LETO //. FEBRUAR 7976 GLASILO SZDL OBČINE LOGATEC VALKARTON GRE NAPREJ Začetek tega leta pomeni za delovni kolektiv tovarne VALKARTON tudi začetek petega poslovnega leta. Čeprav nas občani Logatca sicer bolj ali manj poznajo, se nam zdi vredno, da se tudi v občinskem glasilu predstavimo. Smo ena izmed petih TOZD Kartonažne tovarne Ljubljana, naš poslovni predmet pa je proizvodnja valovite lepenke in embalaže. Trenutno nas je 270 delavcev, računamo pa, da se bo naše število povečalo na skupno približno 300. Tovarna je bila /grajena ob koncu leta 1°71 kot rezultat skupnega vlaganja KTL (60%) m Slovehijales (40/0, s simboličnim prispevkom v obliki kredita (1,5 mil. din) pa je sodelovala tudi občina I ogatci. ki je novi tovarni brezplačno dodelila gradbeno parcelo, /o pred začetkom gradnje je bilo odločeno, da se bo tovarna gradila v dveh fazah in da bo II. laza izgradnje aktivirana takrat, ko se bomo uveljavili na tržišču, oz. ko bodo zmogljivosti prve laze razprodane. Do konca leta 1°74 nam je uspelo doseči proizvodnjo skupno 22000 ton lepenke in njenih proizvodov, t. j, toliko, kot je dejanska zmogljivost kartonskega stroja. Zaradi tega smo se zc v začetku lanskega leta odločili za izgradnjo II. faze. Le-ta obsega povečanje proizvodnih prostorov za cca 1700 refl, nabavo še enega stroja za proizvodnjo valovite lepenke ter nabavo več manjših strojev Zfl predelavo lepenke. Skupna vrednost investicije, ki jc trenutno v teku znaša okrog 68.000,000 din, kar je skoraj dvakrat toliko, kot je bila vrednost celotne tovarne pred 4 leti. Računamo, da bo investicija dokončana do konca I. polletja 1976, s tem pa a' bo zmogljivost tovarne povečala za vec kot 100%. Danes oskrbujemo v Sloveniji komaj 40'/ kupcev, prizadevali pa si bomo, da bi večino naših proizvodov za Slovenijo Izdelali pri nas, saj bomo S sorazmerno večjo proizvodnjo prav gotovo uspeli /nizati proizvodne stroške in s tem tudi prodajno ceno. Vinko Haložan Priznanje upravnemu odboru Na 12. seji skupščine občine Logatec, 23. decembra lani, na kateri sta sodelovali tudi skupščini samoupravnih interesnih skupnosti za vzgojo in izobraževanje ter za otroško varstvo, je bila razprava o poročilu o poslovanju sklada za finansi-ranje izgradnje šolskih in zdravstvenih objektov v letih 1970 -1975 deležna največ zanimanja. Posebnih kritičnih pripomb ni bilo, dali pa so vse priznanje upravnemu odboru za njegovo veliko prizadevnost v petih letih upravljanja tega sklada pri uresničevanju programiranih nalog. V razpravi pa so ugotovili, da bi morali nadaljevati z uresničevanjem programiranih nalog. Razen o tem so na tej seji govorili še o davkih občanov, o delu izvršnega sveta skupščine, o delovanju delegatskega in skupščinskega sistema v občini, o začasnem finansiranju splošnih potreb v občini v prvem letošnjem tromesečju in o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi kluba samo-upravljavcev v občini Logatec. -vr REFERENDUM: 1A OTROKE ŠE V letih 1976-1980 za otroške vrtce in šole še 15 milijonov din Sredi januarja je bilo v Logatcu za vse občane pomembno posvetovanje, ki so se ga udeležili predstavniki in pooblaščenci javnega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja naše občine. Zbor je obravnaval samo eno točko in sicer kako s prispevkom občanov in delovnih organizacij nadaljevati financiranje gradenj objektov za šolstvo in otroško varstvo. V čem je to vprašanje pereče? V zadnjem petletnem obdobju smo namreč že imeli ta prispevek, s katerim smo skupaj z drugimi viri financiranja zgradili več šolskih objektov in zdravstveni dom v Logatcu. Iz celotnega programa pa je zavoljo izrednih podražitev in drugih okoliščin ostalo manjši del neizpolnjenih programiranih nalog, na primer gradnja nove šole v Hotedršici in prizidka k šoli v Gorenjem Logatcv, obnova šol v Lazah, na Medvedjem brdu in v Zibršah. Vrh teh pa je v sedanjem času postala izredno pereča gradnja objektov otroškega varstva v vsej občini, še zlasti pa v Dolenjem Logatcu. Torej pred nami. občani, sla dve pomembni skupni nalogi: dokončanje gradenj šolskih stavb, oziroma obnova le-teh, in zgraditev ustreznih prostorov za potrebe otroškega varstva, kar naj bi natančnejša raziskava pokazala, koliko in kje jih potrebujemo. Za slednje zdaj že vemo, da jih že danes zelo potrebujemo v Dolenjem Logatcu, Rovtah in Hotedršici. Kako pa bi bilo s financiranjem tega programu'' Iz prejšnjih let imamo določene izkušnje o podražitvah, ki jih kaže upoštevati pri odločanju o višini prispevkov. Očitno je, da z dosedanjim odstotkom samoprispevka bi dobili komaj kaj več, kolikor nam je potrebno za odplačevanje dolgov dosedanjega že izpolnjenega programa. Po nekih izračunih bi potrebovali za odplačevanje dolgov okoli deset milijonov, za nove gradnje pa okoli petnajst milijonov din. kajpada, novih. Da bi jih zmogli zbrati, pa bi morali zvišati samoprispevek od dosedanjega 1 % na 2,5 %, pravtako pa bi morali povečati prispevek delovnih organizacij iz njihovega dohodka od sedanjega 1,3 % na 2,5 %, a s to razliko, da bi ga te organizacije plačevale na osnovi obračuna bruto osebnih dohodkov. Treba pa je na koncu povedali, da je bilo na tem zboru videli taksno soglasje, kakršno je nvilokdaj na podobnih posvetili Udeleženci so se zavedali, da moramo mnogo bolj odločno urejevati probleme družbenega standarda, med katerimi so tisti, ki neposredno zadevajo skrb za našo mladino, 'izredno pomembni Zatorej se nam ne bo težko odločati na referendumu o nadaljevanju financiranja omenjenih gradenj. Kaj več o teli naših prizadevanjih pa bomo brali v prihodnji številki Novic. Rudi Vogrič MAR NE GRE PREPOČASI? Zakaj se niso delegati vseh zborov skupščine občine razvneli ob poročilu o njihovi dejavnosti? Zakaj se niso delegati vseh zbo rov skupščine občine razvneli ob poročilu o njihovi dejavnosti? Poročilo, o delovanju delegatskega in skupščinskega sistema v logaški občini od maja I974 do decembra 1975, kije bilo na zadnji seji skupščine občine, ni izzvalo takšne razprave, kakršne bi pričakovali spričo same tematike v omenjenem poročilu. Za to ne bi mogli kriviti sestavljavcev poročila, saj jc bilo videti razmeroma pregledno in poučno, obravnavalo pa je dejavnost prav njih. ki so sedeli kot delegati v tej skupščini. . Zbrani podatki v omenjenem poročilu sekretaiiata skupščine pa so kljub neod/ivnosti delegatov