 r odpadki pod 10 cm v Drva 1 Premeru 10.000 kg 1.300 - j razklana polena in 1 okrogla polena. . . 10.000 » 1.800'— 90 Lesno oglje 10.000 » 7.000 • — 91 Lesno oglje (odpadki — prah) 10.000 » 1.000-- 92 Stavbni les jelkov in smrekov,, razžagan (deske, letve, kolci, plohi, grede) m* 500- — 93 Stavbni les jelkov, obtesan (grede) od 7, do ,8/,0 » 300- — 94 Stavbni les jelkov okrogel (ja-drenlki, koli za hmelj, ian-tene = drogi za brodove): do 25 cm srednjega premera 9 250 •- preko 25 cm srednjega premera » 380 •- 95 Stavbni les borov, razžagan . 9 750- — 96 Stavbni les borov, obtesan . . 9 400' — 97 Stavbni les bukov, razžagan, obtesan in okrogel (hlodi): oparjen 9 600-- 98 neoparjen 9 300 •- Stavbni les hrastov, razžagan 9 1.300 • — 99 Stavbni les hrastov okrogel (hlodi) » 400-- f 1-60 do 2-20 Hrastovi pragi [ 2-50 do 2-70 kos 30-— 100 9 50 — 101 l specialni . . m* 1.500 — Pragi bukovi kos 25-- 102 Stavbni les, razžagan, orehov in drugih plemenitih dreves m1 1.200 — 103 Stavbni les, lipov > 700-- 104 Stavbni les, razžagan, brestov in jesenov 9 900" — 105 Doge vedro 80-- 106 Telegrafski drogi, od 7 do 9 m dolgi kos 50-— 107 Cement iz Srbije 10.000 kg 5.500 • — 108 Cement beočinski 10.000 . 5.500 •- il09 Cement hrvatski in slovenski 10.000 » 5.500 • — 1110 Cement dalmatinski 10.000 » 3.500 •- |lll Bavksit (dalmatinski) .... 10.000 . 200-— Pripomba. Pooblaščene banke se opozarjajo, da morajo ob izdajanju potrdil točno izpolnjevati vrsto blaga in količino ter se strogo ravnati po cenah, označenih v tem cenovniku, nadalje označevati državo, v katero se blago izvaža, pri lesenih predmetih pa poleg kubičnega metra označiti še težo kubičnega metra. Ko se izdajajo potrdila na tujo valuto, se izvršuje obračunavanje po srednjem borznem kurzu onega dne, ko se potrdilo izda. Obmejne carinarnice morajo ob pregledu in oca-rinjanju blaga paziti na to, ali se blago, označeno v potrdilu, ujema z blagom, ki se izvaža. Ce so v istem železniškem vozu razne vrste blaga ali razne kvalitete istega blaga, se mora priložiti tovornemu listu tudi točna specifikacija blaga. Če je v potrdilu kaj nepravilnega, naj ga pošljejo s svojimi pripombami vrod generalnemu inspektoratu, ne da bi se zadrževalo blago od izvoza. Potrdila o zavarovanju valute, izdana po pooblaščenih bankah, veljajo dva meseca dni od dne, ko se je potrdilo izdalo, do dne, ko sc blago vtovori. Za dokaz o dnevu vtovoritve služi žig odpošiljalne (vtovarjalne) postaje na tovornem listu. Če so v potrdilih označene cene višje nego v cenovniku dotič-nega polmesečja, taka potrdila veljajo. Iz generalnega inspektorata ministrstva za finance v Beogradu, dne 25. julija 1925.; št. 18.800. Razgtasi velikega župana ljubljanske oblasti. O. br. 700/1. 1414 Razglas. Na podstavi pooblastitve gospoda ministra I trgovino in industrijo z dne 23. maja 1925., VI. št. 2388, potrjujem izpremembo §§ 5., 13., 27. in 28. pravil «Textilie», trgovske in industrijske delniške družbe V Ljubljani, kakor so Wie sklenjene na IH. rednem občnem zboru delničarjev z dne 23. februarja 1925. Izprduiemba pravil se nanaša na število upravnih svetnikov in članov nadzorništva in na upravičenost podjetja za trgovanje z galanterijskim, s pletenim in drobnim blagom. V Ljubljani, dne 31. julija 1925. Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Baltič s. r. L. br. 871. Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 15. do dne 21. julija 1925* g Srez 2 O II If ž! Umrlih Ostalih v oskrbi II Krčevita odrevenelost. — Tetanus. Krško 1 1 • Naleiljivo vnetje možganov. — Meningitis eerebro- epinalis epidemica. Laško 1 1 • Dremavica. — Encephalitis lethargica. Brežice ..... 1 1 . Novo mesto . . . 1 1 • 1 • Ošpice. — Morbilli. Brezice 5 4 I 5 , 4 Črnomelj 9 2 7 Kranj 19 1 14 . 6 Krško 13 13 Ljubljana (okolica). 11 2 6 1 6 Ljubljana (mesto) . 1 1 • Logatec . ... 2 1 • 3 Novo mesto . . . 23 ■ i ‘J 9 Radovljica .... 40 14 1 28 • 26 Dušljivi kašelj. — Pertussis. Črnomelj 36 • 1 2 34 j Kastav 2 2 Kočevje 12 12 Krško 8 8 Laško 2 i 1 1 Ljubljana (okolica). 8 1 1 7 Ljubljana (mesto) . i 1 1 • 2 Novo mesto . . . 10 3 j . 13 Skupina tituanib boleini. Brežice 2 • 1 1 « 1 Črnomelj 4 . . 4 Kamnik 1 . 1 Kranj 1 . 1 Krško 1 1 2 Novo mesto . . . 2 2 1 l 3 Radovljica .... 1 • 1 1 • i Griža. — Dysenteria. Črnomelj 4 ■ 4 Krško 1 1 1 . 1 Novo mesto . . . 27 16 11 32 Škrlatinka. — Scarlatina. Brežice 2 • 1 2 , 1 Kastav 1 .. : i j Kranj 4 4 Krško 9 i 8 Kočevje ...... 1 i . Ljubljana (mesto) . 2 2 Davica. — Diphteria et Croup. Brežice 2 • 1 2 . Krško . 1 . i Ljubljana (mesto) . 2 1 2 Novo mesto . . . 1 1 Radovljica .... 1 • 1 i V L j u b 1 j a n i, dne 27. julija 1925. Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Baltič s. r. Vet. br. 809. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti z dne 31. julija 1925. Opazka: Imena sreskih poglavarstev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Vranični prisad. Ljubljana, okolica: Vrbljane (Strahomer 1 dvorec), Šmarje (Lanišče 1 dvorec). Garje konj. Laško: Marija Gradec (Lažišče 1 dvorec). Svinjska kuga. Kočevje: Banjaloka (Banjaloka 7 dvorcev), Stara cerkev (Slovenska vas 1 dvorec). Litija: Krka (Gmajna 3 dvorci, Kitni vrh 2 dvorca, Videm 1 dvorec), Polica (Bleč vrh 1 dvorec). Logatec: Rakek (Rakek 1 dvorec). Novo mesto: Zagradec (Fužine 1 dvorec, Valična vas 1 dvorec). Svinjska rdečica. Kočevje: Kočevje (Kočevje 1 dvorec). Laško: Sv. Krištof (Trnovo, Debro, Sv. Krištof, Spodnja Rečica po 1 dvorec), Laško (Laško 1 dvorec). Trbovlje (Dobrna 11 dvorcev). Litija: Polš- nik (Borovak 1 dvorec). Ljubljana, okolica: Dobrunje (Dobrunje 3 dvorci), Dol (Dolsko 3 dvorci), Devica Marija v Polju (Devica Marija \ Polju, Slape in Zgornji Kašelj po 1 dvorec, Vevče 3 dvorci), Grosuplje (Selo in Velika Stara vas po 1 dvorec), Medvode (Seničica 1 dvorec), Rudnik (Rudnik 1 dvorec), Podgorica (Soteska 1 dvorec), Studenec-Ig (Kreraenca 1 dvorec), Sv. Jurij (Ponova vas 1 dvorec), Vič (Rožna dolina 1 dvorec), Vrbljane (Brest 1 dvorec), Zgornja Šiška (Zgornja šiška 1 dvorec), Želimlje (Želimlje 1 dvorec). Logatec: Dolenji Logatec (Bičkova vas 2 dvorca), Stari trg (Kozarišče 1 dvorec). Radovljica: Mošnje (Dvorska vas 1 dvorec). V k j u b 1 j a n i, dne 31. julija 1925. Za velikega župana ljubljanske oblasti: Kremenšek s. r. P. br. 7243. Razpis. Na II. deški meščanski šoli v Ljubljani se razpisuje za šolsko leto 1925./1926. stalno učno mesto za strokovnega učitelja UL skupine. Prošnje naj se vlože najkesneje do dne 12. avgusta 1 92 5. pri pristojnem ravnateljstvu (vodstvu). Glede prilog in takojšnje odprave veljajo določila o razpisu učnih mest na meščanskih šolah. Uradni list 45 z dne' 27. maja 1925. V L j u b 1 j a n i. dne 26. julija 1925. Za velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Pestotnik s. r. Razglasi velikega župana mariborske oblasti, O. br. 692/1. 