Sploine vestl. — Deklaraciia. najrodno edinstvo in še nekai. Zeodovina deklaraciip ie dovoli znana. dovoli poiasniena. Za nio in proti nii smo se prekliali do postaie v Cebu. V te.m besedovanin ip stekla večis množina fraz oo nedolžnem papiriu kot Save ob naivečii letošnii povodnii mimo Krania in Beoerada. V tem smo re.s mo.istri nasledniki iunakov iz abecedne voiske. Pred 30—40 leti smo enako lastnost očitali bratom Hrvatom ki so se oo časopisiu pričkali n političnih propramih v Zaerebn iim ip eospodoval tmec-ban s hrvatsko večinn v saboru. Cas bi bil da končamo tudi mi deklaraciisko voino. In facit deklaraciie? — Spreieta ie in nihče več ne vpraša. kakn ie ii snuie živlienie Toda oni, ki so ii nasprotovali in sledmič ostali v manišini. ruieio sedai proti sklepu da. naravnost proti oreanizaciii bnie neco so orei naravnost proti sami deklaraciii — za narodno edinstvo. Ti dve besedi nista samo lep naslov akn rabimn sami ali v zvezi: narodno in državno pdinstvo kar nomeni za nas nič vp?.. nič mani kot preie. Na to smo priseeli te besede sr» tudi v kralievi prisefi na nstavo. Torei zadeva ki ip za nas umliiva sama ob sebl. ako nočemo zaerešiti veleizdaie. Narodno edinstvn so oriznali vsi odločilni faktorii s spreietiem ustave ki in danp« priznavaio celo oni ki so leta 1921. na Vidov dan srlasovali proti nii Manišina se mora vdati večini. To ie rpd. brez kateresra pade sleherni parlamentarizem — celo med komunisti v Rusiii Deistvo pa da <jp protideklaraciisko eiban.ie še po dasovanin v Celiu ni poleela nam svedoči da se ie deklaraciia začela mnoeo eloblie ne?o ori § 2. Zavezinih pravil. Posamezni člani teera eibania — priznavamo — imaio velike zasluee, v poedinih pano?ab našp omanizaciie. Korenine deklaraciiskemu pokretu pa sezaio vse do znanih krilatic o sivolasem kralin Matiažu. o starcu ki nai bo tiho itd. Zato ni odpravlieno zlo s spreiemom deklaraciie. marvpr sp npsloea celn širi z edinstvom v needinstvo. To 7.I0 se naibrž ne da odoraviti niti s spreiemom besed »narodno edinstvo« v deklaraci.10: predoboko sečp rane v resnično tovarištvo. Sicer pa tudi deklaraciia sama s svoiim določilom brez »narodne^a edinstva« ali pa 7. niim ni tako učinkovit dokument ki bi kar na mab posekal srlave vsem zmaiem — celn v lasrnih vrstah. Znano pritiskanip kliuk ni še v oenziii. samo za vrati čaka prilikp mož neznačainib ki tie bodo od'klaniali podpore katerekoli ofJl. stranke. Pod kožo smn vsi krvavi. Pomoč v sili, pomoč: »do ilt des« proti ambiciioznemn ali bolie podprtemu konkurentu ko ptp. 73 udobnost dnjžinice bližino mesta pomoč ki pomaea tud! tia kier me.ni protivnik, da ie np.doseeliivo — taka pomoč bo marsikie dobro došla. draee volie spreieta Ei 0 tem b.o mna?n besedovania — post festnm — zvonienja ro toči Lepi so paraerafi v deklaraciii! Z obema rokama bi iib podpisal. AH še lepše ie službeno mestece. naisi pridoblieno Pr» ovinkih. Kdo nai mi to dokaže? Deklaraciia ima morda za to prezir sramotnn osamlienost Obdolženec bo taiil, kazal na naibližie vzelede. se prldušal na vse. instance. obenem pa obsedel na p-orkem. Kdo mii vzamp doseženi Tusculum? Drueačne moeočp. nianse takib skokov nam šele nokaže praksa in — značainost. V tem ozirn bi deklaraciia ne bila tudi navzlic besedicama »narodno edinstvo« ne, boliša ne slabša. A naša skrb bodi da io izbolišamo ko bo dosezala svoi namen. To pa mora biti č.p se bomo vsi ravnali po nii — večina in manišin?. Toda kako zaieziti. kako odstraniti nainoveiši razkroi: odstop