le zanimivi. Bržčas smo /e pozabili, da šteje naša skupščina oX delegatov, in sicer v /boru krajevnih skupnosti in družbenopolitičnem /boru po 20 delegatov, /bor združenega dela pa šteje 28 delegatov. Poleg teh delegatov imamo v občini delegatsko oblikovanih sedem skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, ki skupaj štejejo okoli 140 delegatov; torej skupaj / delegati občinske skupščine je vseh prek 200. Malokdo med nami ob tem podatku pomisli, da prav ti dve stotniji delegatov, po zaključku razprav na raznih ravneh, odloča in sklepa, do kolikšne mere bodo naši mesečni dohodki obremenjeni z dajatvami in, kajpak, tudi kako bo porabljen ves tisti denar, ki ga tako ali drugače združujemo za naše skupne potrebe.' Seveda, omenili smo število 'delegatskih mest, na katerih sprejemajo končne sklepe; to pa ne pomeni, da o družbenih zadevah ne bi razpravljali v širšem delegatskem zboru. Primer: samo za zbor združenega dela v skupščini občine so izvolili 1X1 delegatov, ki tvorijo štiri konference delegacij. Tako ima zbor združenega dela le 28 delegatskih mest. na katerih pa se po potrebi laliko zvrsti vseh 181 delegatov. Razen teh je nekaj delegatskih mest v republiški skupščini in v republiških samoupravnih telesih, kar še bolj širi in razveja delegatski zbor naše občine.; Pa še besedo, dve o dejavnosti skupščine naše občine. V omenjenem obdobju je imela 13 sej zborov. 5 skupnih sej vseh /borov, družbenopolitični /bor je imel 2 samostojni seji, vrh tega pa je imela skupščina še dve slavnostni seji. Na vseh sejah so obravnavali 102 točki dnevnega reda. Najčešće so obravnavali gospodarske, finančne in proračunske zadeve, na vseh sejah pa so sprejeli 27 odlokov, 39 sklepov, 30 družbenih dogovorov "in samoupravnih sporazumov, 2 resoluciji in 1 priporočilo. Zagotovo pomenijo številne razprave in sprejete obveznosti zelo pomemben korak naprej v razvoju samoupravnega socialističnega družbenega življenja v naši občini. K še boljšemu delovanju delegatskega in skupščinskega sistema v prihodnje pa bo prispevala predvsem večja zavzetost delegacij in delegatov, kar pomeni, da bi morali še de-javnejše poseči v družbeno življenje s svojimi razpravami, predlogi in pobudami, česar jc bilo doslej bore malo. Vse zadeve so bile namreč bolj ali manj dane v razpravo na pobudo občinskih upravnih organov ali izvršnega sveta skupščine. Razen o tem bi kazalo spregovoriti tudi o premajhni samostojnosti zborov, ki razen družbenopolitičnega, se v tem času sploh niso nikoli samostojno sestali. vr SLAVNOST OB DNEVU REPUBLIKE IN PRAZNIKU JLA v_—^ Tudi počastitev dneva republike je potekala v znamenju proslavljanja 30-letnice osvoboditve. V slavnostno pripravljeni in do zadnjega kotička nabiti dvorani Narodnega doma je bila na predvečer praznika osrednja akademija, ki jo je zelo uspešno pripravila osnovna šola „8 talcev" iz Logatca v režiji Martine Comino. V slavnostnem recitalu so poleg učencev in učiteljev šole nastopali še recitatorji-gledališke skupine Mladost, pihalni orkester in logaški oktet. Lepa počastitev velikega praznika! Praznovanje dneva Jugoslovanske ljudske armade je bilo v decembru brez dvoma izjemno. V dneh pred praznikom so se zvrstila tekmovanja v košarki in streljanju z zračno puško. Svečano proslavo v Narodnem domu so vodili sami pripadniki logaške vojaške enote s sodelovanjem recitatorjev, mladinskega pihalnega orkestra, moškega in dekliškega pevskega zbora, logaškega okteta in harmonikarjev. Na praznični dan pa se je pihalni orkester iz Logatca udeležil vojaškega zbora v Blekovskih gmajnah, kjer so dali logaški mladinci prostovoljci častno vojaško obljubo pred zbranimi najvišjimi predstavniki vojaškega in družbenopolitičnega življenja v naši občini. ^.ts Kaj vemo o prometnem davku? Januar ji' mesci, \ katerem vlačimo davčne napovedi in se jezimo na davke. Posebno dolge in žolč M »i razprave o davku iz skupnega dohodka občanov, ki ga plačuje le manjši krog občanov in je eden i/nied najmanjših proračunskih dohodkov. O drugih davkih manj razpravljamo, ali pa le poredko, kol ji' primer * prometnim davkom Prometni davek plačujemo ob vsakem nakupu v trgovini, je najpomembnejši vir dohodkov, pro-raimnov in tudi najučinkovitejši ,im ni instrument ekonomske in ocialnc politike. IMačuje se pri vsakem nakupu blaga, ra/en /ivil, . otroške konfekcije, učil. kmetijske mehanizacije in številnih drugih i/delkov. ki Jih naštevajo /ve/ni predpisi. Številne oprostitve narekujejo socialni razlogi, / mnogimi pa /elimo vplivati na jiroi/vodnjo ali potrošnjo določenih i/delkov. Zaradi enakih razlogov so /a ra/lične proizvode predpisane ra/lične davčne stopnje. Od večine i/delkov se prometni davek plačuje po osnovni 24 ','-ni stopnji. Od tega pripada občini 4 /ve/na stopnja pa je 14 -;. Za nekatere proizvode i/ilelkov) je davčna stopnja SO ali več odstotkov na prodajno ceno. Višje stopnje so po navadi predpisane /a luksu/no hlago, čeprav so tudi izjeme. Včasih so višje stopnje predpisane /aradi urejanji! ra/merij na trgu. lako velja /a gradbeni material stopnja 2K.S torej višja stopnja od osnovne, čeprav ne gre /a luksu/no blago. Osnovni ra/log /a vis|o stopnjo je bilo večje buvbfa-sevanje po gradbenem .PUUcrJaUi. taksno stanje bi samo po sebi omogočilo ponudnikom /višanje cen. 1'ri t c m bi konjunkturni dobiček pobrali ponudniki. Z /višanjem prometnega davka pa je del tega dohodka pobrala družba. (Graditelji se je/ijo. ko vidijo, da plačujejo pri gradnji stanovanj višji prometni davek, kot se plača na primer pri nakupu osebnega avtomobila domače, proizvodnje, ki gotovo ni tako potrebna dobrina kot stanovanje. V razmerah, ki vladajo na tržišču gradbenega materiala, hi plačevali ta material po enakih cenah tudi pri nižji stopnji prometnega davka, le razporeditev dohodka bi bila drugačna. Kako lahko taksne ali drugačne stopnje prometnega davka vplivajo na proizvodnjo in prodajo določenih izdelkov ka/.e tudi lanski primer /ni/.nnjsi prometnega davka na pohištvo (kar je pomenilo tudi znižanje cen), ko se je prodaja pohištva povečala. Prometni davek pa ni edini regulator ra/tner v proizvodnji in potrošnji, .kot ga pojmu It |o [udi nekateri gospodarstveniki. / njim ni mogočf in velikokrat jo s stališča družbenega gospodarstva sploh neprimerno reševali -Irago proizvodnjo, slabo kakovost izdelkov in podobno, lako na primer kljub oprostitvi pio metnega davka in s številnimi drugimi družbenimi akcijami nismo uspeli zadovoljivo uredili ponudbo kinel ijsko mehanizacije. 