1411 Razglas. Na podstavi pooblastitve ministrstva za trgovino in industrijo z dne 15. maja 1925., br. 2825/VI, sem potrdil nova pravila za «Tovarno dežnikov, d. d., Dolnja Lendava» po sklepih občnih zborov z dne 5. novembra 1923., 8. januarja 1924. in 25. februarja 1925. kakor tudi ravnateljskega sveta z dne 23. junija 1925. Delniška glavnica znaša sedaj 500.000 Din ter je razdeljena na 20.000 delnic po 25 Din nominalne vrednosti, zloženih v 10.000 dvojnih delnic po 50 Din, ki se glase na ime. Družbeni ravnateljski svet je upravičen, zvišati delniško glavnico do 1,000.000 Din brez predhodne odobritve državne uprave. V Mariboru, dne 30. julija 1925. Veliki župan mariborske oblasti: dr. Pirkmaier s. r. L. št, 1/27. Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti od dne 15. do dne 21. julija 1925. Srez Ostalih Na novo | obolelih Ozdra- 1 velih Umrlih I Ostalih v oskrbi Skupina tifumih boleini. Celje 6 2 2 1' 5 Celje (mesto). . 4 1 3 Gornji grad . . . 1 2 , 3 Maribor, desni breg 2 i . 1 Maribor, levi breg. 2 , 2 Prevalje 2 , 2 Ptuj 1 1 Ptuj (mesto) . . . 2 i 1 Slovenjgradec. . . 1 , 1 Šmarje pri Jelšah . 1 3 . . 4 Skupaj . 22 7 7 1 21 Srez T 6 Nanovo j I obolelih Ozdra- velih Umrlih Ostalih v oskrbi i Griža. — Dysenteria. Celje (mesto). . . 1 • 1 1 Maribor, desni breg 1 1 Prevalje i . • 1 1 Skupaj . i 2 • 1 3 Škrlatinka. - - Scarlatina. Celje 10 6 3 1 12 Celje (mesto). . . i 1 [ Gornjigrad .... i 1 1 Maribor, desni breg i . 1 Maribor (mesto). . 10 1 3 8 Ptuj 2 , . 2 Slovenjgradec. . . 3 1 • 4 Skupaj . 27 9 6 1 29 Ošpice. — Morbilli. Celje 3 1 2 Dolenja Lendova . 1 1 Gornjigrad .... 1 . i j Maribor, levi breg. 18 18 Maribor (mesto) . . 1 3 1 3 Murska Sobata . . 5 1 5 1 Ptuj . 2 1 • 1 1 Skupaj . 29 6 27 . I 8 Davica. — Diphteria et Croup. Konjice • 1 • 1 • 1 Maribor, levi breg. 1 • 1 Maribor, mesto . . 1 1 Slovenjgradec. . . 2 2 1 • . Skupaj . 3 2 2 1 - 3 Dremavica. — Encephalitis lethargica. j Maribor, levi breg. 1 i Prevalje 1 • 1 1 ’ i Skupaj . 2 1 1 • i Dušljivi kašelj. — Pertussis. Konjice 4 1 • I . 4 i Maribor, levi breg. 16 16 [ Slovenjgradec. . . 4 2 1 5 Šmarje pri Jelšah . 6 1 3 1 . 4 Skupaj . 30 1 3 1 19 1 1 13 Šen. — Erysipelas. Celje 1 2 1 2 2 1 ‘ 1 2 1 Celje (mesto). . . 1 1 1 Gornjigrad .... 1 j 1 Šmarje pri Jelšah . 1 1 • 1 1 1 . Skupaj . 1 5 1 2 3 1 . 4 V Maribor u, dne 25. julija 1925. Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r. Vet. br. 564/30. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 1. avgusta 1925. Opazka: Imena sreskih poglavarstev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami, kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Vranični prisad. Prelog: Legrad (Legrad 1 dvorec), Mala Subotica (Palovec 3 dvorci). Steklina. Prelog: Goričan (Goričan 1 dvorec). Šmarje pri Jelšah: Sv. Peter pod Svetimi gorami (Polje 1 dv.). Svinjska kuga. Celje: Braslovče (Glinje 1 dvorec, Gornje Gorče 7 dv., Kamenče 2 dv., Male Braslovče in Orla