oosamičnih društev iz Poverieništva UJU Liubliana? To ie tisti nekai ki ea ni doslei razvozla! niti tov. Knaflič z nasvetom- Počakaimo! Počakaite do 1. marca 1927 Kdo nam ^arantira da dotlei ne bo slabše.? Narodno edinstvo in deklaraciia imata samo toliko kavzalne zveze da se za edinstvo potezaio do malera iste osebp kot sn se proti deklaraciji. Samo toliko in nič več. A tudi dovoli. Marsikdo si bo mislil: Aha! Samo za kritiko iim ie! Kritika ie potrebna. Kritika mora biti. — Vse res! Mogoče bo kdo celo pritrdil da ie deklaraciia potrebna. To pa še ni povod da <ip nadaliuie voinn razooloženie. Zlo ima ?lobl'e korenine, kakor sem omenil že e-pri: osebna ambiciia posameznikov — sicer zaslužnih mož — a na ti in na oni strani. Manišina se čuti užalieno pa se ne vda večini. Tu in tam smo vsi za depolitizaciio Udruženia. Edinstvo naroda ie pa nolitično ^eslo kakor narodni soorazum. To zadevo ie nedavno poiasnii Svetozar Pribičevič in oovdaril da spada v politiko. S tem ie Ra že dokazano da ne spada v našo stanovsko oolitiko. Lahko si ea orivoščimo 113 nolitičnih shodiK v časopisib ki cp baviin <: politiko, 3 -nikakor ne v naši orcsnizaciii. S tem bi bilo nasprotstvir izbito dno. Razne pridevke 0 starcih o starinah hi o sivolasib kraliib Matiažih ki nai bodo tfho itd. bi biio treba premostiti na način zadovoliiv Z3 obp stranki. Np silimo sami sovražniku v posmeb! Ivn Trošt. — Za revizito noveea učne^a naorta so sp izrekli poverienik! UJU na svoiem sestanku dne 31. oiktobra t. 1. v Zaerebu. K tei reviziii nai bl doortneslo svoi del slovensko učitelistvo v iavni diskusiii. Da se ta omo^oči. smatramo. da ip naiprimerneie. ako posvetimn vso ianuarsko številko letošnieip-a »Popotnika« samo razpravlianin nove^a učneea načrta. • Zato pa vabim s tem vse ki ^imaio v tem vprašanin kai oovedati stvarno ter odTOvariaioče moidernemu dnhu šolstva m nralkitirinim rootrebam nai^ ti naoišeio ter m>i pošliein kot svoi nristievek za ianuarsko številko »Ponotnika«. to oa n a i k a s n e i e d o 2 8. t. m. Želeti bi bilo. nai bo ta »Popotnikova« stevilka dokument zanimania in ikritičnee-a mišlienia sloveiKke?a učiteli- stva. Pavel Flere, t. č. urednik »Popotnika«. — Debata 0 nuinem izbolišanin uradniškeea Položaia v Narndni skuoščinl. Poslanec SLS p-. Kremžar ie utemelieval predlo? v Rrilop- državnemn uradništvu sledeče: V čl. 46. zakona 0 civilnib uradnikih ie natančno in fiksno določeno ka- ko nai se odmeriaio državnim uradnikom drasriniske doklade. Rečeno ie. da se moraio urediti draeiniske doklade s oosebniTn zakonom. Dasiravno ie ta zakon o uradnikih izšel 31. iuliia 1923. sp draFiniske drtklade še vedno niso uzakonile. Danes Ra fiksiranie ni samo moeoče, ampak ip tiidi nuino Rotrebno in koristno urediti to i zakonom kaiti naš dinar se ie pooolnoma ustalil. Nestalnost državneea uradraistva ie v škodo uoravi. Državno uradništvo živi v stanin neeotovosti. Ta nesjotovost zelo škoduie državni uoravi. Državno uradništvo ie isti činiteli ki državo zastopa naoram liudstvu. Zato mora ono na eni strani imeti veliko avtoriteto na druei strani oa mora biti materielno dobro situirano. Mestn teera pp vidimo. d'a riržavni uradniki vsak dan boli propadaio Tako dale^ prooadaio. da prehaiaio v stamp proletariata. Predvsem ip. temn kriva npentovost. katti stalnost »e eden ctavnih momentov ki bi moral dtr/ati državnep« uradmk«. — Premeščania in nepravilno rednkcLie. Govornik navaia tudi drnee nepravilnosti ki iih dela vlada napram uradništvu. Predvsem