1'romelni davek je najpomembnejši proračunski dohodek občine in republike. Čeprav imamo zviviii- stopnje (temeljni davek), pa je po tej stopnji zbran |>ronu'fin davek dohodek republiškega proračuna. Po zvezni stopnji po brani prometni davek je nujpomemhncjsi vir republike, s katerim plačuje svoje obveznosti do federacije (financiranje ljudske obrambe, organov federacije, pospeševanje izvoza itd.). Občinski prometni davek predstavlja v proračunu nase občine slabo polovico vseh dohodkov, /aradi njegove pomembne vloge pri napajanju proračunov imajo včasih potrebe proračunov odločujoč vpliv pri določanju višine stopenj prometnega davka. Koder niso zadoščali drugi proračunski viri. so se zvišale siopnje prometnega davka predvsem za alkoholne pijače, tobačne izdelke in luksuzno blago. Velikokrat sc /. višjimi stopnjami zbrana sredstva uporabijo v točno določene namene (regresiranje osnovnih kmetijskih pridelkov, pospeševanje določene dejavnosti). Prometni davek je nenamenski proračunski dohodek, ra/en v nekaterih i/jemali, ko se prometni, davek od določenih izdelkov uporablja /a linam iranje v naprej določenih potreb, lako je na primer del prometnega davka od naftnih derivatov namenjen za financiranje izgradnje, obnove in vzdrževanja cest. S stališča dohodkov občine je pomembno, kje občan kupi blago, od kalerega se plačuje promelni davek, ker |iripada plat ani občinski prometni davek občini, v kateri je bila opravljena prodaja blaga. Zaradi h-ga dobijo več dohodkov občim- / razvito trgovsko mrežo. V decembru lanskega lela je bila sprejeta sprememba za motorna vozila, /a katera se sedaj plača prometni davek v občini, v kateri ima kupec svoje prebivališče. Alojz Sajovec Pismo z Medvedjega brda Več varstva samoupravljanju Ko smo pred časom pobarali kmeta Antona Bogataja, če bi nam kaj sporočil o delu krajevne skupnosti Trate, nam je poslal tole pismo: „Naša krajevna skupnost je pravzaprav skupnost vasi Žibrše in Medvedje brdo, v njej pa živi okoli 420 ljudi, razdeljenih približno na pol v vaseh. Večina nas je kmetov; majhni in srednji kmetje in njihovi otroci hodijo tudi na delo v logaške ali idrijske delovne organizacije, večji kmetje pa imajo dovolj dela doma. Kpt krajani smo delavni in složni, saj vemo še iz časa narodno osvobodilnega boja, kako koristna je naša povezanost in solidarnost. Prav zavoljo te skupne povezanosti smo kmalu po vojni uspeli kaj hitro obnoviti pož.gane domove in gospodarska poslopja. Ker znamo biti med seboj složni, smo tudi uspeli si zgraditi zadružni dom, ki sicer danes ne služi povsem svojemu namenu, dalje smo si zgradili primeren gasilski dom, v katerem'imamo za naše potrebe dovolj veliko dvorano in podobno. Klektrična luč je na Medvedjem brdu prvič zagorela leta 195 3, kar je bilo tudi plod naših skupnih prizadevanj, in sicer že tedaj v obliki krajevnega samoprispevka. Danes,po 23 letih, pa že vemo, da moramo električno omrežje obnoviti. Razen obnove celotnega omrežja bomo morali zgraditi tudi trafo postajo. Zato smo se odločili za poseben krajevni samoprispevek« ki smo ga v letu 1975 v obliki akontacije že vplačali v višini od 1500 do 3000 din od posameznega gospodinjstva; ta denar zbiramo na računu krajevne skupnosti. Ko sem omenil novi gasilski dom, sem pozabil zapisati, da imamo gasilsko društvo Medvedje Brdo, v katerem so člani krajani iz obeh vasi. Društvo je staro že 70 let, kar bo letos posebno slovesno praznovalo. Že pred leti si jc društvo kupilo sodobno motorno brizgalno. ob 70-letnici pa si je s pomočjo občinske gasilske zveze in prispevkov občanov ter z lastnim delom kupilo tipiziran gasilski avto. Naj zapišem še nekaj besed o dejavnosti naše krajevne organizacije socialistične zveze. Ugotoviti moram, da so člani delavni in se odzivajo k izpolnjevanju vsake naloge. Zdi se mi pa. da se vodstvo krajevne konference premalo zain ma za dejavnost krajevne socialistične zveze. Vse kaze, da izvira la pomanjkljivost iz preobremenjenost i članov izvršnega odbora krajevne konferenco, saj ima vsak od njih več zadolžitev, zato vseh tudi ne morejo dobro opravljati. Vsi želijo da bi v prihodnje upoštevali sedanjo preobremenjenost nekaterih, v organi zacijsko delo socialistične zveze pil pritegnili tiste člane, ki nimajo nobenih organizacijskih bremen. Anton Bogataj Medvedjo brdo lz zgodovinskih izkušeni vemo, kako nerado se staro umika novemu. Tako je tudi v sedanjem času, ko uveljavljamo nove, samoupravne socialistične družbene odnose v vseli naših navadah, skupnem delu, itd. Borimo se proti starim pogledom v sebi in navzven, pa proti sovražnikom, ki jim ne gre v glavo naša pot v socializem. Zato jc izredno pomembno varovanje vsake oblike naših samoupravnih socialističnih odnosov in tudi družbene lastnine, ki je pravzaprav podlaga tem odnosom. Mi smo si-'/agot-ovili več načinov varovanja naše samoupravne socialistične družbe in med njimi je, sicer še nova, družbeno pravobranilstvo samoupravljanja in družbene lastnine. Ta ustanova ni državna ustanova, česar ne smemo pozabljati, zakaj njen poglavitni namen je varovanje rasti in razvoja samoupravnih odnosov in družbene lastnine, ne pa države, ki jo varujejo že drugi. In kaj sodi v področje družbenega pravobranilstva samoupravljanja? Družbeni pravo- OBČANI, ZAKAJ TAKO? Cestni sklad občine Logatec si prizadeva, da bi iz dokaj skromnih sredstev čimbolj uredil vozišča in jih opremil s potrebno prometno signalizacijo. Ker so sredstva prispevali občani, zato tudi želijo, da bi bila ta sredstva smotrno izkoriščena. Verjetno pa se tega ne zavedajo poedinci, katerim so prometni znaki trn v peti in jih nikakor ne morejo trpeti ter se na njih izživljajo. Da je temu res tako, sta dokaz gornji foto-gnifiji, ki kažeta uničen prometni znak „Avto-busno postajališče" pri poslovni hiši na Tržaški cesti 28 in nasilno obrnjen prometni znak nasproti KRPANA, ki prepoveduje vožnjo tovornjakom in avtobusom ter dovoljuje dostavo. Zavedati se moramo, da je vse to naše in tako le sebi uničujemo dobrine, ki si jih ustvarjamo. Zato moramo skupno odkrivati storilce takih in podobnih dejanj ter jih prijavljati pristojnim organom. SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU SO LOGATEC