vas po 1 dv.), Vransko (Bistrica in Ločica po 1 dv.). Dolnja Lendava: Dolnja Lendava (Dolnja Lendava 64 dvorcev), Gančani (Kraščica 3 dvorci). Konjice: Bezina (Rezina 1 dvorec). Maribor, levi breg: Dobrenje (Dobrenja 2 dvorca), Jarenina (Jareninski dol 1 dvorec), Lajtersberg (Meljski hrib 2 dvorca, Počehova 1 dvorec), Pesnički dvor (Pesnički dvor 1 dvorec), Plavč (Plavč 6 dvorcev), Sv. Peter (Vodole 1 dvorec), Vosek (Vukovje 1 dvorec), Vrtiče (Vrtiče 3 dvorci). Murska Sobota: Krajna (Krajna 2 dvorca), Polana (Polana 4 dvorci), Rogačevci (Rogačevci 1 dvorec), Sv. Jurij (Sv. Jurij l dvorec). Prelog: Le-grad (Legrad 2 dvorca). Prevalje; Guštanj (Guštanj 1 dvorec). Ptuj: Cvetkove! (Cvetkovci 2 dvorca), Hajdin (Zgornji Hajdin 1 dvorec). Pobrežje (Sv. Vid 3 dvorci), Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah (Mostje 2 dvorca). Št. Janž na Dravskem polju (Starše 1 dvorec). Šmarje pri Jelšah: Kostrivnica (Podturen 1 dvorec), Rogatec (Rogatec 2 dvorca), Sv. Florijan (Spodnje Svino 3 dvorci). Maribor, mesto: 1 dvorec. Svinjska rdečica. Čakovec: Podturen (Podturen 1 dvorec). Dolnja Lendava: Dolnja Lendava (Dolnja Lendava 3 dvorci). Gornji grad: Mozirje, okolica (Brezje 1 dvorec). Prelog: Draškovec (Draškovec 14 dvorcev), Mala Subotica (Benkovec 13 dvorcev); Držimovec 3 dvorci, Jurčevec 6 dvorcev, Mala Subotica 5 dvorcev, Orehovica 5 dvorcev, Palovec 7 dvorcev, Podbrest 3 dvorci, Strelec 15 dvorcev, Štefanec 4 dvorci, Vularija 7 dvorcev). Prevalje: Libuče (Libuče 1 dvorec), Prevalje (Farna vas, Kot in Leše po 1 dvorec), Sv. Danijel (Suhi vrh 1 dvorec), Tolsti vrh (Javornik 1 dvorec). Slovenjgradec: Legen (Gradišče 1 dvorec), Slovenjgradec (Slovenjgradec 3 dvorci), Št. Ilj pod Turjakom (Straže 1 dvorec). Šmarje pri Jelšah: Drensko rebro (Drensko rebro 1 dvorec)', Sv. Peter pod Svetimi gorami (Sv. Peter pod Svetimi gorami 1 dvorec), Zagorje (Topolovo 1 dvorec, Zagorje 2 dvorca). Perutninska kolera. Dolnja Lendava: Beltinci (Konjščak 1 dvorec). V Mariboru, dne 1. avgusta 1925. Za velikega župana mariborske oblasti: dr. Rajar s. r. v zemljiško knjigo za katastralno občino Konjiško vas, vi. št. 158: Označba nepremičnin: hiša št. 41 in gospodarsko poslopje, cenilna vrednost 3000 Din; parcela št. 1367/2 (vrt) v izmeri 7 a 9 m2 po 75 p, cenilna vrednost 531 Din 75 p, skupaj 3531 Din 75 p. Najmanjši ponudek znaša 2500 Din. Priteklin ni. Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo. Okrajno sodišče v Konjicah, oddelek II., dne 20. julija 1925. E 239/25—5. 1401 Dražbeni oklic. Na predlog Franca B o r 1 a k a, posestnika v Skalcah, zastopanega po drju. Antonu Prusu, odvetniku v Konjicah, bo dne 2. septembral92 5. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi odobrenih pogojev dražba nastopnih nepremičnin, vpisanih v zemljiško knjigo za katastralno občino Konjice, vi. št. 247: Označba nepremičnin: hiša št. 2 z drvarnico in svinjakom, cenilna vrednost 25.000 Din, parcele št. 230/2 (vrt), 230/3 (vrt), 230/4 (travnik), cenilna vrednost 4856 Din, skupaj 29.856 Din. Najmanjši ponudek znaša 20.000 Din. Priteklin ni. Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo. Okrajno sodišče v Konjicah, oddelek II., dne 22. julija 1925. Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje. Št. 8330. Tedenski izkaz o stanju bolnikov v bolnicah v Sloveniji. Ime bolnice Dne Število oskrbovancev v vseh oskrbovalnih razredih Splošna bolnica v Ljubljani (z otroško bolnico) 502 Bolnica za ženske bolezni v Ljubljani 78 Bolnica za duševne bolezni v Ljubljani 252 Blaznica-hiralnica v Ljubljani . . . 200 Bolnica za duševne bolezni na Studencu 379 Splošna bolnica v Mariboru.... 'rr 291 Javna bolnica v Celju = 203 Javna bolnica v Brežicah .... »• 64 Javna bolnica v Slovenjgradcu. . . Javna bolnica v Murski Soboti. . . s 74 106 Javna bolnica v Ptuju 49 Hiralnica v Ptuju 100 Hiralnica v Vojniku 161 Ženska javna bolnica v Novem mestu 82 Bolnica usmiljenih bratov v Kandiji 72 Javna obča bolnica v Krškem . . . 54 Skupaj . • 2667 V Ljubljani, dne 18. julija 1925. Inspektor ministrstva za narodno zdravje: dr. Katičič s. r. ----------------- Razglasi drugih uradov in oblastev. Preds. 1107/4/25—1. 3—3 Razpis. Odda se svetniško mesto pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani. Pravilno kolkovane in opremljene prošnje naj se vlože po službeni poti do dne 31. avgusta 192 5. pri podpisanem predsedništvu. Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 29. julija 1925. E 263/25—5. 1373 Dražbeni oklic. Na predlog Antona Pučnika, posestnika v Novi vasi, zastopanega po drju. Antonu Prusu, odvetniku v Konjicah, bo dne 2 6. avgustal92 5. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi odobrenih pogojev dražba nastopnih nepremičnin, vpisanih P 45/25—6. ~ ” ' 1412 Razglas. S tukajšnjim sklepom z dne 15. junija 1925., opr. št. P 45/25—5, je bil Franc Vene, posestnik na Štritu št. 1, zaradi umobolnosti popolnoma preklican. Za skrbnika mu je postavljen Janez Peterlin, posestnik na Štritu. Okrajno sodišče v Krškem, dne 14. julija 1925. D. št. 25.949/IV—1925. 1415 Razglas o razveljavitvi službenega orožnega lista. Po poročilu pošte v Krškem je dne 1. julija 1925. neznano kam izginil pismonoša Franc Pirc; s seboj je odnesel službeni orožni list št. 69. Da se preprečijo zlorabe tega orožnega lista, ga razveljavljamo. Če bi ga kdo našel, naj ga izroči najbližji orožniški postaji ali pa sreskemu poglavarstvu v Krškem. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani, dne 30. julija 1925. Št. 775. 1406 3—1 Razglas ofertne razprave. Dne 2 0. avgusta 192 5. ob desetih bo pri okrožni gradbeni sekciji v Ljubljani, Turjaški trg št. 3, ofcrtna razprava zaradi oddaje popravil pri državnem mostu čez Savo v Litiji. Stroški so prora-čunjeni na 90.000 Din. Ponudbe, pravilno kolkovane in opremljene z dovolitvijo ministrstva za gradbe, da sme podjetnik prevzemati javne gradnje, katerim pa mora biti priložena 5%na kavcija po členu 2. občih pogojev za oddajo gradbenih del, naj se vlože do zgoraj navedene ure ali pri okrožni gradbeni sekciji ali pa pri vložišču gradbene direkcije v Ljubljani. V ponudbah naj bo izrečno navedeno, da so ponudniku znani pogoji in da pristaja nanje. Zakesnele ponudbe ali take, ki jim ni priložena kavcija, se ne bodo vpoštevale. iStroškovnik in splošni pogoji so. razgrnjeni pri okrožni gradbeni sekciji med uradnimi urami vsakomur na vpogled. Okrožna gradbena sekcija v Ljubljani, dne 30. julija 1925. Šef okrožne gradbene sekcije: Ing. Hilbert s. r. Št. 3148/1. 