praia sistpm premeščania uradništva iz ene?a konca v druon konec države. Kadarkoli se eovori o znižanju olač. se obenem poiavi redukciia O teb redukciiah se vednn e^ovori. Nobena redukciia se^ni izvršila tako kakor ie treba to ieda hi se odoustili nesposobni liudie tisti pa. ki bodo ostali da bi se iim izbolišalo plače. Ne smeio se favorizirati liudie ki nimaio ya državno službn druiFe kvalifikaciie kakor oriporočiln svoie stranke. Vlada liradhikom š«» vedno odteemte. Poslanec utemeliuie svoi nuini oredlo? 7.a zakonsko uredbo sklepa ministrskeea sveta o draeiniskih dokladab državnim uslužbencem. Predvsem nasrlaša da je vlada ob oriliki poslednie uredbe s katero ie državnim nameščencem odtesmila za noplavlience ver odstofkov. zatrievala da bo to velialo samo trl mesece sedai na smo že prišli v četrti mesec. Kliub temu se Ra ti odte^liaii šp nadalie izvršuiem in ne porabliaio za poplavlience. — Poslanec SLS dr. Paleček ie povdarial sledeče: Uradnikom ie treba omoeočiti materiialni in moralni obstanek. Vlada in večina pa delata ravno nasprotno. ker odvzemata uradnikom stalnost cenena in hisrienska stanovania ter iim Dovzročata nesocialno krivico- ko iim še od niihovib bornih dohodkov odtr^nieta z ize-ovorom. da ie treba 7a poolavlience. — Tako poslanci! Naivečia nesreča re v tem da Fovore ooslanci o potrebi izbolišania materialne^a in pravne^a stania uradništvu le kadar so v opoziciii pozabiio pa na to svoie stališče kadar prideio v vlado in so v večini. — Za depolitizacHo šolstva ie tudi stranka SDS. Na zboru Samostoine Demokratskp Stranke za mariborsko oblast ie bila spreieta — kakor poroča »Jutro« — sledeča resoluciia: »Zafotevamo deoolitizaciio vseb uradov in šol ter odločno svarimo prerl novimi preeanianii državnib uslužbencev iz partizanskih političnih vidikov. Prav tako protestiramo proti naidalinii nesmotreni redukciii državnib uslužbe.ncev ali delavcev. ker ie šla vlada že itak predaleč ter pomamkanie QSobia že resno osroža normaino delo.« — Naienereičneiše i^ pričel izvaiati deoolitfzaciirt uradništv*« in oobiipti nartizanstvo orometni minister Izdal ip odredbo vsemn prometnemu nradništvu da bo stroeo kaznovan v^ak nrometni nslužbenec. ki bo iskal protekciie ori kakem narodnem poslancu. Ako bi izdal in izvaial tako odredbn vsak Tninister v svoiem resortu. potem bi bilo kmalu konec partizanstva in korupciie pri nameščaniih. — Draeoceno miznante. Odličen naš tovariš zaslužen pisateli upokoienec. antideklaraš nam piše: »Radi bodočnosti bi pa raie videl. da zma^ate Vi in vsi optimisti, kar Vas Ip v stiku t deklaraciio neeo da zmaeam iaz in morda še nekai nas.« — Pripravlia se nov atentat na dfžavno uradništvo. Listi poročajo. da se Rripravlia nova redukciia državneea uradništva. Ta redukcija se nai izpelie na dvoini način direktoo in indirektno. Direktno z zmanisaniem števila državnih nameščencev indirektno z znižaniem' državnih personalnih izdatkov za penziie odnosno RodališanieTn dobe za doseeo oravioe do oenziip od 15 na 20 let in službene dobe od 35 na 40 let. — To narn ie iasen tnemento da se nam ip Dripraviti in ip izvesti enotno fronto vseea državne^a uradništva za skupen boi. Kdor misli, da smo danes že pripravlieni in sposobni 7,a to se silnn moti. Tudi s oristopom k Osrednii zvezi še n-i vse izvr- šeno. Treba bo pričeti šele oreanizirati skunne vrste da bomo skupno udarili. — Novi proiekt zakona o nairodnih šolah »Narodna Prosveta« poroča: Dobili smo iz ministrstva orosvete nov