branilec, ki predstavlja to ustanovo, je dolžan, da posega vselej v zadeve, v katerih delovna organizacija ali skupnost, družbenopolitična organizacija, organ družbenopolitične skupnosti ali katerakoli druga družbeno-pravna oseba s svojim dejanjem ali sklepom krši z ustavo, zakonom ali z. drugimi splošnim samoupravnim aktom določeno pravico ali obveznost glede upravljanja z družbenimi sredstvi ali delitvi dohodka. Kdaj družbeni pravobranilec začne postopek in na čigavo pobudo? Odgovor je: začne ga pravobranilec združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, samoupravne kontrole, organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, društev, družbenopolitičnih organizacij in občanov. Začne ga takoj, ko dobi ustrezno prijavo ali vlogo, v kateri pobudniki prijavljajo kršitev samoupravnih pravic in družbene lastnine. In kakšne so še pravice družbenega pravobranilca1 Med drugim sme zadržati izvršitev splošnega ali posamičnega akta oziroma dejanje samoupravne organizacije, družbenopolitične skupnosti in drugih, če sodi. da bodo s temi akti kršene samoupravne pravice in družbena lastnina. Nadalje, dhižbeni pravobranilec lahko predlaga skupščini družbenopolitične skupnosti, da uporabi ustrezne ukrepe proti tistim organizacijam ali skupnostim, v katerih nastanejo večje motnje v samoupravnih odnosih ah če so huje prizadete družbene koristi. Kadar pa bo šlo /a dejanje kršitve samoupravnih pravic ali oškodovanje družbene lastnine od strani odgovorne osebe, pa bo pravobranilec dolžan podati ovadbo javnemu tožilstvu. Torej: družbeni pravobra nilec ni državni organ, ne opravlja sodnih funkcij in ni enak javnim pravobranilcem. Je samostojen organ družbene skupnosti, dolžan varovali samoupravne pravice in družbeno lastnino. Naša občina že ima to ustanovo, in sicer skupaj z občino Vrhnika na občinskem sodišču na Vrhniki, v sobi št. 2; za družbenega pravobranilca je bil imenovan pravnik Zoran Mrak iz. Logatca. vr VODA JE — VODE NI Stvar se ne začenja pri ceni, konča se pa . V naši občini smo že v preteklosti imeli ceno vode i/redno nizko, daleč nižjo od vseh naših sosedov. Tako so se logaške vodovodne naprave komaj enostavno reproducirale, za kaj več seveda ni bilo sredstev. Zato je bil tudi pred leti samoprispevek za pojačanje vodovoda potreben (novo zajetje in napeljava iz Turkove grape). Zamrznitve cen komunalnih dejavnosti so še nadalje zadrževale ceno vodi izredno nizko. Potrebe po vodi pa so se v Logatcu, v K.a i.ih. v Hotedršici in na Kalcah večale iz leta v leto. Zato smo zastavili gradnjo novega vodovoda iz obetavnega vodnega zajetja v Cuntovi grapi. Investicija nas je stala že doslej več sto starih milijonov. Pri tem smo angažirali sredstva iz vodarine, sredstva območne vodne skupnosti Ljubljana in kredite LB. Zadeva pa se je zaustavila tik pred zaključkom 3. faze te izgradnje: gre za prekope glavne ceste v Gor. Logatcu, avtocestnega priključka, prehoda pod Logaščico in Notranjske ceste ob pokopališču v Dol. Logatcu ter za priključke na obstoječe omrežje. Tu pa je težava z denarjem. K temu moramo prišteti še tekoče in investicijsko vzdrževanje vodovodnih naprav in zajetij, in stvar je še bolj brezizhodna. Pa poglejmo delovni in finančni program vodovoda za leto 1976 in poslej. I. INVESTICIJSKA I..1H3.000 din 13 KJA VNOS T TER TEKOČE VZDRŽEVANJE: II. PLANIRANI DOHODKI 1. vodarina 2. najem instalacijskega kredita (največ do) 3. prispevek novograditeljev 4. pristojbine za razširjeno reprodukcijo (0,2 % od gradbene vrednosti) R I KAPITULACIJ A I. IZ*)ATKI ' II. DOHODKI primanjkljaj: - 500.000 din 500.000 din 75.000 din 15.000 din 1.080.00(1 din 1.383.000 din 1.080.000 din 303.000 din Mnenja smo, da bi se naj primanjkljaj pokril s povečano vodarino. sicer bo ostajal Logatec še nadalje in vedno bolj brez vode. Že doslej so izredno kritična brc/vodna mesta zlasti Naklo, Zelenica, Martinj hrib, Stara pot, Klanec, Kake. Kežiška pot, Zadružna pot in zadnja nadstropja v blokih. Nadalje je treba reči. da so dokajšnje težave tudi z Rovtarskim vodovodom. Rezervoar v Rovtah je postal premajhen; črpalke so stalno v pogonu, tako da pomeni sleherni izpad vode v črpalkah tudi sušo v Rovtah. Potrebni bodo tedaj investicijski posegi: povečanje rezervoarja v Rovtah. Nov rezervoar potrebujejo tudi Kalce (vsaj 1000 m^). V Hotedršici je potreben nov rezervoar z. novim črpališčem za zagotovitev nočne akumulacije vode. Ocena navedenih investicijskih del pomeni kakih 5.000,000 din. Ce k temu prištejemo še čistilno napravo s stalnimi zajetji, kar bi veljalo še nadaljnjih 1.800.000 din, bi v naslednjem petletnem obdobju, ko bi naj zadostili vsem tem potrebam, potrebovali ob sredstvih za tekoče in investicijsko vzdrževanje še 6.800.000 din. Seveda, vode nam ne bo nihče drug pripeljal v hišo kot mi sami, z lastnimi denarnimi prispevki. Zato torej ne bi smeli odklanjati povečane vodarine, pac pa jo sprejeti kot zavestno dolžnost, da bomo poslej nemoteno oskrbovani z vodo. Upravljalec vodovoda predlaga naslednje spremembe v vodarini: 1. kub. m vode za gospodinjstva 2. pavšal na osebo (kjer ni vodomerov) 3. kub. m vode za industrijo 4. pavšal na govedo 5. pavšal na drobnico o. taksa za vodovodni priključek zdajšnja cena 1,58 din 4,73 din I .S8 din 400,00 din nova cena 2,50 din 6,00 din 3,00 din 4,00 din 2,00 din 600,00 din Pa morda še to: nase sosedne občine imajo že zdaj podobne cene, kot jih predlagamo za Logatec, in vendar prosijo pristojne občinske organe za povišanje cen. ker pač ekonomika poslovanja tako terja. 