V e s t n i k. Cesarja Franca Jožefa I. juMlejska ustanoTa za učiteljske sirote na Kranjskem: Gosp. Ivan Dremelj, učitelj na Polici, 2 gld. 40 kr. Učiteljski konrikt: G. Ivan Dremelj, učitelj na Polici, 1 gld.; G. Rudolf Piš, učitelj v Cerknici, na knj. kr. podr. št. 120 4 gld. 60 kr. Jakob Dimmk, blagajnik. Osebna vest. Okrajni šolski nadzornik v Gorici, cesarski svetnik gosp. Frančišek Vodopivec, je stopil v pokoj. Posnemanja vredno. Občinski zastop v Zagorju ob Savi je sklenil v seji dne 7. t. m. enoglasno, poslati na visoki deželni zbor kranjski prošnjo, da bi učiteljstvo bilo tako plačano kakor državni uradniki zadnjih treh činovnih razredov. Učiteljske prememhe na Stajarskem. Nadučiteljem v Križovcih pri Ljutomeru je irnenovan ondotni učitelj g. Anton H e r z o g ; g. Jožef T r a t a r , dosedanji pomožni učitelj za celjski okraj, je imenovan stalnim učiteljera v Dobrovi pri Brežicah. Stalni podučitelj oziroraa podučiteljica sta postala na svojih provizoričnih rnestih: g. Ign. S t r m e c k i pri Sv. Frančišku v Sav. dolini ter gospica Leopoldina Piano pri Sv. Lenartu nad Laškim trgom. Stalne podučiteljice oziroma podučitelji so postali na svojih dosedanjih mestih gospice Josipina J o š t v Hajdinu in Josipina Koderman v Tepini pri Konjicah ter gg. Miha Germovšek na Pilštajnu, Ignacij Š i j a n e c v Gornjemgradu ter Friderik Z i n a u e r pri Zgor. Sv. Kunigundi. S službaraa sta menjala podučiteljica gospica Eleonora Kreražar v Trbovljah-Vode in podučitelj gospod Karol U n g e r v Brežicah. V pokoj šla je gospica Marica Cimperšek, poduoiteljica v Št. Pavlu v Sav. dolini ter se ji je izplačala postavna odpravnina. Gospodarski program. Udje našega gospodarskega programa v prid učiteljskemu konviktu so postali gg.: Maks D o ii) i c e 1 j , prodaja moke iz rnlina V. Majdiča v Kranju, Rimska cesta v dr. Mundovi hiši; Fran Šturm, krojaški mojster na Bregu in M. Armič, trgovec v Mayerjevi hiši na Sv. Petra cesti. Narodna tr,govina. Kakor je razvidno na drugi strani, je otvoril na Rimski cesti g. Makso Domicelj zalogo moke in drugih pridelkov iz inlina Vinko Majdiča v Kranju. Majdičev mlin izdeluje preko 6 vagonov moke na dan ter je urejen po načinu prvih ogerskih ralinov. Cene raoki v Domiceljevi zalogi so popolnoma originalne, kakoršne ima mlin sarn. Postreže se lahko tudi s plorabovanimi vrečarni po 25, 50, 85 in 100 kg. Poleg tega bo dajal g. M. Domicelj tudi od iztržka dogovorjene odstotke v prid učiteljskemu konviktu. Zato prosimo p. i. učiteljstvo, da kupuje moko in druge take potrebščine v prihodnje pri g. M. Domicelju. Prosirao pa, da se vsakteri in vsaktera javi, da je uoitelj(ica), da se ta svota zabilježi v posebni knjigi. Svoji k svojim! Slovensko čefoelarsko društvo. Dne 16. svečna t. 1. je imelo drušlvo svoj občni zbor, ki je bil dobro obiskan, in na katerem se je sestavil novi odbor sledeče: Predsednik : Fran Č r n a g oj, ueitelj na Barji; podpredsednik: Hinko Likar, nadučitelj v Grahovem; blagajnik: Fran Mekinc, duhovnik v pok. v Ljubljani; odborniki: Peter Pavlin, posestnik in čebelar v Ljubljani; Fran Pengov, bogoslovec in Anton Žnideršič, posestnik, trgovec in čebelar v 11. Bistrici. Urednik društvenega lista: Fran R ojina, nadučitelj v Šmartnem pod Šmarno goro; sami vešči čebelarji, ter za povzdigo čebelarstva vneti možje. Da se pa društvo dvigne do častne stopinje, da se čebelarstvo v Slovencih oživi in razširi, dolžnost vsakega pravega rodoljuba je, da deluje za procvit te imenitne panoge kmetijstva. f Karol Jansky, založnik učil i. dr., ki je tudi slovenskemu učiteljstvu znan po svojih praktičnih učilih, je umrl v Taboru na Ceškern. N. v