1376 3—3 Razpis. Dne 2 9. avgusta 192 5. ob enajstih se bo vršila v pisarni podpisane direkcije pismena licitacija za dobavo 200 m3 jamskega lesa ob nastopnih pogojih: 1. ) Zapečatene pismene ponudbe z označbo na ovitku: «Ponudba za dobavo jamskega lesa», se morajo predložiti do gorenjega roka. Ponudbe morajo biti kolkovane s 100 Din; nekolkovane ponudbe se ne bodo vpoštevale. 2. ) Les mora biti vsaj napol suh, zdrav, okresan, raven v celih drevesih ali pa razžagan na dolžine 220., 440 in 660 cm itd., na tanjšem koncu najmanj 12 cm debel. 3. ) Vsak ponudnik mora položiti eno uro pred začetkom licitacije kavcijo v gotovini ali v državnih vrednostnih papirjih, in sicer naši državljani 5 %, tuji pa 10 % ponujene vrednosti. 4. ) Vsak ponudnik mora dokazati: 1.) da je plačal davek za tekoče četrtletje; 2.) da ima koncesijo za izvrševanje trgovine. 5. ) V ponudbi je treba navesti rok, do katerega se namerja ponujeno blago dobaviti. Če naročilo ne bi bilo do tega roka izvršeno, se bosta odtezala v korist invalidnemu skladu od istega dne do časa, ko bo količina dobavljena, dnevno po 2 % vrednosti. Direkcija državnega rudnika v Zabukovci, (pošta Griže pri Celju), dne 27. julija 1925. Št. 303/pr. 1418 Razpis službe. V zdravniški službi mestnega magistrata ljubljanskega je popolniti službo mestnega zdravnika v X., odnosno IX. činovnem razredu mestnih uradnikov. Za namestitev v mestni zdravniški službi se zahteva poleg splošnih pogojev, t. j. našega državljanstva, neomadeževanega življenja, telesnega in duševnega zdravja in starosti pod 40 let, še posebe dokazilo o doktoratu vsega zdravilstva in dokazilo o vsaj dvoletni zdravniški praksi v bolnici. če bi bil sprejet v službo prosilec brez fizikalnega izpita, se mora zavezati, da opravi z uspehom fizikalni izpit v dveh letih po vstopu. Pravilno opremljene prošnje naj se vlože do dne 18. avgusta 192 5. pri predsedništvu mestnega magistrata v Ljubljani. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 3. avgusta 1925. Dr. Dinko Puc s. r. Razne objave. Št. 164. • 1410 3—1 Razpis. Po odloku sreskega poglavarja za Ljubljansko okolico z dne 19. julija 1925., št. 5923, razpisuje podpisani glavni odbor vodne zadruge za Ljubljansko barje ofertni natečaj za zgradbo novega jezu na Gradaščici pri Kozarjah. Ponudbe naj se pošljejo najkesneje do dne 2 0. avgusta 192 5. podpisanemu glavnemu odboru. Ponudnik se mora zavezati, da izvrši jez točno po vodopravno odobrenih načrtih in da so podredi kolavdaciji vodopravnega oblastva. Ponudnik, ki se mu odda delo, mora položiti predpisano kavcijo 10.000 (deset tisoč) dinarjev v gotovini ali pupilarnovarnih papirjih pri podpisanem glavnem odboru. Načrti in proračunjene mere se dobivajo za 20 dinarjev pri podpisanem glavnem odboru v Ljubljani. Turjaški trg št. 3 (11. nadstropje). Glavni odbor za obdelovanje barja v Ljubljani, dne 1. avgusta 1925. Za načelnika: dr. SpiUer-Muys s. r. 1413 3—1 Poziv upnikom. Kmetijsko društvo v Mengšu, regi-strovana zadruga z omejeno, zavezo, se je razdružilo ter je prešlo v likvidacijo. Upniki se pozivljejo, naj se zglase pri zadrugi. Likvidatorji zadruge so dosedanji člani načel-ništva. V Mengšu, dne 28. julija 1925. . Likvidacijski odbor. Natisnila m založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.