018 sejah izvršnega sveta Nič pa ni samo od sebe; voda tudi ne. M. Štefančič Na zadnji seji skupščine občine Logatec so dali delegatom v obravnavo poročilo o delu izvršnega sveta skupščine občine v času od aprila do decembra 1975. Ker se zdi vsebina poročila zanimiva tudi za druge občane, povzemamo i/, njega nekaj zanimivih podatkov. Najprej jc izvršni svet štel devet članov, s sklepom skupščine so ga zmanjšali na sedem članov, ki so zadolženi po določenih področjih, in sicer: gospodarstvo in družbeno načrtovanje, finance, notranje zadeve in občinska uprava, krajevna samouprava, ljudska obramba in SLO, družbene dejavnosti ter komunalno gospodarstvo z urbanističnim načrtovanjem. V omenjenem času je imel svet 18 rednih sej, na katerih je obravnaval največ vprašanj s področja družbenega načrtovanja in gospodarskega razvoja, dalje o skupni in splošni porabi, o uskladitvi občinskega proračuna z določili republiškega družbenega dogovora in podob- Ogrevanje na Poštnem vrtu Samoupravna stanovanjska skupnost Logatec je s svojo enoto za gospodarjenje s stanovanji v družbeni lastnini decembra izvedla centralno ogrevanje še v dveh stanovanjskih stolpičih v Prešernovi ulici. Vrednost del velja blizu 500.000,00 din. Tako je bil dokončan prvi del načrta, ki sicer v svoji celovitosti predvideva postopno uvedbo centralnega ogrevanja v vseh stanovanjskih zgradbah, v katerih še ni takšnega ogrevanja, vendar pa zgradbe sodijo pod upravljanje stanovanjske skupnosti. Nova stanovanjska soseska na „Furlanovem" je že v načrtu zasnovana s skupnimi kotlarnami za ogrevanje novih in tudi že v prejšnjih letih tod zgrajenih blokih. Letos bo bržkone na vrsti za izgradnjo centralnega ogrevanja blok v Prešernovi 2; to je na Poštnem vrtu še edini stanovanjski stolpič brez toplovodne napeljave. Maš no. Na vsaki seji je bilo povprečno deset točk dnevnega reda. Največ zadev, in sicer 20, je bilo s področja urbanizma, komunalne, stanovanjske in gradbene dejavnosti. Tem sledi kar 13 krat razprava o občinskem proračunu, ki so ga po temeljiti obdelavi tako stisnili, da ni ostalo na njemu niti grama ,,rezervne masti". Na-daljni pregled v vsebine sej izvršnega sveta pokaže, da so razpravljali in sklepali še o 13 zadevah s področja pravosodja, o 9 zadevah s področja dela inšpekcijskih služb, o 9 zadevali s področja gospodarstva, družbenega načrtovanja in cen, ostala vprašanja pa so zadevala dejavnost občinskih upravnih organov, kadrovanje, potrebe narodne obrambe in SLO ter več zadev, ki so zadevale dejavnost krajevnih skupnosti in področje skupne porabe. Sedanje razmere kažejo na potrebo povečanja števila članov izvršnega sveta, saj je očitno, da so sedanji člani preobremenjeni z zadolžitvami. vi Požled v gozdovih Sredi decembra je gozdove Hru-sice in okolice prizadela ledena ujma, požled. V višinskem pasu nad 750 m je podhlajeni dež zmrzoval na vejah drevja. Vejice, debele kot prst, so bile obložene z ledom v debelini pivovskih steklenic. V vrhovih dreves, kjer je največ vejic in iglic, se je nabralo več ton ledu. Pod njegovo težo so se lomila in rušila drevesa. Močno zakoreninjene jelke je lomilo v vrhovih in deblih, bukve pa je ruvalo s koreninami vred. Sečnja tako poškodovanih dreves je 'ežja, les je razcepljen, pri obdelavi pa nastaja velik odpadek. V gozdnih predelih logaške planote sta bolj prizadeta le grebena Srnjaka (815 m) in 'I ravnega vrha C>28 ni), deloma pa so prizadeli gozdovi na Medvedjem brdu (785 m). Rovtah (884 m) in Žihršah (725 m). Po ocenah gozdarjev je močno poškodovanega drevja 2000 mi, kar je približno 7 % letne sečnje in pomeni malo škode (v idrijskih gozdovih I 10000 m' ali okoli 200 % letne sečnje). Zanesljive obrambe pred požledom ni. Očitno pa je, da se pokončno raščena drevesa s pravilno, enakomerno in koncentrično razvito krošnjo laže obdržijo v ravnotežju. Taka drevesa pa rastejo v negovanih in pravočasno redčenih gozdovih. Zato, gozdarji, pozort Pravočasno redčenje je obramba pred požledom, je pot do čvrstih gozdov in večjih dohodkov. Jože 0merzu Javna tribuna KLI Na obzorju novega leta DRAGI KLIJEVCI, Število zaposlenih v vaši delovni organizaciji je razmeroma veliko. To pomeni, da imate precejšen vpliv na življenje v občini, razen tega je vsak dan mnogo perečih problemov znotraj delovnega kolektiva in bi jih morali obravnavati tudi v javnosti. Upoštevajoč \ tako obsežno družbeno in gospodarsko problematiko, je zato povsem umestno, če v našem občinskem glasilu dobite ustrezen prostor, v katerem bi sebi in drugim občanom razgrinjali tako svoje načrte in želje, kakor tudi težave in probleme. Uredniški odbor ..Logaških novic" predlaga vam, da ta kotiček vsebinsko sami napolnjujete; imenujte primeren odbor, ki naj skrbi, da bo uredniški odbor ,,Novic" dobil do 10. dne v mesecu gradivo za naslednjo številko. Lep pozdrav uredništvo Gospodarski načrt za leto 1976 Čas hiti in tako je spet leto naokrog. In mi se vrtimo v njem. Za leto, ki izginja v nepovratno preteklost, lahko rečemo, da je bilo, tako v svetu kot doma, polno negotovosti, preje slabo kot dobro, in prav nič ne kaže, da bi se kaj prida spremenilo. Vsaj tako hitro ne, Čeprav ne moremo mimo ugotovitve, da se ves svet trudi za zboljšanje. Kako smo se mi trudili, bi morali ponovno ocenjevati uspešnost posameznika in skupnega dela v naši DO. Kje nas je najbolj žulil čevelj, vemo vsi Toda kakor za vsakim dežjem ponovno zašije sonce, kakor za vsako zimo znova pride pomlad, tako bo prišel tudi čas, ko bo zopet bolje. Seveda se razmere ne bodo spremenile same od sebe. Se prav gotovo ne, če bomo iskali krivca in netili razdor med seboj, namesto da bi se zavedali dejstva, da noben del telesa ne more živeti sam zase. Sele združeni v trdno celoto predstavljajo deli telesa tisti čudoviti zamotani in vsemogočni mehanizem, ki mu pravimo človek. Torej, bomo morali poiskati vzroke za težave, s katerimi se trenutno borimo, si začrtati delovni program in z roko v roki vsak na svojem mestu čvrsto prijeti za delo. V prepričanju, da si bomo skupaj in vsak zase v skupno in svojo korist prizadevali opraviti v letu 19 76 zaupano delo kar najbolje, želim vsem sodelavcem KLI- ja zdravo in uspešno novo leto. Logatec, dne 12/1-1976 DIREKTOR DO Dušan DOBN1K, dipl. ing. Decembra lani so bili v KLI zbori delovnih ljudi, ki so obravnavali in potrjevali predlog gospodarskega načrta za leto 1976. Načrt vsebuje vse elemente in merila, po katerih bomo v tej delovni organizaciji v naslednjem letu delali in obračunavali svoje rezultate dela. Poglejmo, kako bo / realizacijo in dobičkom v posameznih tozdih; zakonskimi določili in samoupravnimi akti. Z ozirom na boljšo možnost prodaje naših izdelkov na izvozno tržišče, kot'je bila v preteklem letu, predvidevamo znatno povečanje proizvodnje v TOZD Drobno pohištvo. Ker je bilo vloženih precej sredstev za rekonstrukcijo lakirne v tem TOZD in navsezadnje če bo uspelo vodstvu tega TOZD s Kegljaci so tekmovali Realizacija Žaga 48.384.000 Probno pohištvo 111.883.330 Plastika 14.533.000 Montaža na stavbah 8.124.480 Stavbno pohištvo 1 10.334.850 Pomožne delavnosti 30.197.050 Uprava 13.815.100 Skupaj DO 337.271.810 Za osnovo