zakonski. proiekt pdd imenom »Osnova zakona o narodnih šolah v kralievini Srbov Hrvatov in Slovencev«, ki ea ie priredil dr. Sigismund Cajkovac, prečanski načelnik ministrstva prosvete. Verietno ie. da bode ta proiekt tvoril osnovo novemn zakonu. ki ea hočp predložiti zminister prosvete inarodni skupščini. Pri- oombe in dodatki za ta osnutek nai se pošl.ieio izvršnemu odboru UJU v Beogradu. »Narodna Prosveta« štev. 85. z dne 7. novembra t. 1. je pričela objavljati ta načrt. Pozivamo članp ožipp-a sosveta in sreska društva. da nam sproti pošiliaio svoie pripombe. — UčiteLisko dJruštvo »Jedinstvo« za erad Zagreb in okolico ima 14. t. m. ob 3. uri oopoldne v Samostanski uliici v Zaerebu zborovanie. na katerem so ipolee druffih tudi sledece. točkp na dnevnetn redu. Tridesetpete-odisnjica prosvietnoea i sta'leško?a rada Ambrcza Pestičeka i dvadesetpeteodišniica Luie Kraiačiča oblasnih škol. nadzornika. Govori Antun Tunkl. Ovoeodišnia skuiDŠtina Udruženja Jugoslovenskoga Učiteljstva u Zemunu i Beogradu. Izvieščuie Matko Zlatič Novi iedinstverti nastavni proeram i plan za osnovne škole, Prikazaie .losip Škavič. Odeovara li današnia visa pedaeoška škola svoioi zadači? Raspravloa Dr. .lure Turič. — Jubilantoma iskrene čestitke! — Nesrečni Dartiii 48. in 55. ororačuna. Ker dobivamo večkrat vprašania elede izplačila dvomesečne Rasrnrtne pormoči in izplačila razlik pokojninskih preiemkov smo se obrnili na ^ospoda deles^ata ministrstva financ. G. delegat ie bil tako oriiazen in nam ooslall sledeče poiasnilo: Pod oartiio 48. proračuna za leto 1926./27. ie predviden za celo državo znesek oo 200.000 Din za izplačilo dvomesečne posmrtne nnmoči v smislu čl. 124. zakona o državnih uradnikih in cstalib uslužbencib. Rešenia o izblačilu pa izdaja v smislu čl. 42. finančneea zakotia za leto 1926./27. tninister financ na predlo? resortnep-fl ministra. Radi teea dele?aciii ni nič znano o usodi prošeni učiteliskih vdov in se tndi ne vodiio pri deleraciii v evidenci. V t?m oziru se ie obračati 7,n informaciip na Rristoinera velikesa župana — Izplačilo razliik pokoininskih preiemkov uoiteliev- ki so bili naknadno prevedeni na dinarsko olačo. kakor tudi izolačilo zaostalib ookoininskib preiemkov se ne more še izvršiti ker spadair* med takozvane obveznosti iz preišniih proračunskih let. Vsp te obveznosti se izplačuieio 17 oartiie 55. proračuna za leto 1926./27., a šele po <;peciialni odobritvi odnosno otvoritvi kredita po ministru financ. Deleeaciia ie vse obveznosti iz preisniih let že nonovnn priiavila ministru financ <; Rrošnm za otvoritev kredita. doslei na le s sporadičnimi uspehi. Kolikor privatno vem se sedanii finančni minister. ?. dr. Perič resno trudi, da bi napravil vsaj s prihodniim proračunom red ali se mu Ra to 00sreči, zelo d\romim, ker gredo te obvez- nosti 17 vsp državp batp visokn v stotice miliionov. Ne Rreostaia dru^era. kakor da se Posamezni <;lučaii ved.no in vedno ureiraio in vsakokrat onozore tudi e?. poslajjci. — To poiasnilo ie podal eosp. deleeat ministrstva financ poverieništvu in daiemn tem ootom to v vednost tuldi učitelistvu. — Učitelistvu losraškesra sreza! Vse ceniene tovarišice in tovarisp logaškesa okraia. ki dosedai še niso podoisali »pristopne izjave« prosim, da to store do 15. t. m. One ki so iz okrais prestavlieni v druo- okrai pa prosim, da rni svoi odhoid in novo službeno bivališče iaviip no dopisnici, isto naj store tudi oni, ki v okraj prideio. ki so že. ali va šele hočeio postati člani akraine^a