ra. p.! Kazpis častnih nagrad. Vedno glasneje se v novejšem oasu po javnih glasilih in v literarnih krogih izraža želja, da naj bi Matica močneje gojila v svojih knjigah leposlovje. Da tej želji ustreže ter pospeši razvoj slovenske pripovedne književnosti, razpisuje odbor ,,Slovenske Matioe" iznova po dolooilih »Jurčič-Tomšičeve usta- nove" 200 gld. častne nagrade izvirni povesti slovenski, obsezajoči najmanj 10 tiskovnih pol. Ko bi pa ne došla nobena takšna povest, se razpisujeta tudi d v e častni nagradi po 100 gld. dvema izvirniraa povestima, obsezajočima najmanj po 5 tiskovnih pol, oziroraa dvema daljšima epičnima pesmima, ali pa eni povesti in eni daljši epični pesmi. Spisi, ki se poganjajo za častno nagrado, morajo biti takšni, da vstrezajo umetniškim zakonom pripovedne književnosti vobče, poleg tega pa še književnim naraenora ,,Slovenske Matice" posebej. Pisatelji, katerim se prisodijo častne nagrade, prejmo vrhutega za svoja dela še navadno pisateljsko nagrado, katero plačuje nSlovenska Matica" vsled § 12. svojega opravilnega reda po 25 do 40 gld. za tiskovno polo. Rokopise je pošiljati odboru ,,Slovenske Matice" d o 1. p r o s i n c a 19 0 0. Ker hoce odbor s tera razpisom nstreči večini Matičnih udov ter jim v roke podati lepo zabavno knjigo, pričakuje, da se slovenski pripovedni pisatelji — zlasti priznani slovenski pripovedniki — primerno odzovejo njegovemu pozivu. V Ljubljani, dne 15. sušca 1899. Fr. Levc,E. Luh, predsednik.tajnik. Vseslovanska razstara v Pragi 1. 1901. Že 1. 1896. je predlagal na poslednjem zborovanju glavnega odbora ,,Narodopisne razstave češko-slovanske" Engelmann, tovarnar iz Karlina pri Pragi, da bi se v kratkem priredila vseslovanska razstava. Za ta predlog tedaj nikdo ni glasoval. Ali dandanes si pndobiva misel, prirediti tako razstavo, vedno več zagovornikov ter pospešiteljev, tako, da se more lahko pričakovati, da se leta 1901. otvori vseslovanska razstava v Pragi, ki bo takega potnena za vesoljno, zlasti pa avstrijsko slovan.stvo, kakor bode svetovna pariška raztava za ves kulturni svet. Ta razstava bi imela reprezentovati celo slovanstvo v njega silah in raočeh ter dokazati, da slovanski narodi niso manj vredni od oholih sosedov. Na tej razstavi bi narodi slovanski tudi videli svoje nedostatke ter slabosti na polju narodnogospodarskem in ravno s tein bi dosegli svoj naraen. — Vseslovanska razstava v zlati Pragi 1. 1901. bi bila pa tudi najveličastnejši korak v dvajseto stoletje, najsijajnejša raanifestacija slovanske vzajemnosti, triuraf vesoljnega slovanstva. Uničcnje LucchenijeTega morilnega orodja. lz Geneve se poroča: Še se mora izvršiti svečan oin; v prisotnosti avstro-ogerskega poslanika in njegovih uradnikov bodo pilo, s katero je Luccheni zabodel pokojno našo cesarico, in instrumente, katere je rabil zdravnik, slovesno uničili. To je star običaj, ki se opravi vedno ob takih prežalostnih prilikah, ker se hoče zabraniti, da bi se morilno orožje in instrumenti zlorabljali za senzacijo in ker živi vera, da so take stvari nevarne življenju uraorjenčevih naslednikov in naslednic. Lakote umrl. V Kaserti je učitelj jezikov, Avanzo, v pravern pomenu besede vsled lakote umrl. Vojaške pesmi. Vojno rainistrstvo je g. Hausmannu v Bielskem z odlokora z dne 11. grudna 1898 poverilo, da zbere in izda vojaške pesmi vseh avstro-ogerskih narodov. Iraenovani gospodjnas je naprosil objaviti naslednje: Ker se rad lotim tega domoljubnega posla, prosirn posebno starejše gospode rezerviste in odpustnike, ki so jim vojaške pesmi še v spominu, da mi blagovole čim preje sporočiti popolno besedilo v prvotni obliki in prvotnem jeziku ali pa