pri sestavi gospodarskega načrta smo upoštevali: — razpoložljivo število Proizvodnih ur — normative porabe časov, osnovnega in pomožnega materiala, za posamezne vrste izdelkov — količine predvidene porabe osnovnega in pomožnega "Tateriala smo ovrednotili po Predvidenih planskih cenah, ki "aj bi veljale v letu 1976 — splošne stroške smo upoštevali na osnovi doseženih v »tli 1975 z delnim povečanjem, medtem ko smo amortizacijo, investicijsko vzdrže-vanje, pogodbene in zakonske obveznosti, regres za TK, HTV, P'anirali v skladu z veljavnimi Dobiček 2.200.890 3.583.540 2.077.250 757.000 6.238.580 2.635.260 17.492.520 pomočjo vseh odgovornih organizirati delo tako, da bo čim manj zastojev, slabe kvalitete oz. izmečka med samim tehnološkim procesom, tedaj morajo doseči večjo produktivnost in tudi boljše gospodarjenje. Ker pa so osebni dohodki odvisni od produktivnosti dela, bi si tako zagotovili tudi boljše osebne dohodke. Povečanje produktivnosti se predvideva tudi v ostalih TOZD. Upamo in želimo, da bi se ta predvidevanja oz. postavljeni cilji tudi uresničili. Tatjana ŠTIRN oec. Sredi decembra je bilo v „Mantovi" na Vrhniki tekmovanje v kegljanju. Sodelovala jc tudi ekipa iz Logatca. Pomerili so se s kegljači iz Izolirke. Zmagala je naša ekipa, in sicer z izidom 2491 : 2357. Posamezniki so dosegli naslednje izide: Veber Prezelj Antončič Drašler Dolenc Podobnik podrtih kegljev 448 424 423 418 415 363 K uspehu jim iskreno čestitamo. Tatjana Štirn 12 Z4PliNitA LP LMATIC 6. STitAN FEBRUAR 1976 Kulturo približati ljudem Vsi tisti, ki so ob Dnevu republike obiskali razstavo likovnih samorastnikov v Narodnem domu, gotovo že poznajo svoje sovaščane - likovne amaterje in njihova dela. Nekoliko podrobneje želimo širši javnosti predstaviti minulo in prihodnje delo ter hotenja logaških samorastnikov. V ta namen smo zaprosili enega izmed njih -idejnega vodjo in organizatorja Vikija Premka za kratek pogovor. Povedal nam je, da je do sedaj na različnih razstavah sodelovalo deset likovnikov-amaterjev, in to: Jože Gregorič, Miro Lcskovec, Tilka Muler, Matej Pečenik, Viki Premk, Tone Rupnik Storžev, Zofka Rupnik, Janez. Štempihar, Jane/ Škrlj in Vera Tratnik. Skupno so v logaški občini imeli štiri razstave ob različnih priložnostih. Da bi laliko uspešneje delovali in pogosteje razstavljali, se nameravajo organizirati v Društvo likovnih samorastnikov. Na l\> dogovoru o organiziranosti in delovanju sindikatov se vsako leto v januarju sestanejo v osnovnih organizacijah in drugih organih člani na letnih skupščinah, na katerih obravnavajo in sprejemajo poročila o dejavnosti v preteklem obdobju in uresničitev zastavljenih nalog, sprejemajo delovni načrt za tekoče leto in finančni načrt ter obravnavajo vsa druga vprašanja. letošnje skupščine so imele še poseben pomen glede na to. da bodo delavci obravnavali svoja prizadevanja za krepitev samoupravnih odnosov v združenem delu in vključenost delavcev v aktivnost, ki so bile storjene na stabilizacijskem področju. V svojih delovnih načrtih so osnovne organizacije in drugi organi zajeli predvsem naloge na področju nadaljnjega utrjevanja samoupravnega položaja delavcev. krepitev samoupravne delavske kontrole, delovanje delegacij in delegatov, naloge za stabilizacijo, samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje o dohodku in njegovi delitvi, sindikalni organiziranosti, družbeni samozaščiti. O poteku letnih skupščin v ta način bi si na podlagi programa in dela zagotovili stalen dotok sredstev od SIS z. kulturo. V bodoče bi radi v društvo vključili tudi ostale občane, ki se v svojem prostem času ukvarjajo z likovno dejavnostjo in bi se želeli predstaviti občinstvu. Društvo bi prav gotovo nudilo boljše možnosti za bolj povezano delo. Prav tako bi poskušali pritegniti čim več mladih in jih navdušiti za ustvarjalno preživljanje prostega časav Seveda ne bi razstavljali samo v Logatcu, ampak v vseh krajih naše občine, pa tudi preko občinskih meja. Na ta način bi se povezali Z ostalimi samorastniki Notranjske, ki bi prihajali tudi v Logatec. Seveda je to samo ena plat medalje. Drugo pa je, kako mi občani sprejemamo njihovo ustvarjanje, v koliko nas je pritegnilo in navdušilo. Število podpisov v knjigi vtisov na lanski razstavi na Dan republike, presega število petsto, kar občini bo podana ocena na plenarni seji občinskega sveta v februarju. Za uresničevanje ustavne vloge in pomena sindikatov v občini bo nujno dograjevati notranjo organiziranost in doseči dejansko aktivnost v osnovnih celicah sindikalnega delovanja v osnovnih organizacijah in sindikalnih skupinah. Niko GLAVATOVIČ Odbojkarski turnir V počastitev 22. decembra je bil na pobudo predstavnikov JI.A izveden v (Jor. Logatcu odbojkarski turnir, ki se ga je udele/ilo 5 ekip. Na turnirju so sodelovali: ekipa JI.A, Valkarton. mladinski aktiv ,,Popaj" b. Gor. Logatca, ter dve ekipi prosvetnih delavcev. Posamezne ekipe so dosegle naslednja mesta: I mestna Prosveta I 4 točke 2. J L A I točke 1. Prosveta II 2 točki 4. Popaj ' 1 točka 5. Valkarton 0 točk Ekipe so tekmovale po sistemu vsak i vsakim. Največ je pokazala prva ekipa prosvete, ki je premagala vse svoje nasprotnike, edinega resnega tekmeca pa je imela v ekipi JLA. priča, da so tudi obiskovalci izrekli marsikatero pohvalo na račun kakovosti razstavljenih del. Naj omenimo, da so glede na tematiko in način dela, samorastniki zelo različni, saj naletimo na raznovrstne motive. Kako radi imajo svoje početje, govori tudi dejstvo ,,rcprodukcisjki material", če ga smemo tako imenovati, ni vedno ravno poceni. Za konec naj zapišemo lep slovenskih verz, ki pokaže, da nas včasih preveč žene samo materialni interes, na vse drugo pa pozabljamo: „Kranjc ti le dobička išeš, bratov svojih ni ti mar, kaj ti bereš, kaj ti pišeš, samo da je gotov dnar". Verz, ki je danes še bolj aktualen, kot je bil ob svojem nastanku, kaže na to, da kultura in umetnost med nami še nista v polni meri zastopani in so podobna likovna ali kakršna koli druga kulturna prizadevanja v smislu, da ne ostajamo samo porabniki kulture, ampak tudi njeni ustvarjalci, vse pohvale in podpore vredna. Matjaž Kek Spodbuda delavski kontroli V januarju je bilo na Vrhniki skupno posvetovanje predsednikov samoupravnih delavskih kontrol obeh občin in sicer na pobudo službe družbenega knjigovodstva, ki je seznanila