učiteliskeea društva. Prostm tudi vsp člane društva da svoip obv&znosti vrše v redu- da more blae"ainik mesečno obračunavaiti s poverieništvom. Šolski upravitelii. ki pošibain članarino mesečno za vSp članp na šoli na pni položnici nai na položnici zabeležiin tudi imena vseb onih. za katere se mesečnina pošlie. da tako olaišate posel blaeainiku — Predsednik. — Popravek. V poročilo o zborovaniu učiteliskeea društva za sloveTiiebistriški okrai dne 3. oktobra t. 1. se ie vrinila oomota ker seip ožieca sosveta dne 25. in 26. seotembra t. 1 ni vodil dr. Polianec. temveč poverienik tov. Skul.i. — Učitelistvu sireza Murska Sobota. Tovariše(ice). ki še niso vposlali »pri- stopnih iziav«. prav lepo naRroša-m da pošliieio Iste naifcasneie do 212.' novembra t. 1. društvenemn tainiku v Mursko Soboto Na podlagi vnoslanih iz,jav bo sestavlien društveni imenik. kar sp mora zeoditi čimpreie. — Vse onp tovariše(ice). ki ne preiemaio redno stanovskih listov prosim. da mi to iavifo ipotom dopisnice. Od tu sp bo zadevs eotovo uspešno rešila z uoravo listov. DuJc t. č. tainik. — Takrat tak — sedai tak — vsikdar boiuioč se 73 pravice oziroms oroti krivicam. — Tosip Lapalne. — Razpis nčiteliskih služb. Na osn. šolah v mariborski oblasti so sp razoisale stalne službe. Prošnie ie treba v\ožiti do 6 decembra 1926. Podrcbnosti elei v »Uradnem lisfu«. — Proštiia. Ce ima kateri ea:. tovarišev. ki so nekdai služili v s e ž a n skem okraiu sliko rainee-3 tovari^a Frana Zakraiška. prosirn, da mi 10 rJosodi. Porabiti io mislim za kliše k delu. katero i'zdam ood naslovom: F r a n Z a k r a j § e k . iezi'k)oslovec, pesnik. pisateli in estetik. — Novo mesto, 8. novembra 1926. — Jankn Leban. — »Dinarski dan.« V spomin šeste oblet* nice teh žalostnih dnevov priredi Jugoslovenska Matica širom cele Slovenije dne 14. novembra 1926 zbirko v narodno obrambne namene pod naslovom »dinarski dan«. Ta »dinarski dan« je zamišljen takole: V vseh mestih, trgih in večjih krajih naj podružnice Jugoslovenske Matice ali kjer še te ne obstojajo, druga društva organizirajo »dinarski dan«, na način cvetličnih dne» vov. Prispevki naj se v steklenice ali pušice zbi= rajo po ulicah, trgovinah in podjetjih in zasebnih stariovanjih. Na deželi pa naj se zbiranje vrši po službi božji pred cerkvijo in od hiše do hiše. Sicer pa prepuščamo podrobnejšo organizacijo inieijativi lokalnih faktorjev, ki naj zbirko urede kakor najbolj prikladno in koristno. Nabrane svote naj se potem nakažejo pokrajins.kemu od« boru Jugoslovenske Matice v Ljubljani. Prodajali sc bodo odkupni znaki po 5 Din komad, ki naj jih društva naroče pri pokrajinskem odboru Ju» goslovenske Matice v Ljubljani. Naj ne manjka širom Slovenije nobene vasi, nobenega kraja, kjer bi ne zbirali ta dan za naše neodrešene brate in sestrev Vsi neumorno na delo za nje. Dobro došel je vsak, tudi najmanjši dar. — Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani. — »ZVONČEK« 2. štev. je izšla in ima sle« dečo vsebino: E. Gangl: Očetov nož, pesem; Josip Vandot: Kocljeva osveta, pripovedka; A. Potoč* nik: Ljubljana, poučni spis; Ivanka Kalinova: Ma« mici, pesem; Fr. Rojec: Učiteljeva tridesetletnica, življenjepis; Albin Čebular: Solza, pesem; Dr. Fran Zbašnik: Ne kradi, povest; Damijan: Jesens ski večer, pesem; Josip Jeras: Deklice iz pre« teklosti, zgodovinski spis; Karel Štrbenk: Jure, gledališka igra; Danilo Gorišek: Mamice ni, pe* sem; Anica: 10. oktober, pesem; Pouk in zabava; Kotiček gospoda Doropoljskega.