mi naznaniti osebe, ki so jim vojaške pesmi znane. Glede napeva se bom usodil dogovoriti se pismeno in osebno. Vojaške pesmi so pravi zaklad narodnega pesništva in narodne glasbe, \n obžalovati bi bilo, ko bi se pozabila vojaška pesera, ki večkrat prav ginljivo opeva slovo od dorna, domotožje, ljubezni bolečino, strahote v vojni in junaški pogum poveljnikov, Vsak prispevek, če prav na videz neznaten, bo dobro služil in pospešil delo, in ko izide zbirka, ne bom pozabil v nji hvalno imenovati zaslužnih prispevnikov. Naposled tudi vljudno prosim, da naši časopisi ta poziv blagohotno raz- glase in domoljubno delo prijazno podpirajo. Naslov izdajatelja: Glasbeni ravnatelj V. V. Hausmann, Bielsko, (Bielitz), Šlezija. Svetovna razstara v Parizu leta 1900 utegne biti za slovanstvo pomenljiva. Zlasti Francozi si žple, da bi jo posetilo kolikor največ Slovanov. Slovani bodo na tej razstavi pred vsemi narodi sveta najbolj odlikovani od naroda francoskega. Ob priliki razstave v Parizu bode se vršil, kakor se sliši, vseslovanski shod. Morilec cesariein Luigi Luccheni sedi sedaj v temnici. Težka ječa mu je neki vender že nekoliko omehčala srce. Jetničar, ki rau prinaša piolo hrano, pripoveduje, da so videti sledovi solz na njegovera obrazu. Toda kadar je jetničar pri njem, se vede možko in noče kazati nobene žalosti. Časopis ,,Der Suden", glasilo izobraževalne politične in gospodarske koristi hrvaškega in slovenskega naroda, priporočamo kot najboijši časopis za oglase razne vrste, ker je razširjen v najboljših in iraovitejših krogih med Hrvati in Slovenci in tudi drugod. Cena oglasom (inseratom) je zelo nizka. Gasopis se daje na ogled zastonj. Upravništvo je na Dunaju, I. Plankengasse 4. Gospodarski program. Naslednje tvrdke darujejo od iztržka, oziroma dobička, ki jim ga da zuslužiti učiteljstvo, dogovorjene odstotke v prid učiteljskemu konviktu. Vsakdo (vsaktera) pa blagovoli zahtevati, da se vsaka vsota, ki jo odjemavec izplača, zabeleži v piid konviktu. 1- JOS. Petrič — zaloga raznovrstnih šolskih zvezkov, peres z  ! napisom: »Učiteljski konvikt** in raznih drugih šolskih potiebščin v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 6. 2. Knjigotržnica Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani, Kongresni trg. 3. Miličeva tiskarna — zal°g.a u>adnih spisov i. t. d. — v Ljubljani, Stari trg. 4. Narodna tiskarna v Ljubljani, FCongresni trg. v 5. oeberjeva tlSkarna v Postojini, zaloga uradnih spisov itd. 6. GriČar & MeiaČ trgovina z narejenimi oblekami za dame in - - gospode v Prešernovih ulicah v Ljubljani. 7. Fran KsaV. SoUVan, lrg°vina z manufakturnim blagom v . Ljubljani. Mestni trg. 8. _ ran r_raigiier, krojaški mojster v Ljubljani, Kongresni trg. 9- AntOIl KreiČi za*°ga nioških in ženskih klobukov v Wolfovih -—1 ulicah v Ljubljani. 10. J. oOKllCj trgovina s klobuki v Ljubljani, Pod trančo. 11. KavČiČ & Lillea — »Pri zlatorogu" — trgovina s spece-  _ rijskim blagorn v Prešernovih ulicah v Ljubljani. 12. JealiČ & Leskovic, trgovina s specerijskim blagom na Jur . čičevetn trgu v Ljubljani. 13. F. P. VidiC & Comp. Tovarna lončenih peči in glinastih iz- —'. '. _-l delkov, opekarna, zaloga stavbinskega blaga v Prešernovih ulicah v Ljubljani. 14 FillT) Faidifia ™zai' >n trgovina s pohištvom v Prešeruovih F J __Ł ulicah št. 50 (nasproti novi pošti) v Ljubljani. Rnnlra ^llnviin" v Pi*agi — glavno zastopstvo za slovenske tsanJsa »biavija dežele* y L^ubljani _ Fvzajemno zavaro. valno društvo, daje od učiteljskih zavarovanj provizijo ,,Zavezi slovenskih učiteljskih društev." Zaredno učiteljstvo piosimo, da po geslu ^Svoji k svojiin!" podpira v prvi vrsti te tvrdke.