navzoče s svojimi ugotovitvami o finančnem poslovanju združenega dela in podala napotke in usmeritev za nadaljnje delo teh organov. V ta namen so vsi predsedniki kontrol prejeli brošure o njihovih nalogah pri sprejemanju zaključnih računov za preteklo leto. Vsebina teh napotkov zajema naloge kontrole na celotnem področju finančno materialnega poslovanja TOZD in delovnih skupnosti. Tako naj bi delavska kontrola posvetila pozornost in pregledala: inventurne popise in odpise, blagajniško poslovanje, razne materialne stroške in nji- LOGAŠKE NOVICE hovo strukturo od porabe surovin do dnevnic in kilo-' metrin, doseganje planirane realizacije, skladnost izplačil osebnih dohodkov s samoupravnimi sporazumi in ostalimi akti o delitvi, uporabo sredstev sklada skupne porabe itd. Navedeno nam pove, kako obsežno je pravzaprav delo delavske kontrole, čeprav s tem še niso zajeta vsa področja njenega delovanja. Na posvetovanju so predsedniki imeli priložnost izmenjati svoje izkušnje iz. dosedanjega dela in zastaviti vsa odprta vprašanja. Vsekakor pa je bil cilj posveta dati delavski kontroli novih napotkov za njeno vse bolj vsebinsko delovanje in nadaljnje utrjevanje njene ustavne naloge in pomena v našem družbenoekonomskem sistemu. Niko GLAVATOVIČ Društvo mladih glasbenikov Zadnji mesec prejšnjega leta se je veliko število mladih in nekaj njihovih starejših kolegov učiteljev in mentorjev, ki jim je skupno to. da se v prostem času ukvarjajo z glasbeno kulturo, zbralo na ustanovnem občnem zboru Društva mladih glasbenikov. Novoustanovljeno društvo ima več kot 170 članov in 4 glasbe ne sekcije: mladinsko godbo, salonski godalni orkester. ženski pevski zbor in baletno ritmično skupino. Vsaka sekcija ima svojega strokovnega vodjo in tajnika, društvo pa ima tudi upravni odbor, v katerem so enakopravno zastopani vsi deli članstva. Njihov cilj je orga niz.irano se pravi strokovno in samoupravno delo na področju glasbe v občini predvsem v Logatcu. Seveda bo delo lahko uspešno le, če se bodo primerno povezovali in Sodelovali z interesno skupnostjo za kulturo, občinsko zvezo kulturno* prosvetnih organizacij, z osnovnimi solatni, z glasbeno šolo in sorodnimi društvi ter organizacijami. Pokrovitelj društva je Komunalno stanovanjsko podjet je Logatec. Naj omenimo, da je poleg glasbenega udejstvovanja pomembno tudi dejstvo, da bo veliko število mladih ljudi sodelovalo pri upravljanju v društvu in jim bo to življenjska šola samoupravljanja. torej je od njihovih starejših kolegov in mentor jev odvisno, ali jih bodo znali usmeriti tudi na samoupravno pot. Matjaž. Kek Vzgoja in varstvo otrok je naša skupna skrb Letne skupščine sindikatov FEBRUAR 1976 LOGAŠKE NOVICE Najti delo tudi za Rovte Krajevna konferenca socialistične zveze v Rovtali v okviru krajevne skupnosti si prizadeva urediti nekatere probleme, ki so življenjskega pomena za krajane. Predloge za ureditev teh problemov so posredovali tudi občinski konferenci socialistične zveze z. namenom, da bi jim pomagala pri tem. Pri tem pa si tudi želijo, da bi jim občinska konferenca odgovorila, kaj bi bilo mogoče narediti in kaj ne. Dosedanje organizacijske izkušnje kažejo, da se krajani premalo zanimajo za svojo dejavnost v socialistični zvezi pogosto zato, ker je bilo njihovo obravnavanje domačih nerešenih vprašanj premalo upoštevano, četudi so dajali razumne predloge za ureditev lc-tch. Seveda, kadar pa se krajani lotijo problema, ki je povsem odvisen od njihove volje in pripravljenosti, potlej tako vprašanje zelo kma-'li in uspešno urede. Povsem dnigače pa je, kadar je odvisnost urejevanja od dejavnikov izven krajevne skupnosti, Kako znajo krajani biti požrtovalni, je videti iz. dejavnosti gasilskega društva, ki je dobro organizirano in tudi uspešno. Za ljudi krajevne skupnosti Rovte je danes troje še nerešenih, a perečih vprašanj: nadaljevanje modernizacije ceste Logatec Rovte Žiri, ureditev prostorov za otroško varstvo v stari šoli in organizacija ustreznega gospodarskega obrata, v katerem bi zaposlili nezaposleno delovno silo. Medtem ko je videti določen napredek pri urejanju prvih dveh zadev, pa za ustanovitev gospodarskega obrata še ni nič določno znanega. Anketa je pokazala, da je v skupnosti še precej nezaposlene delovne sile, tudi prostora ne bi bilo težko najti (KGZ Žiri ponuja nove skladiščne prostore), občinski dejavniki pa nam bi morali pomagati dobiti delovna sredstva in predmet obdelave. Slavko Šinkovec Logačanom Blovdkova plaketa V zadnjih dneh lanskega leta so predstavniki SSK Logatec prejeli Blovdkovo plaketo. To je najvišje športno priznanje v Sloveniji, katerega pa lahko prejmejo le redki posamezniki ali klubi. Letos je komisija /a podelitev Blovdkovih plaket in nagrad prejela in obravnavala 107 predlogov. Že sama številka nam pove, da je bila konkurenca zelo ostra, da pa je bilo zares tako, nam še bolj dokazuje končen izbor, ko je komisija -odločila, naj v letošnjem letu prejme to visoko priznanje Santo 21 posameznikov in klubov. Dobijo naj ga tisti, ki so v preteklem letu bili zares najboljši, najmarljivcjši in najuspešnejši. Blovdkova plaketa je že drugo tako priznanje, ki je našlo pot v Logatec, kajti pred leti jo je prejel sedanji predsednik SSK I ogatec Zoran Mrak, za dolgoletno delo v športu. Ob podelitvi v Velenju je bila prebrana tudi utemeljitev, v kateri je omenjeno dolgoletno delo kluba, športni dosežki, ki tudi v mednarodnem merilu nekaj veljajo, ob tem pa prizadevanje kluba, da bi na Notranjskem poživili klasično kombinacijo, to je teke in skoke. Prav gotovo si je SSK Logatec to priznanje zaslužil, ob podelitvi pa smo lahko ponosni, ne samo športni delavci, pač pa vsi prebivalci naše občine. Tudi mi, kot mnogi drugi, se pridružujemo z. najlepšimi željami, da bi SSK še naprej žel take uspehe, za vse dosedanje in ob podelitvi visokega priznanja pa jim iskreno čestitamo. Pred. komisije za priznanja pri TTKS Janez Sovan Misli o pedagoškem poklicu Iz glasila osnovne šole v Gorenjem Logatcu »Mladostni žarki" Zbrala sem nekaj M/.ličnih mnenj "pedagoškem poklicu: VESNA SLABE I. razred: ••Najraje hi bila otroška negovalka l'a tudi učiteljica. Zdi se mi, da je lepo učiti in prav rada bi včasih ""domestovala tovarišico. Samo Plače so premajhne, jaz pa hi se rada r'"kosno oblačila. (> hi učila 1., 2. *■ 8, razred se ne bi prepirala, v »Hrtem pa bi se verjetno morala. !il'f s« takrat učenci že zelo naga Al JAZ Pil K()V( le oklic. ki pa za-hleva veliko Huda in naporov. ( un hol| se zelmi prihh/ati mlademu človeku, mu nuditi vsaj kanček v mozaiku spoznanj, doživetij, resnic. Želim, da bi ti mladi 'judje, ki dan za dnem sedijo pred menoj, nekoč postali osveščeni ljudje, z bogatim znanjem in s samostojnim misije njem. Kada ima svoj pok hi. Sita pa sem ze tega stavka, ki se drži prosvete: „NI DENARJA". Na referendumu v marcu znova izpričajmo našo socialistično samoupravno zavest Dragi bralci Će smo lani zaceli leto z marčevsko številko, letos pa s februarsko, potlej se nam kaže začetek v letu 1977 že v januarju. No, s tem želimo tudi povedati, da je za novoletne želje zdaj že prepozno. Kajpada, ni pa prepozno za izrekanje želja in hotenj, ki smo jih vsi prepolni Tako v uredništvu želimo več vašega sodelovanja. Zlasti želimo več prispevkov iz temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti, a bilo bi za vse koristno tudi oglašanje iz samoupravnih interesnih skupnosti Posebej pa kaže naglasiti potrebo po češčem in pestrejšem opisovanju delegatskega sistema v naši občini Zakaj9 Pač zato, ker od njegovega delovanja bo čedalje bolj odvisen način našega življenja, s tem pa tudi naše osebno in splošno počutje. Primer: delegati 7 samoupravnih interesnih skupnosti v občini bodo sklepali o pretežnem delu dajatev, kijih bomo mesečno od naših osebnih dohodkov plačevali Ce samo na to pomislimo, potlej očitno ne kaže zanemarjati našega javnega zavzemanja za te zadeve. „Logaške novice" pa so poleg drugega tudi zelo primerno sredstvo za naše medsebojno sporazumevanje o njih. A ne gre le za to! Toliko je namreč še drugih stvari, o katerih se bomo morali prek vsega leta dogovarjati in sporazumevati. Tako se bomo prek našega glasila lahko menili o izkušnjah, pa najsi bo šlo za gospodarske ali samoupravljavskc. Nadalje se zdi zelo pomembno posredovanje dejavnosti organizacij socialistične zveze. Le-ta nam postaja letos še bolj potrebna kot dobro organizirana jrontna organizacija, v kateri se bomo počutili dobro in varno, podobno kot v času frontne dejavnosti nekdanje osvobodilne fronte. Prav ničesar ne bi smelo iti mimo tako, frontno zasnovane organizacije še zlasti tedaj, ko gre za krajevne gospodarske, komunalne, socialne, kulturne in podobne zadeve. Vaših pismenih prispevkov o teh stvareh bomo zelo veseli in jih bomo zagotovo tudi objavljali. V pričakovanju vaših prispevkov vas tovariško pozdravljamo. uredništvo Logaške novice glasilo SZDL občine Logatec. Ureja uredniški odbor Albin ( u k. delegat nI.I Karel Vmi.h delegat OK /KS. Marcel Slcfančič. dele gat KSP. Tatjana Sum. delegat KLI. in Rudi Vogrič, odgovorni urednik. Dru/beni organ je izda juleljHki svet. ki ga tvorila 20-clanska delegacija družbenih organizacij in organizacij združenega delu tur delegacija uredniškega odbora. Tisk tiskarne Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije SK Slovenije št. 421 - 1/72 je glusilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa pro izvodov. Vsak naj po svoje prispeva k ustalitvi gospodarskih razmer PETROL Filmski program 4. II. jugoslovanska barvna drama DERVIŠ IN SMRT 6. 8. II. ameriški barvni vestem NABOJ ZA SPOMIN 7. - 8. II. ameriška kriminalka UBIJTE (HARLYJA VVARICKA (višje cene) 11. II. francoska barvna kriminalka TAT V PALAČI PRAVICE 13, - 15. II. ameriški zgodovinski spektakel EL C ID (višje cene) 14. 15. II. ameriška barvna komedija NE ODNEHAJ IN ŠE ENKRAT POSKUSI 18. II. ameriška barvna drama ČRNI IZZIV 21. 22. II. ameriški barvni akcijski film (LEOPATRA JONES (Mladini pod 18 let film ni primeren - višje cene) 25. II. francoska barvna akcijska drama SKRIVNOST 27. - 29. II. andeški barvni potopisni film SREČANJA NA OCEANU Obvestilo o osebnih izkaznicah Na podlagi Zakona o osebni izkaznici (Uradni list SRS, št. 16/74) mora imeti osebno izkaznico vsak občan (vojaške osebe ne), ki je dopolnil 18. leto starosti. Za osebno izkaznico mora zaprositi najkasneje v treh mesecih po dopolnjenem 18. letu starosti. Osebno izkaznico lahko dobi tudi oseba, ki je dopolnila 15 let, če to zahteva ali pa tudi mlajši, če zahtevajo starši ali skrbnik. Kdor je rojen na območju občine Lojptec, mora predložiti za izdajo osebne izkaznice samo 2 fotografiji in 5 din, drugi pa tudi rojstni list in potrdilo o vpisu v državljansko knjigo. Vsak mora imeti osebno izkaznico vedno pri sebi in jo na zahtevo uradne osebe ob ligi timiranju tudi pokazati. Osebno izkaznico je treba zamenjati: 1. Ce poteče rok veljavnosti 2. če je poškodovana ali d rupice ni več uporabna 3. če lastnik spremeni ime ali priimek 4. če fotografija ne kaže prave slike imetnika 5. če spremeni stalno prebivališče ali naslov stanovanja v istem kraju Kdor osebno izkaznico izgubi ali pogreši, mora v 15 dneh po pogrešitvi zahtevati novo osebno izkaznico. Končno obveščamo občane, da bodo morali zamenjati stare osebne izkaznice po 4. 5. 1979 vsi, ki so jih prejeli do uveljavitve novega zakona, to je vsi, ki so jih prejeli pred 4. 5. 1974. Do tega roka se bo upoštevala tudi stara hišna numeracija v novem naselju Logatec, in zato veljavnih osebnih izkaznic ni treba zamenjati (npr. če je nekdo imel prej Blekova vas 1, sedaj se pa imenuje Tržaška 51>. Oddelek za notranje zadeve SO Logatec Lastniki motornih vozil 1. januarja 1976 je stopil v veljavo Pravilnik o registraciji motornih in priklopnih vozil (Uradni list SRS, št. 20/75), ki prinaša v 1 • točki 6. člena pomembno novost. Ta točka govori o tehničnih pregledih in pravi: Ob registraciji vozila in ob podaljšanju njene veljavnosti predloži lastnik: I. zahtevo, potrjeno od organizacije združenega dela, ki je na tehničnem pregledu ugotovila, da je vozilo brezhibno. Potrditev ne sme biti stara več kot 15 dni. To pomeni, da bo moral vsak lastnik vozila na ponovni tehnični pregled, če ga je opravil pred več kot 15. dnevi od dneva, ko bo vozilo registriral prvič ali pa zahteval podaljšanje prometnega dovoljenja za naslednjih 12 mesecev. S tem se bo doseglo to, da bo tehnični pregled iu podaljšanje opravljeno istočasno in ne tako kot prej, ko je bil tehnični pregled po tri in več mesecev prej kot podaljšanje. ODDLI I K ZA'NOTRANJE _ ZADEVE SO LOGATEC Za vaše vozilo dobite na naših bencinskih I servisih vedno najustreznejša maziva in goriva